Kazalo 4 Občina 7 Intervju 8 Reportaža 12 Mengeški utrip 20 Zanimivo 24 Šport 31 Iz življenja cerkve 32 Kultura 36 Nekrolog 37 Politika 38 Obvestila - Oglasi 41 Pisma bralcev 42 Zahvale SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 30. aprila 2016. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Obliko­vanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www. ar tline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kr­žan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e­-pošta irena.podborsek@menges.si; Naklada: 3000 iz vodov; Revija: izide enajst­krat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Spomladanska občinska čistilna akcija. Foto: V. E. Naslednja številka Mengšana izide v petek, 13. maja 2016. Ne zatiskajmo si oči Dnevi se daljšajo, izginja še zadnji vonj po zimi, in vse hitrejši napredek na številnih področjih nam vliva upanje v svetlejšo prihodnost. Zdi se, da lahko udobno nameščeni le spremljamo predstavo ter uživamo v sadovih, ki jih prinaša ... Naivni optimizem, porečete? Nedvomno. A vendarle skriva v sebi zrno ali dve resnice. Tehnološki razvoj resda ni vedno le pozitivna sila, če pomislimo le na naša digitalna socialna življenja, depresijo, odtujenost od narave ter plitkost misli, do katere vodi, kljub temu pa odpira nove, neslutene možnosti ter prinaša vsaj potencial za razrešitev nekaterih najglobljih problemov, ki nas tarejo že od nekdaj. Zanimivo je – in morda paradoksalno, da ti problemi zaradi svoje velikosti in vsakdanjosti ostajajo skorajda nevidni. Izku­stvo velikega odkritja, občutki v trenutku kreativne inspiracije ali ob izjemnem športnem uspehu ter podobni vrhunci so po­sejani sila redko skozi naša življenja in žal jih nekateri ne oku­sijo nikoli. Primerljivost vsakdana se razkrije pri obsedenosti z računalniškimi igrami: običajni svet daleč zaostaja za privlač­nostjo virtualnega. V ozadju pa neopažene ždijo na videz ne­spremenljive biološke omejitve, od relativno skromne dolžine (zdravega dela) naših življenj, do kognitivnih, ki zmanjšujejo potencial za našo intelektualno ter osebnostno rast. Je torej kako upanje za spremembe v teh temeljih našega sve­ta? Morda. Vsekakor več, kot ga je bilo kdajkoli prej. Na ob­zorju se namreč počasi prikazujejo tehnologije, ki bodo omo­gočale poigravanje z našo biologijo, natančnejše razumevanje inteligence predstavlja možnost globokih sprememb praktično na vseh nivojih. Znanje in orodja torej sčasoma najbrž bodo na voljo, na nas pa je, ali bomo premogli dovolj racionalnosti in modrosti, da jih bomo tudi uporabili v prave namene. In ker Mengeš leži na križišču poti, nas spremembe zagotovo ne bodo zaobšle, sčasoma bodo pricurljale k nam tako, kot je nedavno tudi optično omrežje. ;-) Besedilo: Rok Resnik Odnos do narave je spoštovanje samega sebe Letni časi so, kot pravi enciklopedija, ena izmed razdelitev leta ter so običajno povezani s spremembami vremena. Lju­dem je posamezni letni čas različno blizu. Nekateri imajo rajši belo zimo, spet drugi vroče poletje. Kateri letni čas pa je vam najljubši? Če bi vprašali vrtičkarje, bi vam zagotovo odgovorili, da po­mlad. Ta prinaša prebujanje narave ter z njo toplejše vreme, skratka idealne pogoje za delo na vrtu, obračanje zemlje ozi­roma »štihanje«, kot temu sicer rečemo. Slednje je odlična rekreacija v naravi na svežem zraku in ne zgolj nujno zlo, ki ga je pač potrebno opraviti. Verjetno se bo marsikdo strinjal z mano, da je imeti svoj lastni vrt in vrtnine danes privilegij, poleg tega pa je ekološko pridelana hrana iz domačega vrta neprecenljiva in zelo cenjena dobrina. To vrtičkarji še kako dobro vedo in nekateri so že pravi strokovnjaki v poznavanju ekološke pridelave hrane. Zaradi hiperprodukcije, prekomer­ne uporabe pesticidov in njene velike dostopnosti, kjer trgo­vski centri rastejo kot gobe po dežju, je kvaliteta hrane tisto, čemur moramo danes posvetiti več pozornosti kot nekoč. Slednjega se zavedajo tudi naša turistična društva, ki na to temo večkrat organizirajo predavanja priznanih strokovnjakov o ekološko pridelani hrani. Veliko informacij pa je dostopnih tudi na internetu, zaradi česar je osveščenost ljudi v zadnjih letih zelo napredovala. Vse več nas prisega na ekološko pri­delano hrano, pa čeprav ta stane nekaj evrov več. Žal pa si je ne morejo vsi privoščiti, zato so vrtički za marsikoga pravo malo bogastvo. Da pa ne ostanem samo pri hrani, bi želel na tem mestu ome­niti tudi čiščenje vrta in okolice, zelenic, obrezovanje drevja, kar so klasična vsakoletna spomladanska opravila. Tako kot vsako leto, je tudi letos v naši občini potekala čistilna akcija. Tudi tokrat se nas je zbralo veliko število prostovoljcev, ki smo s skupnimi močmi ter veliko dobre volje očistili našo občino ter jo tako naredili bolj prijetno za vse. Moram poudariti, da je vsako leto manj smeti, kar je vsekakor zelo razveseljujoče in pohvalno. To kaže na ozaveščenost in odgovornost občank, občanov ter obiskovalcev naše občine do okolja. Za konec želim pohvaliti vse predsednike in člane društev, ki ste se množično lotili čiščenja okolice vaših društvenih pro­storov. Hkrati pa se vam želim zahvaliti, da s svojim društve­nim delom bogatite družbeno življenje v naši občini. Hvala! Naj vam bo odlično delo v preteklosti motivacija in vzpodbu­da za delo v prihodnje. Bogo Ropotar, podžupan Nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok Obveščamo vas, da je Občina Mengeš tudi letos pristopila k cenejšemu nakupu letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok. Vse občane vabimo k nakupu letnih kart in obisku parka Arboretuma. Cena letne karte v letu 2016 s popustom za občane Mengša znaša: • za odrasle 25 EUR in • za otroke 14 EUR. Občinska uprava Koledar dogodkov in prireditev v Občini Mengeš - april in maj 2016 MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR APRIL 16.4.2016 19.00 MOVIE NIGHT - OGLED FILMA POVRATNIK MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM APRIL 19.4.2016 18.00 PREDAVANJE - STEREOTIPNE PREDSTAVE O SLOVENSKI ZGODOVINI MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM APRIL 23.4.2016 12.00 ODPRTO PLESNO TEKMOVANJE "PLEŠ" DVORANA ŠD PARTIZAN MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM APRIL 24.4.2016 7.00 PALČEK POHAJALČEK GRE NA POREZEN ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (BOŠTJAN 041 602 296) APRIL 24.4.2016 17.00 MOVIE NIGHT - OGLED RISANKE MALI PRINC MLADINSKI CENTER MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM APRIL 30.4.2016 OB 9.30 17. POKAL LOKA 2016 - TURNIR V ŠAHU OKREPČEVALNICA TAVČAR V LOKI PRI MENGŠU ŠPORTNO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU APRIL 30.4.2016 20.00 PRVOMAJSKI KRES NA GOBAVICI GOBAVICA OBČINA MENGEŠ IN MENGEŠKA KOČA MAJ 8.5.2016 / PRAVLJIČNI PALČEK GRE DO SLAPU ORGLICE ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (BOŠTJAN 041 602 296) MAJ 8.5.2016 16.00 MAJ ČASTI MARIJO - PEVSKI KONCERT ZBOROV ŽUPNIJSKA CERKEV SVETEGA MIHAELA V MENGŠU MOKZ MENGEŠKI ZVON IN OKTET MI MAJ 11.5.2016 18.00 FOTOGRAFSKO - SLIKARSKA RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ KULTURNI DOM MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ IN TD DOBENO MAJ 19.5.2016 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE PO MADAGASKARJU KMEČKI TURIZEM BLAŽ TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO MAJ 21.5.2016 19.30 OD SONČNEGA VZHODA DO ZAHODA - KONCERT FOLKLORNE SKUPINE KD SVOBODA Z GOSTI FS MLADIKA, BUENOS AIRES KULTURNI DOM MENGEŠ KD SVOBODA MENGEŠ MAJ 21.5.2016 / SLIKARSKA KOLONIJA NA DOBENU DOBENO LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ IN TD DOBENO MAJ 22.5.2016 / PALČEK POHAJALČEK - U;KONC SVETA SO PRAVLJICE DOMA ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (ERIKA 068 193 281) MAJ 25.5.2016 17.00 PREDAVANJE - KAJ SE DOGAJA Z MOJO RASTLINO PLESNA DVORANICA V PRITLIČJU NA SLOVENSKI 28 (EX FREMA) TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ MAJ 28.5.2016 / TRADICIONALNI TRDINOV POHOD - LOŠKA STENA NA KOLPO ZBOR PRED PROSTORI PD MENGEŠ PD JANEZ TRDINA MENGEŠ (MIRO 041 809 862) MAJ 28.5.2016 19.00 OSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MENGEŠ IN PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ KULTURNI DOM MENGEŠ OBČINA MENGEŠ IN ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ MAJ 28. IN 29.5.2016 / KRALJEV MEMORIAL - NOGOMETNI TURNIR NOGOMETNO IGRIŠČE V ŠPORTNEM PARKU MENGEŠ NK LABY"S MENGO 28 Zakaj vam pravijo »gospodinja zbora«? V navado nam je prišlo, da imamo pevci po nastopih družabno srečanje z zaku­sko. Iz skupnega denarja nabavimo hra­no in pijačo, jaz doma naredim narezke, rada pa spečem tudi pecivo. Najraje pehtranovo potico. In se imamo super, za malo denarja. In kdo vam je dal ta vzdevek? »Gospodinja zbora« mi je prva rekla Germana, predsednica zbora. MePZ Svoboda ima v Mengšu res dolgo tradicijo, kdo je bil vaš prvi zborovodja? Ko sem začela peti v zboru, je bil zboro­vodja prof. Tomaž Habe. Bil je naš prvi zborovodja in je vodil zbor kar šestnajst let. V tistih časih nas je bilo največ triin­šestdeset pevcev, pretežno Mengšanov, žal jih je zdaj le peščica. In kdo je bil glavni pobudnik ustanovi­tve zbora in koliko je bilo prvih pevcev oziroma pevk? Zbor je ustanovil Slavko Pišek, ki je bil glavni podpornik za kulturo v Mengšu. Začeli so s triindvajsetimi pevci. Menge­ški zbor je bil takrat najmočnejši v dom­žalski občini. Sodelovali smo na vseh proslavah, različnih dogodkih in večini prireditev v takratni domžalski občini. Se spomnite vseh zborovodij, jih lahko naštejete? Vedno smo imeli dobre zborovodje. Za Tomažem Habetom je zbor prevzel Ma­tevž Goršič iz Celja, za njim je bila Na­taša Stopar, učiteljica in vodja šolskega zbora, iz Argentine je prišel in zbor vodil tri leta Fernando Mejias, mlada Nana Weber je bila naša zborovodkinja osem let, pod taktirko Aleksandra Spasiča, ki je bil tudi dirigent v ljubljanski ope­ri, smo peli štiri leta. Zadnji dve leti pa pojemo pod vodstvom Iztoka Kocena, mladega, perspektivnega in nadarjenega podiplomskega študenta kompozicije in glasbene teorije. Hkrati z našim zborom vodi tudi Primorski akademski zbor Vin­ko Vodopivec. Koliko članov danes poje v zboru? Danes je v zboru štiriintrideset članov in od tega samo sedem Mengšanov. V na­šem zboru so pevci iz cele Ljubljanske kotline -Ljubljane, Preserij, Komende, Domžal, Suhadol, Most in celo iz Kranja ... Kaj pa mladi, ste uspeli privabiti tudi njih? Kako jih spodbujate, da se vam priključijo? Vsako leto jih vabimo, največ na naših koncertih. Pri tem nismo uspešni, saj nam iz Mengša ne uspe privabiti mladih pevcev. Pri vas nove pevce sprejmete medse skozi poseben obred, drži? Vsako leto imamo na intenzivnih pevskih vajah krst novih pevcev. Letos smo kr­stili tri nove pevce, dva mlada fanta iz Most in gospo iz Domžal. In kako izgleda krst? Novim pevcem na glavo posadimo br­šljanove venčke, okrog vratu dobijo ogr­lico iz zelenjave. Do krsta jih imenujemo »zelenjava«. Krščenec se mora pred ko­misijo na hudomušen način predstaviti in zapeti pesem na tekst iz časopisnega oglasa. Na koncu dobi diplomo. Nare­dimo si res zabaven večer in vsi zelo uživamo. Vesela bi bila, da bi se nam pridružili tudi mladi Mengšani. Zato so res vljudno vabljeni. Kakšna je povezava pevskega zbora s folklorno skupino? Vsi smo del Kulturnega društva Svobo­da. Lani smo imeli skupni letni koncert z otroško in mladinsko folklorno skupi­no, ki je bil med obiskovalci zelo lepo sprejet. Opazil sem vaš prispevek na glasbeni zgoščenki, ki je izšla lansko leto v Men­gšu. Skupaj s še enajstimi zbori in Mengeško godbo smo posneli dve pesmi Ivana Siv­ca, Naš Mengeš in Ajda na polju za zgo­ščenko, ki jo je izdala Občina Mengeš za promocijo kulture v Mengšu. V zadnjih letih ste, tudi glede na objave v Mengšanu, zelo aktivni. Odkar je Olga (pevka v zboru) zadolžena za objave dogodkov in fotografiranje, so tudi bralci Mengšana sproti seznanjeni o novostih v zboru. Glede na vaše dolgoletno ustvarjanje imate zagotovo vsako leto tudi redne nastope. Vsako leto imamo božični koncert v mengeški cerkvi, 27. decembra. Zdaj, ko so se ljudje navadili in nas pričaku­jejo, je vedno polna cerkev. Letos smo nastopili v Kranju in Komendi in imeli skupen koncert s PAZ Vinko Vodopivec v Desklah na Primorskem. Sami čudoviti božični koncerti. Pred kratkim smo se predstavili na regijski reviji v Grobljah, 18. marca. Vsako leto pa pripravimo tudi letni koncert. Letos bo 16. junija v Kulturnem domu Mengeš. Koliko časa že pojete pri Svobodi? V zboru pojem triinštirideset let. Zakaj? Ker rada pojem in sem rada v dobri družbi. Zelo dobro se razumemo. Pojem tenor in pomagam fantom. Prej sem de-set let pela alt. Se družite tudi izven vaj? Lani smo skupaj začeli hoditi tudi v hri­be pod vodstvom naše pevke Olge, ki piše vezna besedila, vodi koncerte, ureja foto arhiv, skupaj s pevcem Marjanom Vrhovnikom pa vedno uredita našo vitri­no nasproti občine. Res je pridna. Kje pa imate redne vaje? Vaje imamo v zgornjih prostorih Kultur­nega doma, vsak ponedeljek in sredo, od 20. do 22. ure. Po potrebi imamo tudi »delovne sobote«. Vas petje spremlja že celo življenje. Sem iz družine, v kateri smo vsi zelo radi peli, mama, oče, bratje, sestre. Mlajši, pokojni brat je bil tudi ustanovni član Svobode. In potem sem tudi jaz začela. Res rada pojem … In poleti, ko imamo počitnice, mi je že kar dolgčas po odlični družbi in petju. Zlato priznanje Zveze kultur­nih društev občine Mengeš, ki ga je gospa Ivana prejela na letošnji podelitvi, je potr­ditev njenega truda in pozi­tivnega odnosa do soljudi in kulture V teh letih se je zgodilo marsikaj … Res je. Naj vam povem anekdoto. Peli smo v Bohinjski Bistrici in dirigent Ma­tevž Goršič je pozabil črne hlače. Poso­dila sem mu svoje, ki so bile veliko pre­široke in so mu med nastopom uhajale zato si jih je moral z eno roko držati. Bilo je zelo smešno, tako, da smo pevci komaj peli. Katero pesem najraje zapojete? Zelo rada imam slovenske narodne pe­smi. Všeč mi je Sijaj mi sončece. Sicer pa imam rada vse narodne pesmi, pri petju v zboru pa še kakšne težje. Kaj pa sicer poslušate? Poslušam vse, prav vso glasbo. Zelo rada imam Radio 1, včasih tudi radio Aktual, čeprav je za moj okus le premalo slovenske glasbe. Ali pri zborovskem petju kaj eksperi­ mentirate? Pri Habetu smo peli vse, tudi moderne, Veliko hodim na sprehode, nabiram gobe in sem bolj težko doma (smeh) španske pesmi, operno glasbo. Vse je odvisno od zborovodje. Aleksandar Spa­sič je dirigent v operi in je dajal prednost narodnim in ponarodelim pesmim, da­nes pa se učimo Morsko suito, ki je zelo zahtevna skladba za šest glasov. Učimo se tudi pesmi v tujih jezikih, angleščini, nemščini, italijanščini. Omenili ste tuje pesmi. Tudi nastopate v tujini? Z Nano Weber smo bili v Pragi na adven­tnem tekmovanju pred devetimi leti, prav tako smo dvakrat gostovali v Bratislavi. Si­cer pa je vse odvisno od denarja - vse mo­ramo plačati sami. Ni več tako kot včasih. Ali kaj denarja dobite tudi od Občine? Občina nam pokrije stroške za dirigen­ta, pomagali pa so nam tudi pri nakupu novih oblek, za kar smo zelo hvaležni. Financiramo se največ iz članarine, ki je šest evrov na mesec. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Pomlad je čas, ko pospravimo z mrazom, zimo in vso navlako, ki se je nabrala skozi leto. Med drugim je tudi čas, ko se Mengšani zberejo in udarniško očistijo najbolj izpostavljene predele v občini. Letošnja velika čistil­na akcija je potekala ves teden s podporo pridnih članov mengeških društev, zaključila pa se je v soboto, 2. aprila. Pobudnika in organizatorja akcije sta že vsa leta Turistično društvo in Občina Mengeš. Med tednom so člani vseh društev posamično čistili različna po­dročja Mengša, Topol, Loke in Dobena. Turistično društvo je po besedah predsednice Zorke Požar v četrtek na trim stezi izvajalo manjša popravila in či­ščenje proge ter orodij. O namenu čistilne akcije je povedala: »Bistvo je, da ljudi kar naprej osveščamo, da smeti sodijo v smetnjake, ne pa na cesto, v gozd, parke ali celo v vodo. Ob tem pa apeliram na Občino, da bi v Mengšu zgradila zbirno mesto za smeti, kar bi ohranilo naš kraj še bolj čist. Potrebno pa bi bilo tudi aktivirati redarsko službo, ki bi morala biti bolj aktivna na tem področju.« V soboto se je na parkirišču za Kulturnim domom zbralo okoli šestdeset ljudi, ki so nato odšli na raz­lične konce Mengša in očistili še preostala območja. Na bajerju so še vedno nabrali osem vreč smeti in dvanajst vreč biološkega materiala. Med smetmi je bilo največ steklenic, starih loncev, celo injekcijske igle ter odpadne baterije ... V Topolah so po pripo­vedovanju Miha Požarja našli veliko smeti v obliki polivinilastih vreč, ko se je skupina gibala od razbre­menilnika do Topol. Druga skupina, ki je šla mimo skakalnic proti kamnitemu mostu, pa je naletela na prizor, ko je nekdo stresel smeti z mostu kar v Pšato. »Neodgovorni ljudje,« je bil zgrožen Požar. Zagotovo pa je Mengeš vsako leto vse bolj čist in k temu prispevajo vsi prebivalci občine. Veliko ljudi, ki se ni udeležilo akcije, je čistilo svoje vrtove in domo­ve. Tudi ti so del čistega in prijaznega Mengša. Besedilo in foto: E. V. Čistilna »akcija« na Dobenu Čistilne akcije so v Sloveniji postale že tradicija, ki je v ne­katerih krajih bolj, v nekaterih manj odzivna, skoraj povsod pa se pohvalijo, da je bila uspešna. Spodbudno pa je, da je odpadkov iz leta v leto opazno manj. Tudi Mengeš in s tem tudi Dobeno se vsako leto aktivno vključuje in sodeluje v boju za čistejšo deželo. Na skupnem sestanku društev s predstavniki občine konec mar­ca je bil postavljen plan, določena pa so bila tudi področja sku­pne občinske akcije. Mednje je bila uvrščena tudi trasa od vznož­ja Dobena do »studenca«. Na dan akcije pa smo bili obveščeni, da akcija za to področje ne bo občinska, temveč le krajevna. Akcije čiščenja smo se kljub dobremu obveščanju - v Mengša­nu, poslana obvestila na elektronske naslove in osebna vabila - udeležili vsega trije Dobenci. Kljub temu smo jo vzeli odgovorno in temeljito očistili celotno področje, od »studenca« do kamnitega mostička pred Loko. Največ dela je bilo okoli odlagališča odpadkov pri "studencu" in na parkiriščih pred vzponom na Dobeno. Vsak od udeležencev akcije je nabral polno vrečo, tako smo v dobrih dveh urah sku­paj prinesli k deponiji opazno količino raznovrstnih odpadkov. Glede na število stalnih prebivalcev Dobena sta bila Zg. in Sp. Dobeno enakovredno zastopana; dva z Zg. in eden s Spodnje­ga, tako da že lahko govorimo o množini, in ker je bila prisotna tudi predstavnica lepšega spola, o ljudeh. Udeležba pa je ma­lenkost presegla en odstotek. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami in s tem izkazali svojo pripadnost kraju in TDD. Nekateri ste nam tudi pomahali ali potrobili, ko ste nas videli v akciji … Prisoten je bil nelagoden občutek, da edino mi trije v celem kraju ne vemo, kaj početi s seboj in časom, pa nam je akcija prav prišla … Vsaka taka ali podobna aktivnost je tudi priložnost za druže­nje in povezovanje s sokrajani, tkanje prijateljstev, komur je to mar. Ni veliko priložnosti za to, in ker smo skoraj vsi Dobenci prišleki iz različnih krajev, poleg tega pa se naselje razteza na veliki površini, je razlogov za to še več. Razen nekaj žalostnih izjem se trudimo, da so naši domovi in njih okolica lepo ureje­ni, ali ne bi bilo prav, da skupaj čistimo tudi poti in ceste, da nas povezujejo in ne ločujejo? Bil je lep sobotni dan, nekateri ste ga izkoristili za neodložljivo delo v vrtu, dolgo načrtovan izlet, nujen obisk trgovine, prepo­treben sprehod v naravo, sami ali z otroki, morda je bila prav sedaj priložnost, da otrokom pokažete pravi odnos do narave in prijateljskega druženja izven družine … Nekaj se vas je res opravičilo in vem, da nekaterim zdravje ne dopušča aktivnosti, ki bi jih sicer počeli, dvomim pa, da to velja za vseh dvesto oseminštirideset krajanov, tudi precej mladih je med nam. In pravijo, da na mladih svet stoji, če je tako, skrb ni odveč. Menim, da je pozdrav z roko ali nasmeh sosedu in sokrajanu, ko se pelješ v avtu mimo, premalo za dobre in tople sosedske odnose. Upam, da mojega pisanja ne vzamete negativno, saj z njim želim le spodbuditi medsebojno sodelovanje, vključitev mla­dih v krajevne aktivnosti, druženje in prijateljske odnose med nami, Dobenci! Besedilo in foto: Tone Vidrgar »Žegnanje« velikonočnih jedi na Dobenu Tudi letos je bil na Dobenu v organizaciji TD že tradicionalni blagoslov velikonočnih dobrot. Prijeten pomladni dan je na velikonočno soboto k Anžinovi domačiji, pred kapelico, kjer je bil postavljen oltarček, privabil veliko število obiskoval­cev. Največ je bilo seveda domačinov, a tudi nekaj Men­gšanov in Ločanov je bilo med njimi, ki so prinesli svoje dobrote k »žegnanju«. Košare z velikonočnimi dobrotami smo zložili na kamniti zid ob kapelici, kjer jih je blagoslovil mengeški župnik Janez Avsenik, ki je pozdravil vse prisotne vaščane in se jim zahva­lil, da so v tako velikem številu prisostvovali velikonočnemu obredu - blagoslovu jedi. Že tradicionalni velikonočni blagoslov jedi na Dobenu, ki po­teka v avtentičnem vaškem okolju, ob kapelici in v harmonič­nem ambijentu, privabi vsako leto večje število ljudi. Poleg domačinov se dogodka udeleži tudi vse več okoličanov in ne glede na versko usmeritev smo si bili vsi prisotni edini, da je »žegnanje« obogatilo velikonočne praznike na Dobenu. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Likovniki na čistilni akciji Člani Likovnega društva Mengeš smo se v sredo, 30. marca, lotili tradicionalne spomladanske čistilne akci­je Mengša. Kljub temu, da je bilo v okolici Tuša, kjer so nam dodelili te­ren, izjemno veliko smeti, predvsem ogromno steklenic, plo­čevink pa tudi injekcijske igle so bile vmes, se osem članov društva čiščenja ni prestrašilo, temveč smo zavzeto očistili okolico in le na tem terenu za ograjo trgovine Tuš pobrali kar šest velikih vreč, predvsem steklenine. Besedilo in foto: Binca Lomšek Pogovor o korupciji in varnosti države z dr. Bojanom Dobovškom Veterani vojne za Slovenijo smo se v sproščenem pogovoru srečali z nevezanim poslancem dr. Bojanom Dobovškom. Med drugim je velik strokovnjak na področju varnosti, kar nas soustvarjalce naše, še vedno mlade države, nedvomno zanima. Velik problem korupcije v naši državi so neformalne mreže Varnost državljanov Slovenije trenutno še ni ogrožena, živimo v eni najvarnejših držav na svetu. Tako je zatrdil naš gost. Vseeno smo se le delno strinjali z njim, že pol leta traja stav­ka Policije, še dlje tiho nesoglasje v Slovenski vojski. Mi med drugim pogrešamo vojaški naborniški sistem, kar bi nedvomno doprineslo k naši obrambni sposobnosti. Dr. Dobovšek nam je pri tem izpostavil odpor posameznikov do uporabe orož­ja oziroma služenja vojaškega roka. To sicer drži, a menimo, da je to manjši problem, saj na tak način vzgojimo množico mladih ljudi, ki so pripadni domovini veliko bolj kot plačana vojska. Drži pa, ko enkrat ta sistem ukineš, ga je zelo težko vzpostaviti na novo. Pri trenutno aktualnih migracijskih procesih se kaže pove­zanost Evropske Unije, tistega, ki ga ni zajela reka begun­cev, to ne zanima. Na balkanski poti so države ostale dokaj osamljene. Idealna rešitev je vzpostavitev varnih con v so­sedah vojskujočih se držav, vendar praksa tega ne potrjuje. Velike svetovne sile (ZDA in Rusija) iščejo vsaka svoj interes na Arabskem polotoku. Turki se ne držijo dogovorov v boju proti Islamski državi, podnevi se vojskujejo, ponoči trgujejo. Nemška kanclerka je povabila migrante v svojo državo, a vsi vemo, kakšna nekonkurenčna delovna sila so. Če Nemčiji pri­manjkuje toliko delovne sile, zakaj ni povabila ljudi iz južne in vzhodne Evrope, kjer vlada velika nezaposlenost? Integracija slednjih je veliko enostavnejša od beguncev. Velik problem korupcije v naši državi so neformalne mreže, ki s svojim kapitalom vplivajo na odločitve, ki niso v prid večine državljanov Republike Slovenije. Te mreže nastavljajo svoje ljudi v centre odločanja in teh, ker ni nobenih materialnih sledi o povezanosti, tudi ne moremo izločiti. Tipičen primer je vračanje nekdanjih bančnih »strokovnjakov« v uprave in nadzorne svete bank. Sodstvo je drugi problem, samo pomislimo, koliko odmevnih procesov je padlo zaradi procesnih napak. V tej luči je nekoliko lažje razumeti strah pred poplavo tujcev v posameznih sredinah, ki je ponekod le pretiran. Besedilo in foto: Janez Gregorič Čebelarsko društvo Mengeš so obiskali predstavniki ČZS Predstavniki ČZS s predsednikom Boštjanom Nočem, podpredsednikom Morkom Anlaufom, tajnikov Antonom Tomcem, člani UO, Francijem Gosarjem in poslovno sekretarko Barbaro Dimc, so 17. decembra 2015 obiskali ČD Mengeš. Gostoljubje jim je ponudila ravnateljica vrtca, Mateja Hribar Sicherl v Vrtcu Mengeš. Otroci iz vrtca so skupaj z vzgojiteljicami in vzgojitelji pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom, ki je navzoče prijetno presenetil. Predsednik ČZS Boštjan Noč je v pozdravnem nagovoru poudaril, da društvo zelo dobro in uspešno sodeluje tako z vrtcem, šolo kot z Občino; sodelovanje z lokalnimi institucijami je torej na zelo visoki ravni. Za okroglo mizo je pogovor stekel o pomenu svetovnega dne­va čebel - tako za promocijo čebelarstva kot za celotno Slovenijo, ki bo preko čebel poznana po celem svetu kot dežela odličnih če­belarjev. Seveda se nismo mogli izogniti tudi trenutni problematiki v čebelarstvu, ki jo moramo čebelarji in institucije reševati preudarno in strokovno. Čebelarska zveza Slovenije vlaga velike napore, da se 20. maj, roj­stni dan našega velikega čebelarja Antona Janše, razglasi za sve­tovni dan čebel. Anton Janša se je rodil 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem. Že v rani mladosti se je ukvarjal s čebelarstvom. Kot odličnega če­belarja ga je Marija Terezija povabila na Dunaj za prvega učitelja čebelarstva. Napisal je dve knjigi: Razprava o rojenju in Popolni nauk o čebelarstvu. Svetovna čebelarska organizajija Apimondija je na svojem rednem zasedanju že potrdila in sprejela, da se razglasi svetovni dan čebel. Velika večina držav se strinja, da je to 20. maj, tudi vlada Republike Slovenije si prizadeva, da Združeni narodi razglasijo 20. maj za sve­tovni dan čebel. Čebelarski svet pozna Slovenijo kot deželo prizadev­nih in odličnih čebelarjev, ki želi ohraniti drugo največjo vrsto čebel na svetu – kranjsko sivko. Podpora je v svetu naletela na plodna tla in v letu 2017 naj bi Združeni narodi razglasili 20. maj za svetovni dan čebel. Obisku v podporo svetovnemu dnevu čebel so se pridružili župan občine Mengeš Franc Jerič, ravnateljica vrtca Mengeš Mateja Hribar Sicherl, pomočnica ravnatelja Petra Moravec z Osnovne šole Men­geš, predsednica Turističnega društva Mengeš Zorka Požar in čebe­larji ČD Mengeš. Pisatelj Ivan Sivec se ni mogel udeležiti srečanja, pobudo o svetovnem dnevu čebel pa podpira z vsem srcem. Besedilo in foto: M. K., ČD Mengeš Svetovni dan vode 2016 – srečanje v dvorani mengeških gasilcev Najprej naj se zahvalim gasilcem za gostoljubje v njihovi lepi in tehnično dobro opremljeni dvorani. Srečaja na svetovni dan vode 22. 3. 2016 – bolje rečeno pogovora in izmenjave izkušenj in praks – sta se, polega nas treh iz Mengša, udeležila še Gregor Pevc iz Trzina in Jože Horvat iz Ljubljane – Črnuč. Jože Horvat iz MO Ljubljana je svetnik četrtne skupnosti Čr­nuče, predsednik Četrtnega odbora NSi Ljubljana – Črnuče in član Odbora za varstvo okolja Mestnega sveta. Predstavil je delovanje pri njih v Črnučah oz. v Ljubljani, npr.: problema­tika zajetij/vodnjakov Jarškega proda, ki so ogroženi zaradi preteklih bremen in navoženega materiala ob gradnji Stožic. Med drugim nam je posredoval izkušnje in omenil delovanje civilne pobude v Zalogu in Polju (tudi Vevčah), ki je dosegla neposredno komunikacijo z EU-Komisijo. Gregor Pevc iz Trzina deluje in ima izkušnje na področju pridobivanja rezultatov analiz pitne vode, iz certificiranih in konkurenčnih laboratorijev. Kot član Odbora za gospodarske javne službe in varstvo okolja v Občini Trzin ter član Sveta Varstva uporabnikov javnih dobrin si z drugimi v skupini z list »Trzin je naš dom« in »Za zeleni Trzin« prizadeva za najvišjo kvaliteto pitne vode ter za pošteno izvajanje komu­nalnih storitev (storitve JGS varstva okolja), ki je neurejeno in brez verodostojnega spremljanja poslovanja lokalne sku­pnosti (v našem primeru JKP Prodnik). Pili smo najbolj čisto in zdravo pitno vodo iz Žečka, sveže natočeno iz pravkar odprtega pitnika ob tej dolomitni vrti­ni ob nekdanji opekarni, katere okolico sva z g. Zupanom malo pred srečanjem uredila. Mengšani smo predstavili tež­ko razumljivo ustavitev oskrbe s (tudi) našo vodo z Izvirov pod Krvavcem ter projekt popisa in vrednotenja zakopanih nevarnih odpadkov na celotnem območju porečja Kamni­ške Bistrice, ki neposredno ogrožajo domžalski vodovod na Mengeškem polju. Predstavitev, ki sem jo pripravil kot Tomaž Štebe, je ob­javljena na na www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges. Besedilo in foto: Tomaž Štebe, Grega Pevc, Jože Horvat Pridite, Zemlja se bo tresla! 19. aprila se bo pod plešočimi nogami tresla Zemlja! Na ta dan bodo delavnice biodanze potekale po celi Sloveniji, Italiji, Avstriji, tudi v Trzinu, v neposredni bližini Mengša, kjer bomo s plesom in gibanjem prispevali k tresenju tal pod nogami od 19.00 do 20.30. V Trzinu že tretje leto potekajo delavnice biodanze. Sprva so bile to redne tedenske delavnice, že dve leti pa Društvo Pot srca pripravlja tematska srečanja na različne teme iz življe­nja – kako okrepiti identiteto, najti svojo moč, kako prebuditi ustvarjalnost, občutiti telo, se povezati z drugim človekom, z naravo in še kaj bi se našlo. Biodanza v Sloveniji še ni prav poznana, zato se morda spra­šujete, kaj to pravzaprav je. Biodanza ni plesna tehnika, če­prav njeno ime vsebuje besedo ples. 'Bios' pomeni življenje in 'danza' ples. Biodanza tako v dobesednem prevodu pomeni ples življenja – gre za gibanje življenja, za gibanje z življe­njem. Z različnimi plesnimi in gibalnimi vajami doživljanja v nas s pomočjo glasbe prebuja občutek živosti, krepi naš občutek, da smo in kdo smo, oživlja našo ustvarjalnost, pre­buja naše občutenje in doživljanje življenja, omogoča nam bolj polne in sproščene medosebne odnose ter nas ponovno povezuje z naravo. Se še spomnimo, s kakšnim užitkom je hoditi bos po mehki zeleni travi, kako vonj pravkar pokošene trave prebuja naše čute in nam nariše nasmeh na ustnice? Se spomnimo, kako se je nasmejati neznancu in kakšno veselje se v nas prebudi, ko nam nasmeh vrne? Kako je objeti prija­telja? Biodanza ni le ples, tehnika ali metoda – je doživljanje vsakega trenutka, kar nas prebuja nazaj v življenje. Vaje v biodanzi izvajamo samostojno, v dvoje ali v skupini, vedno pa ob glasbi in v stiku s samim seboj in tudi v stiku s sočlo­vekom. Se je v vas prebudila radovednost, kako izgleda delavnica biodanze? Ali morda želja, kako ponovno v sebi prebuditi ve­selje do življenja? Pridružite se nam na tem vseslovenskem dogodku, ko bo plesala cela Slovenija! V torek, 19. aprila, vas torej z velikim navdušenjem vabimo na vseslovensko biodanzo, ki se bo odvijala na kar dvanajstih lokacijah po Sloveniji, pa tudi v Italiji in Avstriji. Zemlja in Slovenija bosta zaplesali na ta posebni dan, ko se je v Čilu rodil ustanovitelj biodanze, Rolando Toro. Ple­sno znanje ni potrebno, lepo vabljeni vsi, ne glede na plesno predznanje, poznavanje biodanze, spol ali starost. Srečanje bo prisrčno, povabi nas, da se skupaj nasmehnemo življenju in da z gibom in plesom spoznamo sebe in druge ter zasijemo s svojo lepoto 'biti človek'. Besedilo in foto: Mojca Tavčar Simona iz Mengša o izkušnji z biodanzo: »Biodanza je super izkušnja, iz tebe potegne tisto najboljše, radost, radoživost, sproščenost, igrivost, vse to pride na površje. Čutiš zelo pozitivno, čutiš svobodo, energijo, čutiš se bolj živega in da obstajaš. Čutiš ljubezen do sebe, drugih ljudi in do bivanja. V tej uri in pol, kolikor traja delavnica, se čisto izklopiš in imaš občutek, da je vse dobro. S tem plesom in glasbo začutiš to in začutiš tudi vsak del telesa. Na delavnicah sem iz sebe še bolj potegnila vse to pozitivno. Tudi vaditeljica Mojca je zelo sproščena in zna potegniti ven vse pozitivno. Vse je dovoljeno, dovoljeno je, da lahko izraziš vse, kar si. Ni važno, kako se gibaš, to si ti. Padejo maske, zavese. Dovoliš si biti to, kar si. Lahko si to, kar si. Domov greš ves nasmejan in dobre volje ter greš lažje v nov dan. Najbolj od vsega sem si zapomnila vajo hoje, ki ti res da samozavest in pogum, da stopiš v življenje. Vsak dan se spomnim nanjo. Priporočam obiskovanje biodanze vsem, pridejo pa naj tudi fantje in vse generacije, saj je tako lepo videti nasmeh na vsakem obrazu, ne glede na spol ali leta.« V Trzinu vas na dogodek ZEMLJA PLEŠE 19. aprila vabimo ob 19. uri, v vrtec Žabica Trzin. V čast in zahvalo Rolandu Toru bodo vsa srečanja po Sloveniji brezplačna. Prijave do 15. aprila na tel.: 041 821 401 (Mojca) ali e-naslov drustvopotsrca@gmail.com. Mengeški bizgec na sejmu Altermed Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program ce­lostne okoljske vzgoje in izobraževanja. Glavni cilj sloven­skega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del življenja. V program so vključene slovenske vzgojne in izobraževalne ustanove, med njimi tudi Vrtec Mengeš. V okviru programa Ekošola so se letos ekovrtci in ekošole pred­stavili na sejmu Altermed v Celju pod skupnim naslovom Lokalna pridelava hrane in recepti naših babic. V Vrtcu Mengeš smo izdelovali jedi iz odpadnega materiala po receptih naših babic, ki smo jih predstavili na sejmu. V projekt smo bili vključeni vsi zaposleni v vrtcu, svojo kreativnost pa je pokazalo tudi nekaj staršev. Nastala je pestra ponudba različnih jedi, ki smo jih predstavili na stojnici v okviru sejma. Ponudba je obsegala krvavice, zelje, potico, krofe, flancate, kislo mleko in še mnogo drugih domačih slovenskih jedi. Na ogled smo imeli tudi mengeški bizgec, ki ga je v enem izmed svojih zapisov omenjal tudi pisatelj in etnolog Janez Trdina. Jedi so bile tako avtentično narejene, da so pri nekaterih obiskovalcih izzval vprašanje, po koliko jih prodajamo. Tudi smeha nad ponudbo naše stojnice je bilo veliko, saj smo bili edini, ki smo hrano prinesli s seboj in jo na koncu tudi odnesli. Poleg jedi pa smo za obiskovalce pripravili malo zgibanko re­ceptov, ki so jih prispevali starši otrok našega vrtca. Zahvala za recepte gre družinam Pogačar, Potočnik, Paternost, Jeraj, Gliha, Habat Dragan, Smole in Pevec. V zgibanki, ki je na ogled tudi na domači strani vrtca, lahko najdete različne recepte ter njihovo pripravo, in sicer po postopkih in načinu, ki so jih uporabljale naše in vaše babice. Letošnja predstavitev naših izdelkov na sejmu Altermed je požela veliko pohval, začudenja in občudovanja, predvsem nad izgle­dom jedi. To pa je največja nagrada in potrdilo za naše delo. Besedilo in foto: Mojca Zupančič Obrezovanje sadnega drevja in jagodičevja Turistično društvo Mengeš je v sredo, 2. marca 2016, or­ganiziralo prikaz, kako je potrebno obrezovati drevje in grmičevje. Zbrali smo se v sadovnjaku Franca Pavriča, na Rašiški cesti v Mengšu. Prikaz obrezovanja je vodil priznani strokovnjak iz kluba GAIA, Vanes Husić. Predavanje je bilo izredno zanimivo. Prikazano je bilo: • Kako na sadnih drevesih, še v zimskem času prepoznati pop­ke, ki bodo cveteli. • Obrezovanje drevesa moramo pričeti vedno od vrha navzdol. Tako lahko obrežemo tako, da bodo sončni žarki obsijali celotno drevo. • Vse bolne veje moramo odstraniti. • Da ne prenašamo okužbe iz bolnih vej na zdrave, moramo vedno imeti orodje za obrezovanje razkuženo v raztopini »kupra­blava«. • Kako na sadnem drevju pripraviti rodni les, na katerem bodo rasli sadeži prihodnje leto. • Kako obrezati posamezne veje, da na mestu obreza ne bodo pognali novi poganki ali pa, da bodo, če to želimo. • Kako pripraviti rez na deblu ali debeli veji, da bo na tem mestu pognal nov popek – nova veja. • Če je le možno, si čas obrezovanja izberemo tako, da v priho­dnjih dveh dneh po obrezovanju ne bo padal dež. • Po obrezovanju je potrebno na drevesu vse odreznine, ki so večje od dveh centimetrov, zaščititi s cepilno smolo. Po obrezo­vanju je potrebno celotno drevo poškropiti s »kuprablavom« ali podobnim sredstvom. V nadaljevanju je bilo prikazano, kako obrezujemo robide, ma-line, rdeči in črni ribez ter ameriške borovnice. Pri obrezovanju grmičevja je predavatelj posebno pozornost posvetil tudi red­čenju grmičevja in odstranjevanju starejših vej. Naučili smo se tudi, kako proti koncu februarja in v začetku marca s potaknjenci razmnožujemo rdeči in črni ribez. Nato smo se lotili obrezovanje grozdja. Spoznali smo, kaj na trti pomenijo »kondoni« in »šparo­ni«. Da trta dobro rodi, jo je potrebno kar močno obrezati. Kar prehitro sta minili dve uri in ob 18. uri nas je zajel mrak, toda predavatelj je bil še vedno pripravljen odgovarjati na posamezna vprašanja radovednih poslušalcev, ki se nas je zbralo okrog štiri­deset. Predsednica Turističnega društva Mengeš je obljubila, da bo tako predavanje, ki ga je društvo organiziralo že četrto leto zapored, organizirano tudi prihodnje leto. Besedilo in foto: Franc Zabret T. Tekmovalci so bili razporejeni v dve skupini. Po žrebu sede­žnega reda je vsak udeleženec prejel žetone in igra se je za­čela. Po izpadanju se je šest najboljših tekmovalcev pome­rilo na finalni mizi. Igra je bila napeta in izenačena, zato je turnir trajal kar štiri ure. Po dolgem in hladnokrvnem boju je prvo mesto osvojil Martin Kunaver, na drugem mestu mu je sledil Ajdin Ganič, tretje mesto pa si je priigral Gašper Sadar. Vabimo vas tudi na naslednje dogodke, čaka vas veliko pre­senečenj in zabave. Vabljeni tudi na prosta druženja med 17. in 22. uro, razen v primeru dogodkov. Besedilo: Muhamet Islami Fotoorientacija v Kamniku Mengeški taborniki smo se tokrat odločili za nekoliko manj poznan teren in organizirali fotoorientacijo v Kamniku. 5. marca se je sedemnajst otrok, kljub nekoliko slabšemu vre­menu, opogumilo in prišlo na avtobusno postajo pri gasilskem domu. Z vodniki so se z javnimi prevozi odpeljali v Kamnik, kjer so bili razdeljeni v tri manjše, po starosti mešane skupine. Vsaka skupina se je s slikami znamenitosti Kamnika odpravila na lov lokacij, kjer so morali najti kraj, kjer je bila slika posne­ta, da so lahko odgovorili na zastavljena vprašanja. Na poti so smeli uporabiti vso iznajdljivost in tudi spraševati mimoidoče za pomoč, če so le bili dovolj pogumni. Med potjo je začelo rahlo deževati, vendar so bili vsi odlično opremljeni z dežnimi plašči in dežniki in tako našli vse lokacije. Zadnja postaja je bila na Malem gradu, kjer so še pomalicali rogljičke, nato pa se z avtobusom odpeljali nazaj domov. Besedilo in foto: Nina Dodič Potopisna reportaža o Omanu V organizaciji TD Dobeno je bilo v prostorih KT Blaž zan­imivo, potopisno poročilo o sultanatu OMAN, ki sta ga po­dala Majda in Vojko Oman. Predstavila sta nam zanimivo deželo, ki leži na jugovzhodni obali Arabskega polotoka. Majda in Vojko sta nam povedala, da sta že dolgo časa načrtovala ogled dežele, ki se imenuje enako kot onadva, tako rekoč so si na nek način v sorodu.. Nanizala sta kar nekaj zgodovinskih zanimivosti, saj je bila ta pomorska dežela, ki nadzoruje vhod v, z nafto bogati Perzij­ski zaliv, skozi Hormoško ožino, zanimiva tako Angležem kot Portugalcem. Povedala sta, da je Oman absolutna monarhija, z okoli tremi milijoni prebivalcev, razvrščena med razvite in tudi zelo mirne države, za razliko od sicer nemirnega srednjega vzhoda. Arhe­ološka izkopavanja so pokazala, da je tu obstajala civilizacija že 7615 let p.n.š., ki se je sem razširila iz Afriškega roga. Glavna gospodarska panoga sultanata je izvoz nafte, zelo hitro pa se razvija turizem, saj je dežela zelo raznovrstna (pomor­ska, puščavska, gorata z vodnimi izviri, množico trdnjav …) in ima obiskovalcem veliko pokazati. Majdo in Vojka je dežela prijetno presenetila in ker je ostalo še veliko zanimivosti, za katere je zmanjkalo časa, pravita, da bosta šla Omana še v Oman, kar priporočata tudi vsem priso­tnim, in verjamem, da bo njuna zanimiva predstavitev spodbu­dila za obisk te dežele tudi koga od poslušalcev. Besedilo in foto: Tone Vidrgar cvetličnih trendih in nasadih balkonskega cvetja V sredo, 23. marca 2016, je Turistično društvo Mengeš, v prostorih nekdanje papirnice na Slovenski 28 v Mengšu, pripravilo zanimivo predavanje o letošnjih cvetličnih nasadih. Predavanje z LCD-projekcijo je vodila priznana strokovnjakinja iz kluba GAIA, Loreta Vlahović. Predavateljica je posebej poudarila, da je pri ocvetličenju bal­konov potrebno paziti, da s cvetjem ne zakrijemo v celoti bal­konske ograje. Še posebej je potrebno paziti pri lesenih balkon­skih ograjah, ki so lepo oblikovane. Cvetlična korita naj bodo postavljena na spodnjem delu ograje in nikakor ne po celotni širini ograje. Predavanje je bilo izredno zanimivo, pri tem nas pa žalosti, da je bilo kljub prostemu vstopu majhno število obiskovalcev. Na fotografijah, ki so posnete z LCD-projekcije na steni, so prika­zani letošnji barvni trendi cvetja. Besedilo in foto: Franc Zabret T. Občni zbor Turističnega društva Mengeš Člani in članice društva so se skupaj s povabljenimi gosti 11. marca 2016 zbrali v prostorih godbenega doma na 56. rednem in hkrati tudi volilnem občnem zboru. Po uvodnem pozdravu je predsednica Zorka Požar vse prisotne po­zvala k enominutnemu molku v počastitev spomina na lani umrlega Franca Zabreta, dolgoletnega predsednika in podpredsednika Turi­stičnega društva ter častnega občana Občine Mengeš. Zatem je po predlaganem dnevnem redu in izvolitvi organov občnega zbora delo prevzel delovni predsednik Srečko Hribar. Poročilo o delu društva v letu 2015 je nato podala predsednica društva. Sledila so še finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora, častnega razsodišča in verifi­kacijske komisije. Vsa poročila so bila sprejeta brez pripomb. Ker je letošnje leto za Turistično društvo Mengeš tudi volilno, so po sprejeti razrešnici staremu vodstvu sledile volitve novega. Upravni odbor bodo odslej sestavljali: Zorka Požar - predsednica, Franc Za­bret - podpredsednik, Minka Pavrič - tajnica, Irma Repnik - blagaj­ničarka in člani Maja Keržič, Francka Trobec, Cirila Dermastja, Nika Mušič, Jožica Per, Tone Benda, Srečko Hribar, Nataša Vrhovnik Jerič in Jože Vahtar. V nadzornem odboru bodo Lojze Koce, Mira Hribar in Luča Mušič. Častno razsodišče, ki doslej še ni imelo nobenega dela, pa bodo sestavljali Toni Muller, Milena Blejc in Rezka Podboršek. Iz programa dela društva za leto 2016, ki ga je v nadaljevanju pred­stavila njena predsednica, je razvidno, da so želje in načrti veliki, za uresničitev nalog bosta ključna pogoja aktivno sodelovanje vseh članov in zadostna finančna sredstva, ki bi jih društvo pridobilo iz več virov. Glavnino sredstev pričakujejo iz občinskega sklada za turistično dejavnost, en del bodo pridobili s članarino, del pa, vsaj tako upajo, od sponzorjev. Na denar iz pridobitne dejavnosti društva, to je prodaja kulinaričnih izdelkov na raznih sejmih in tržnicah žal veliko ne morajo računati, saj naša zbirokratizirana država s svojo davčno zakonodajo to enostavno onemogoča. Davčne blagajne so le prevelik zalogaj za majhna društva, ki delujejo na povsem pro­stovoljni osnovi. Večina društev si zaradi omejenih sredstev ne more privoščiti strokovno usposobljenega kadra, ki bi se uspešno kosal z birokrati. Na žalost se birokratska ozkogledna miselnost širi z vrha države tudi na nižjo, lokalno raven. Kako sicer razumeti dejstvo, da nekateri posamezniki oziroma predstavniki javnega življenja vidijo v nekaterih društvih samo in zgolj le organizatorje izletov in posledič­no trošenje občinskega denarja. Ne vidijo, ali pa nočejo videti, koli­ko prostovoljnega dela je vloženega v vsa aktivnosti, ki se odvijajo preko celega leta. K sreči se vsaj na občinski upravi zavedajo, da so društva sestavni del občine in da niso samim sebi namen. Kot obrobni spremljevalec Turističnega društva Mengeš lahko rečem, da društvo deluje pregledno in pošteno. Sredstva, ki so mu namenjena, trošijo namensko v skladu s programom dela v dobrobit celotne Občine Mengeš. Toliko kot medklic k programu dela za leto 2016, ki ga je občni zbor v celoti podprl. V nadaljevanju je občni zbor pozdravi župan Franc Jerič, z željo, da aktivnost društva ostane še naprej na visoki ravni, če že ne na višji. Vse prisotne je obvestil, da se problematika Staretovega gradu vendar le premika v pozitivno smer. Enako velja tudi za nedokončan objekt ob Domu počitka. Dobrim željam za uspešno delo društva in za tvorno sodelovanje so se nato pridružili še Mirjam Pavlič iz Turistične zveze Gorenjske, Nataša Vrhovnik Jerič v imenu Zveze kulturnih društev Občine Mengeš,S andi Jaklič - PGD Mengeš, Jože Boštjančič - Čebelarsko društvo Mengeš, Dejan Kovač - Mengeška godba, Matjaž Repnik - Mihaelov sejem, Jože Vahtar - Lovska dru­žina Mengeš, Jože Mlakar - Športno društvo Partizan in Franc Blejc - častni občan in velik ljubitelj nageljnov. Po končani razpravi in pozdravih se je predsednica vsem prisotnim zahvalila za udeležbo in jih povabila na prijateljsko druženje in kle­pet ob prigrizku. Besedilo in foto: Miha Požar V Mengšu je 31. marca potekal osrednji del prostovoljskih dejavnosti, ki jih v Leku, članu skupine Sandoz, že dvanajsto leto zapored organizirajo v sklopu globalne Novartisove pobude prostovoljstva Dan sodelovanja z lokalno skupnostjo. Kot vsa leta, tudi letos sodelujejo zaposleni iz Mengša, ki so pripravili družabni dan s tombolo za prebivalce Doma počitka Mengeš, varovance Varstveno delovnega centra INCE Mengeš so peljali na vožnjo z ladjico po Ljubljanici, otroke z OŠ Roje na zabaven dan v Minicity v Ljubljano ter pleskali prostore Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš. Poleg tega so v »Letos praznujemo dvajset let Novartisa in sedemdeset let Leka, člana skupine Sandoz, zato s še večjim ponosom živi­mo in udejanjamo naš čut za soljudi. S sodelavci sem obiskal Dom počitka Mengeš, kjer smo za starejše občane pripravili zabaven dan s tombolo. Obiskujemo jih že nekaj let in oboji komaj čakamo, da je leto naokoli, ko se spet srečamo. Krasno je, da nam podjetje omogoča nameniti svoj čas soljudem v sklopu delovnega časa,« je povedal dr. Matjaž Oven, direktor Biofarmacevtike Mengeš v Leku, članu skupine Sandoz. »Letos smo s sodelavci peljali varovance varstveno delovnega centra INCE Mengeš na izlet z ladjico po Ljubljanici ter poma­gali prostovoljnim gasilcem iz Mengša. Bilo je odlično, skupaj smo preživeli prijeten dan in mislim, da prav vsi začutili to­plino, ki žari ob preprostih dejanjih, ko nekomu nameniš svoj čas. Novartisova pobuda prostovoljstva je res izjemna in vesel sem, da smo jo v Sloveniji sprejeli z odprtimi srci in rokami,« je povedal Egidij Capuder, direktor Proizvodnje farmacevtskih učinkovin Mengeš v Leku, članu skupine Sandoz. V minulih dvanajstih letih, odkar se pridružujejo Novartisovi globalni pobudi prostovoljstva, so v Mengšu stkali zelo tesne vezi s posamezniki in organizacijami v lokalnem okolju. Ed­vard Horvat z mengeške lokacije Leka, člana skupine Sandoz, v prostovoljskih dejavnostih sodeluje že vrsto let, zadnja leta tudi kot koordinator. »Dejavnosti, ki jih ob dnevu sodelovanja z lokalno skupnostjo pripravljamo v Domu počitka Mengeš, so odlične. Mislim, da je prav, da pomagamo tam, kjer smo tudi 'doma'. Pri delu s starejšimi mi je najbolj všeč njihovo napeto pričakovanje med igranjem tombole in iskreno veselje ob prejemu skromnih pozornosti.« OPIN!ME za mlade, ki hočejo vplivati na razvoj lokalnega okolja Maja 2016 bodo mladi iz Kamnika, Litije in Mengša že testirali spletno in mobilno aplikacijo OP!N.ME, s katero bodo zbirali in komentirali pobude za izboljšave v lokalnem okolju. Pobude bodo prek aplikacije in prek mladih managerjev lokalnih skupnosti tudi takoj posredovali odločevalcem v svojih občinah. Pilotni projekt Srca Slovenije je del evrop­ skega projekta EUth za večjo participacijo mladih. Prvo delavnico pilotnega projekta smo 15. marca 2016, v sodelovanju z AIA -Mladinskim centrom, izvedli v Mengšu. Na testni fokusni delavnici so udeleženci z območja Mengša, Kamnika in Litije preverjali in preizkušali vsebinsko zasnovo spletne in mobilne platforme OP!N.ME. Ta z različnimi orodji spodbuja in omogoča digitalno in mobilno sodelovanje pri sno­vanju pobud, projektov, skupin in skupnosti za izboljšave v lo­kalnem okolju, ki si jih želijo mladi od 15 do 34 let. Aplikacija Čebele in opraševanje V naravi že od nekdaj obstaja soodvisnost med rastlinami in njihovimi opraševalci, zlasti čebelami, tako da ene brez drugih ne morejo preživeti. Poznamo več načinov opraševanja ali polinacije, vendar je najpomembnejši tisti, ki ga opravljajo čebele. Te žuželke na rastlinah poleg medičine, ki jo potrebujejo za energijo, nabirajo tudi cvetni prah, ki ga zaradi velike vsebnosti beljakovin in rudnin nujno potrebujejo za svoj razvoj. Rastline, ki rastejo pri nas, delimo na žužkocvetke in vetrocvet­ke. Največ rastlin, pomembnih za pridelavo naše hrane, je žuž­kocvetnih, te pa so odvisne od opraševalcev. Vetrocvetke opra­ševalcev načelno ne potrebujejo. Cvetovi večine žužkocvetnih rastlin so najrazličnejših barv in oblik. Za uspešno razmnoževa­nje določene rastlinske vrste mora biti izmenjana dedna snov, in sicer tako, da zrnce cvetnega prahu iz prašnikov preide na braz­do pestiča. Opraševanje je torej prenos cvetnega prahu z ene OP!N.ME mladinskim organizacijam in javnim upravam omo­goča vzpostavljanje sodelovalnih procesov tako prek spleta kot na dogodkih v živo. V preizkušanje platforme ter v zbiranje predlogov za njene izboljšave so vključeni mladi iz različnih držav, v Sloveniji ima vlogo pilotnega območja Srce Slovenije oz. občine Kamnik, Litija in Mengeš. Do maja 2016 bodo že nastajale vsebinske pobude za izboljšave v lokalnih okoljih, nato pa bodo uporabniki aplikacije OP!N.ME lahko na te po­bude še sami vplivali in spremljali njihovo pot do uresničitve. Mlade, ki bodo sodelovali v pilotnem projektu, bodo pove­zovali managerji skupnosti, ki so jih izbrali Mladinski centri sami. To so: • Rok Novak za občino Kamnik • Matija Mohar za občino Litija • Simon Štebe za občino Mengeš Mladi managerji skupnosti bodo administrirali testno uporabo spletne in mobilne platforme, njihova naloga pa bo tudi pove­zovanje mladih tako med seboj kot z lokalnimi odločevalci. Se želite pridružiti nastajanju izboljšanih orodij za participacijo mladih? Spoznajte projekt na https://opin.me/sl/. Besedilo in foto: Anita Molka, Razvojni center Srca Slovenije rastline iste vrste na drugo. Uspešen prenos cvetnega prahu z ene rastline iste vrste na drugo je torej mogoč samo z opraše­valci, med temi pa so najpomembnejši prav čebele. Pomen in vrednost opraševanja Čebele oprašijo večino rastlin ter s tem zagotovijo hrano ljudem in živalim, zato ne pretiravamo, če rečemo, da je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od čebel. Po ugotovitvah znanstvenikov točne vrednosti opraševanja, ki ga v Sloveniji brezplačno opravijo čebele, ni mogoče izračunati, ocenjeno pa je, da je ta vrednost od 15 do 30-krat večja od vseh čebeljih pridelkov skupaj! Ker čebele dandanes same v naravi niso več sposobne preživeti niti ene zime, je torej delo slovenskih čebelarjev plemenito in družbeno koristno. V sosednji Avstriji pridelovalci sadja čebelarjem plačujejo za opra­ševanje, prav tako pa tudi v Nemčiji in ponekod drugod po Evropi ter seveda v ZDA. Pri vsem delu s čebelami pa ne gre samo za hrano, čebelje pri­delke in kot najpomembnejše – za opraševanje, ampak tudi za ohranjanje biodiverzitete, torej za ohranjanje narave, raznovrstne­ga okolja oz. biotske pestrosti in drugih dejavnikov življenja. Zaradi vseh teh nalog naše avtohtone čebele kranjske sivke v Sloveniji živi več kot 22.000 različnih vrst organizmov, to pa našo državo po mnenju številnih strokovnjakov uvršča med naravno najboga­tejša območja v Evropi. Glede na zdajšnje število čebeljih družin v Sloveniji se nam za kakovosten opraševalni servis, ki nam ga brezplačno zagotavljajo čebelarji s svojimi čebelami, za zdaj še ni treba bati. Besedilo in foto: Jure Justinek, ČZS Odpotovali smo na Portugalsko V sklopu projekta Zanimiva popotovanja, ki poteka v AIA – Mladinskem centru Mengeš, nas je 9. februarja Marjan Ogrin popeljal po Portugalski. Portugalska, dežela na jugozahodnem delu Iberskega polotoka, z eno samo sosedo Španijo, je bila vedno bolj odprta v svet na Atlantik, na morje. Spoznaval sem jo na turistično-pohodniškem popotovanju in odkrival dva njena obraza, enega po običajnih turističnih poteh, drugega pohodniško po notranjosti dežele tr bolj intimno, oddaljeno od mestnega vrveža, ki se me je bolj do­taknila s svojo prvinsko nežnostjo. Tisti prvi del po bolj razvitem delu dežele, po večjih mestih in turističnih krajih predvsem ob obali, je bilo spoznavanje sodobnega življenja in razvoja. Tu je bivanje prijetnejše, sodobno, tu je veliko spomenikov preteklosti, predvsem iz zlate dobe portugalskega odkrivanja sveta. Drugi del je bolj tradicionalen, vase zazrt, samobiten svet. Zasanjana gri­čevnata oziroma hribovita notranjost, kjer se je skorajda ustavil čas. Tu ni večjih mest in znamenitosti, so pa enkratna naravna okolja in čarobne vasice, prijazen in umirjen življenjski ritem. Ta del dežele je primeren za slikovite sprehode in pohode, tu lahko začutiš prvobitnost Portugalske. Lizbona je največje portugalsko mesto, prestolnica, tu doživim prvi stik z zgodovino pomorskih osvajanj neznanih dežel, preko katerih je Portugalska obogatela in v tistem času postala pomor­ska velesila. Prav tako se tu prvič srečam z ažuleji, to je s plo­ščicami oblečenimi fasadami, in s posebnim načinom tlakovanja ulic, oboje pa je zapuščina Mavrov, ki so Iberski polotok obvla­dovali več kot 4 stoletja. Čudovita je Alfama, stari del mesta, pa stari enovagonski tramvaji, prav posebno je tudi vzdušje ob bliža­jočem se prazniku sv. Antona Padovanskega, znamenit je naj­daljši evropski viseči most čez reko Tejo, ki državo deli na dva geografsko različna dela. Nekoliko severneje od prestolnice je še en presežnik, to je najzahodnejša točka celinske Evrope Cabo da Roca, kjer pod visokimi klifi ob obalo buta Atlantik in obu­ja spomine na nekdanje pogumne pomorščake. V Sintri štrlita iz kraljeve poletne rezidence v nebo dva izstopajoča stožčasta dimnika, vsaka od dvoran v njej pa ima svojo zgodbo. Čisto po­sebno energijo ima z obzidjem obdana vasica Obidos, ki so jo kralji kot poročno darilo darovali svojim nevestam, te pa so zanjo skrbno skrbele, tako ima ta še dandanes svoj prvobitni izgled. Alcobaça premore največjo cerkev v državi, zgrajeno v gotskem in dodelano do perfekcije v emanuelinskem slogu, z dvema sar­kofagoma v njej je povezana zgodba o prepovedani ljubezni med Pedrom in Ines, ki tam čakata na sodni dan. Kdo še ni slišal za Fatimo, enega večjih romarskih središč krščanskega sveta, za katerega pravijo, da v njem, na ogromnem trgu, na mestu, kjer se je prikazovala Marija, vlada posebno vzdušje. No, sam sem začutil bolj turistično kot duhovno atmosfero. V Coimbri, rezidenci najstarejše portugalske univerze, se je bilo prav prijetno sprehoditi zvečer ob polni luni, bodisi skozi mesto ali pa po na­brežju reke Mondego in tam ob kozarčku »vinha verde« prisluh­niti etno festivalu, ki se je prav takrat odvijal. Tu smo presekali turistični del s pohodom iz prvobitne vasice Piódao, med bujnim rastjem brnistre in evkaliptov, pa tudi vinogradov, v pogorje Serra do Açor. Sledila je vožnja s pisanimi čolni »moliceiros« po ka­nalih v Aveiru, portugalskih Benetkah, kar je bilo je svojevrstno doživetje, čolnarja sta med vožnjo razložila vse o tem, kako so tu živeli nekoč. Temperamentni Porto je drugo največje portugalsko mesto s čudovito tržnico, krasno železniško postajo, v mestu je mnogo cerkva, najbolj bogato je okrašena cerkev sv. Frančiška. Z »Ribeire«, obrežja reke Douro, smo se z barko zapeljali pod zanimivimi mostovi in z reke občudovali mestne vedute. Mesto je res slikovito, polno motivov za fotografe. Po Portu smo zavili v notranjost dežele, v njen prvobitni svet, v tradicionalnost, v zgodbo raziskovanj in doživljanja, sprehodov in pohodov in prijetnega vzdušja v kamnitih vasicah. V mestecu Amarante naj bi le prespali, vendar smo tudi tu naleteli na festival v čast sv. Gonçala, ki naj bi ženskam pomagal pri zanositvi. Iz Sabrose, rojstnega kraja Ferdinanda Magellana, znanega portu­galskega navigatorja, smo se izgubljali skozi vinograde in cvetoče travnate pokrajine do Pinhaa ob reki Douro, kjer smo v »quinti« ­kmečkem turizmu pokušali znani »portovec«. En dan smo name­nili pohodu po naravnem parku Serra da Estrela -Zvezdne gore in osvojitvi najvišjo goro celinske Portugalske vrh - Torre. Nato skozi granitne vasice Penedono, Sortelha, Penha Garcia do najbolj zna­ne Monsanto podoživljamo tradicionalno življenje prebivalcev v njegovi samobitnosti. Tu je res vse iz granita, hiše, ograje, tlaki, obzidja, utrdbe, vse je povezano v skladnost, da ne veš, ali raste hiša iz kamna ali kamen iz hiše. Na poti proti jugu države se spu­stimo v bolj suhe ravnice, kjer za razliko od severnejših vinorodnih pokrajin rastejo hrasti plutovci in kjer so kamnolomi belega zlata -marmorja. Bolj na hitro spoznamo Castelo Branco, Estremoz, v Evori primerjamo antiko in srednji vek, saj skupaj stojijo ostan­ki rimskega templja in gotska katedrala. V tej pokrajini so znani ostanki megalitske civilizacije iz obdobja neolitika, v Carapitu pa si ogledamo dolmen in v Almendresu menhirje, nekakšne Sto­nehenge. Popotovanje zaključimo čisto na jugu države v najbolj turistični pokrajini v Faru, mestecu ob močvirskih zatokih in zato polnih štorkelj. Vendar ne občepimo na kakšni hotelski plaži, dan preživimo na zapuščenem otočku v bližini in se imamo krasno. In kaj je skoraj obvezno poskusiti na Portugalskem? Od kulinari­ke »queijadas« - male sirove pite, »ginjinho« - višnjev liker v maj­cenih skodelicah iz čokolade, »ovus moles« - jajčne rumenjake s sladkorjem, skrite v ovoj iz beljakov, »tripas do Porto« - vampe po portsko. Od glasbe pa »fado«, otožno in hrepeneče petje ob glasbeni spremljavi, vendar ne v Lizboni, ki je turistično naveliča­na, pač pa v kakšnem manjšem kraju, kjer jo ob večerji zapojejo intimno in iz srca doživeto. Besedilo: Marjan Ogrin Foto: Marjan Ogrin, Anže Lustek Ali se nam lahko predstaviš? Sem Jure Močnik, kmalu bom dopolnil štirinajst let. Živim v Trzinu, kjer obisku­jem osnovno šolo. Hodim v osmi razred. Ob prostem času rad kaj ustvarjam, vse­kakor pa ljubim zimo in zimske športe. Ukvarjam se s smučarskimi skoki. Ta šport mi je zelo všeč, ker imam že od majhnega rad stvari, ki letijo, in zato me je ta šport tudi navdušil. Kateri so tvoji največji dosežki? Lansko leto sem bil na državnem prven­stvu drugi. Če bi doskočil v telemark, bi se veselil naslova državnega prvaka. V skupnem seštevku poletne sezone sem bil tudi drugi. Lani smo imeli kvalifikacije, na katerih se je bilo potrebno kvalificirati med prve štiri za mednarodno tekmova­nje v Ruhpolding in Hinterzarten. Bil sem uspešen in sem na tekmovanju osvojil 5. in 11. mesto. Sedaj se mi je pričela že zimska sezona. Imel sem že prvo tekmo v Žireh, kjer sem osvojil 2. mesto in za prvim zaostal za komaj dve desetinki. Zakaj treniraš prav v SSK Mengeš? Ta klub mi je najboljši zato, ker je blizu mojega doma in ima zelo dobrega trener­ja Aleša Selaka. Treniral je Roka Benko­viča, Matjaža Pungertarja in Anžeta La­niška, vsi ti skakalci so odlični. V klubu smo vsi med seboj zelo dobri prijatelji, držimo skupaj, navijamo drug za drugega in tudi vzdušje je zelo dobro. Za katero selekcijo skačeš? Kdo so tvoji trenerji? Skačem v selekciji dečkov do 14 let. Moj najboljši trener je Aleš Selak, ker me uči že od začetka in tudi zaradi njega sem postal dober, on pa mi pri tem na vse načine pomaga. Kakšno je vzdušje na treningih, tek­mah? Veliko staršev gre zraven na tekme in navijajo za nas vse, ki smo v istem klu­bu. Koga bi izpostavil v klubu kot svojega vzornika, ki je dejaven ali pa je morda že končal s skoki? V našem klubu sta mi vzornika Matjaž Pungertar in Anže Lanišek, pa seveda tudi Rok Benkovič, ki je s skoki že pre­nehal. Kaj te je navdušilo, da si se pričel ukvar­jati s tem športom? To je bilo leta 2010, ko smo šli prvič v Planico gledat polete. Takrat nisem imel pojma o tem športu. Ko sem gle­dal, kako jadrajo po zraku, sem se takoj navdušil, zato sem tudi začel trenirati. Tega športa ne bi zamenjal za nobenega drugega. 16. Youth Championships - LINZ 2016 Od petka, 25., do ponedeljka, 28. marca, je v Linzu v Avstriji potekalo 16. mednarodno prvenstvo za mlade namizno teniške igralce iz vse Evrope. Tek­movanja se je udeležilo 456 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Slovaške, Italije, Španije, Francije, Bolgarije, Romunije, Anglije, San Marina, Madžarske, Nizozemske, Luksemburga, Danske, Norveške, Hrvaške in Češke. NTS Mengeš in hkrati slovenske barve sta zastopali mladinki Ana Tofant in Aleksandra Vovk, ki ju je spremljal in vodil Sandi Vovk. Mednarodno tekmovanje se je začelo v petek z ekipnimi nastopi, kjer sta Ana in Aleksandra v prvem delu vknjižili tri gladke zmage s 3 : 0. Prvi dve ekipi iz posamezne skupine sta se uvrstili v drugi del tekmovanja, kjer se je zopet igralo po skupinah in dekleti sta ponovno dvakrat prepričljivo slavili s 3 : 0. Tako sta se uvrstili med osem najboljših mladinskih ekip. V razigravanju za končna mesta sta Mengšanki v četrtfinalu najprej zmagali z ekipo Južne Tirolske s 3 : 0, v polfinalu sta bili boljši od reprezentance Norveške s 3 : 2. V finalu pa sta zopet s 3 : 0 premagali sestavljeno nemško ekipo TV Hofstetten/Sv Schott Jena. Dekleti sta tako po lanski ekipni zmagi že drugo leto zapored osvojili ekipni mladinski naslov v Linzu! V posameznem delu je Ana nastopila kot druga nosilka tekmovanja, Ale­ksandra pa kot peta. Obe dekleti sta upravičili svoj izhodiščni položaj, saj sta v predtekmovalnih skupinah obe gladko zasedli prvo mesto in se uvrstili v finalni del med 32 najboljših mladink. Brez večjih težav sta se nato obe uvrstili v polfinale, kjer je bila prva nosilka in najboljša avstrijska mladinka Karolina Mischek boljša od Aleksandre s 3 : 0. Ana je v drugem polfinalu v napeti igri s 3 : 2 uspela premagati Nemko Svenjo Horlebein in se tako uvrstiti v finale, kjer pa jo je s 3 : 2 premagala avstrijska reprezentantka Mischek. Ekipni naslov, Anino 2. in Aleksandrino 3. me­sto v konkurenci posameznikov je več kot odličen rezultat in si zasluži svoje mesto med najboljšimi mengeškimi trofejemi. Besedilo: MLAJ Foto: Sandi Vovk Zmaga Mengšanov z ekipo NTK Križe V soboto, 26. marca, je članska ekipa NTS Mengeš odigrala tekmo prve slovenske namiznoteniške lige z ekipo NTK Kri­že. Tekma je bila odigrana v telovadnici ŠD Partizan Mengeš. Za Mengšane so igrali Klemen Jazbič, David Orešnik, Andraž Avbelj in Nejc Erjavec. Sodila sta sodnika Alojz Zupan in Žiga Zupan. Zmagali so z rezultatom 5 : 0 in trenutno zasedajo sedmo mesto. Besedilo in foto: MLAJ Ekipa Bifeja Juhant pokalni zmagovalci v metanju podkev V sredo, 23. marca, je bilo na igrišču Ježovc bara v Komen­di sklepno dejanje pokala v metanju podkev. Finalista sta bili ekipi domačega Ježovca, ki je v polfinalu izločila Saharo bar, in ekipa Bife Juhant, ki je izločila ekipo Ribič bara (ki so bili tudi organizatorji pokalnega tekmovanja). Po hudem boju in infarktni končnici so bili boljši gostje z re­zultatom 4 : 3 in tako dvignili prvo lovoriko letos. Ekipa bife Juhant si je ta pokalni naslov tudi pošteno zaslužila, saj po jesenskem delu lige prav tako zaseda prvo mesto in to celo brez poraza. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar Na vrhuncu sezone Karateisti smo poskrbeli za izjemno pester mesec. Začelo se je že v zadnjih dneh februarja, ko so nekateri otroci iz našega kluba stopili pred izpitno komisijo, kjer so morali pokazati znanje za pridobitev višjega pasu. Napredovali so tudi otroci iz KK Mengeš: Matej Kolar si je pridobil drugi beli pas, 7. kyu, rumeni pas, 5. kyu, pa si bo odslej lahko zavezala Lara Čelan. Korak naprej sta naredila tudi Miha Kolar, ki je oranžni pas zamenjal za zelenega (3. kyu), in Nik Čelan, ki je uspešno opravil izpit za 3. kyu Ichihan. Nedeljo, 13. marca 2016, pa je zaznamoval vrhunec tekmoval­ne sezone v Sankukai karateju – državno prvenstvo v borbah za mladince, mladinke, člane in članice! Do uradnega odprtja tekmovanja so bili tekmovalci in tekmovalke že dodobra ogreti, saj je bilo za njimi predtekmovanje, na katerem so si vstop na dr­žavno prvenstvo prislužili le najboljši. Ko so se nam na tribunah telovadnice OŠ Toma Brejca v Kamniku pridružili še navijači, pa smo lahko prav zares začeli. Tekmovanje je odprl župan občine Kamnik, Marjan Šarec, prisluhnili smo še himni in si ogledali prikaz dovoljenih in nedovoljenih udarcev, nato pa se je odprlo borišče. Že s prvimi borbami se je pokazala odlična pripravljenost tekmovalcev, še zlasti pa smo lahko uživali zaradi odličnega špor­tnega vzdušja v telovadnici. Skoraj dve uri sta nam hitro minili ob ogledu napetih borb med karateisti in karateistkami iz vse Slovenije, pri tem pa smo navijali zlasti za tiste iz naših krajev. Na koncu smo najboljše do stopničk pospremili z aplavzom, čestitali pa smo lahko tudi pokalnim zmagovalcem leta 2015 – ta naziv so si pridobili tekmovalci in tekmovalke z najboljšimi rezultati na sedmih pokalnih tekmah, ki potekajo skozi vse leto. Zanimivo je bilo tudi med nekoliko mlajšimi karateisti in karate­istkami. Po Sloveniji so potekala sankukai regijska tekmovanja za otroke. Regijskega prvenstva domžalske regije so se udeležili tudi Mengšani. 5. marca 2016 so skupaj z otroki iz karate klubov Domžale, Rodica in Radomlje v kimonah ter s pisanimi pasovi odpravili proti telovadnici OŠ Venclja Perka. Tam so se v kategori­jah po spolu, starosti, pasu in telesni teži pomerili v borbah, katah ter ippon kumiteju. Začetne treme tekmovalcev skoraj ni bilo čuti­ti, saj so na borišče stopali z odločnim korakom, med borbami pa so se izkazali z najboljšim, kar znajo. Med mengeškimi karateisti so tokrat tekmovali sami fantje, z lepimi rezultati pa so izstopali naši kadeti. V zelo številčni kategoriji starejših dečkov, 6. – 5. kyu, je Samo Gorjup tokrat pristal na 9. – 11. mestu. Med kadeti, 3. – 2. kyu nad 60 kg, si je 3. mesto zaslužil Nik Čelan. Vsak v svoji kategoriji kadetov pa sta zmagala Aljaž Kuhar (6. – 4. kyu nad 50 kg) in Jan Keržič (3. – 2. kyu do 50 kg). Fantje, čestita­mo! Visoka uvrstitev pa ima še toliko večji pomen, ker predstavlja vstop na sankukai državni turnir za otroke, ki se bo odvijal 10. aprila 2016 v Športni dvorani Cerklje v Cerkljah na Gorenjskem, s pričetkom ob 15. uri. Pridite in skupaj z nami držite pesti za Nika, Aljaža in Jana! Besedilo: Saša Voler Foto: Maja Kotar Aleksandra in Ana odlični med mladinkami v NT Na Ravnah je bil v nedeljo, 13. marca 2016, tretji odprti turnir za mladince in mladinke v namiznem tenisu. Na tur­nirju so nastopili najboljši slovenski mladinci in mladinke. V mladinski kategoriji je nastopilo šest mladincev in dve mladinki iz NTS Mengeš. Po predtekmovanju v skupinah se je pet mladincev uvrstilo v finalni del tekmovanja med štiriindvajset najboljših, kjer so igrali na izpadanje. Nejc Erjavec in Aljaž Frelih sta se uvrstila na 5.-8. mesto, Bor Rutar na 9.-16. mesto in Tilen Šalja med 24 najboljših. Odlično sta se odrezali Aleksandra Volk in Ana Tofant, ki sta do finala premagali vse nasprotnice in se pomerili v finalu. Aleksandra je zmagala z rezultatom 3 : 0 in osvojila 1. mesto, Ana pa je bila druga. Na turnirju sta manjkali Katarina Stražar in Nika Kobetič, ker sta v Lignianu (Italija) igrali na močnem mednarodnem turnirju. Katarina se je uvrstila med osem najboljših, kar je ponovno lep mednarodni uspeh. Vsi ti rezultati so dobra napoved za državno prvenstvo, ki ga bo NTS Mengeš organizirala 23. in 24. aprila v športni dvora­ni v Komendi. Vabimo vas, da si ogledate najboljše slovenske mladince in mladinke na tem tekmovanju. Besedilo: Mlaj Foto: Samo Tofant Aleksandra prva, Ana druga Predsednik društva Iztok Maver Smučarji uspešno zaključili sezono Začetek letošnje zime, ki sega še v konec leta 2015, za nas smučarje ni bil preveč obetaven. Snega kar ni in ni bilo od nikoder. To je nam, ki delujemo v Smučarskem društvu Men­geš, malce spremenilo urnik tekmovanj, ne pa tudi vsebine, ki je vsako sezono bogatejša. Tako smo že sredi novembra organizirali četrti tradicionalni suhi slalom na Mengeški koči. Gre za prireditev, ki je namenjena tekačem in ostalim špor­tnikom, da se preizkusijo v teku med slalomskimi količki na malce drugačnem terenu kot običajno. Lani nas je obiskala tudi televizijska ekipa oddaje Migaj z nami, ki je pripravila tudi prispevek o dogajanju na Mengeški koči. Začetek decembra je čas sejmov rabljene opreme, na katerih imamo priložnost dopolniti smučarsko opremo po zmernih ce­nah. Z obiskom in prodajo smo v SD zadovoljni. Prvič smo sejem izpeljali v dveh dneh, kar se je izkazalo zelo dobro. Za naslednje leto načrtujemo sejem preseliti v večje prostore, da bo nakup lažji in udobnejši. V tekmovalnem delu, ki se je zaradi slabših snežnih razmer začel šele v januarju, smo uspešno izpeljali sedem tekem v velesla- Najhitrejši na Mengo TRIS pokalu - forch lomu. Program je bil zelo natrpan, tako da nam je na koncu zmanjkalo časa za organizacijo priljubljenega smučarskega izle­ta, ki pa zagotovo ostane v programu za naslednje leto. Vsa tekmovanja smo organizirali na smučišču Brsnina v Kranj­ski Gori, kjer imamo odlične pogoje. Poleg prvenstva občine Mengeš smo izpeljali tudi Mengo tris pokal in tri tekme za po­samezna podjetja (Lek, Etra, Metrel). Vsi rezultati tekem in foto utrinki se nahajajo na našem FB profilu. To da nam že kar tradicionalno zaupajo tako velika podjetja, nam je v ponos, po drugi strani pa kaže na profesionalen pristop pri organizaciji tekmovanj. Dosti udeležencev in zadovoljni obra­zi v izteku ob podelitvah so razlogi, zakaj to počnemo in bomo tudi v bodoče. Seveda pa bi bila zgodba precej bolj klavrna, če nam ne bi na pomoč priskočili naši zvesti sponzorji, ki nam pomagajo bodisi v finančni ali materialni obliki. Vsem iskrena hvala! Zaključek sezone, ki je bila predvsem delovna, pa smo organi­zirali na Voglu. Dva dni odlične smuke v idiličnem okolju in pri­jetno druženje nam je napolnilo baterije za naslednje podvige. Pred nami je obdobje, ko se v društvu posvetimo obnovi opre­me, udeležujemo se raznoraznih akcij in dogodkov v občini, ho­dimo na pohode in še bi lahko našteval. Vsekakor dovolj razlo­gov, da se nam pridružiš in postaneš tudi ti del uspešne ekipe. Besedilo in foto: Aleš Janežič, Smučarsko društvo Mengeš Badminton turnir ­ KOMENDA OPEN 2016 V soboto, 5. marca 2016, smo organizatorji Badminton kluba Komenda v Mengšu izpeljali rekreativni turnir, ki je prvič štel za Trump lestvico. Turnir je potekal v lepem športnem vzdušju in dobri organizaciji. Pri moških posamezno so nastopili le trije udeleženci, kjer Antonio Lovrić ni imel resnega tekmeca. Proti Luki Niklu je oddal le skupaj petnajst točk (3, 12). Tretje mesto je zasedel Aleš Nograšek. Veliko bolj izenačena konkurenca pa je bila pri moških dvojicah. Že na uvodnem dvoboju skupinskega sistema so se udarili glavni kandidati za končno zmago. Darko Duralija in Antonio Lovrić sta bila tokrat kar prepričljivo boljša od Janeza Vtiča in Jurija Zaletela in zmagala na dva dobljena niza (17, 17). Tretje mesto sta nekoliko presenetljivo osvojila domačina Peter Razpotnik in Igor Tomazin. Pri ženskih dvojicah sta Klaudia Kosec Radin, ki se vrača po po­škodbi, in Zagrebčanka Nina Kovačič v odločilnem dvoboju bili boljši od dvojice Avsenik – Mujkič. Izenačeni dvoboj se je končal v treh nizih 23 : 21, (12, 19). Tretji sta bili na koncu skupinskega sistema Vita Miklič in Mateja Remec. Pri mešanih dvojicah so bili obe kategoriji združeni v eno skupino, tako so imeli vsi udeleženci več tekem, igrali pa so na dva dobljena niza do 15. Tudi v tej disciplini je slavil Antonio Lovrić v paru z Nino Šarić. Največ dela sta imela v odločilnem dvoboju na tri nize proti Gregi Novaku in Ireni Avsenik (11, 12, 5). S tretjim mestom pa sta se morala zadovoljiti Darko Duralija in Maja Mujkič. V drugi kategoriji pri moških dvojicah je potekal skupinski troboj. Ker so imeli vsi trije pari po eno zmago in en poraz, so na koncu odločali dobljeni nizi. Slavila sta Maj Kristan in Matej Kristan. Besedilo in foto: BKK Mengšanke trikrat na stopničkah 19. in 20. marca 2016 je bilo v Radljah ob Dravi državno prvenstvo v namiznem tenisu za člane in članice posamezno, dvojice in mešane dvojice. Nastopilo je 62 tekmovalcev in 25 tekmovalk iz 23 slovenskih klubov. Mengeš so zastopali Aljaž Frelih, Klemen Jazbič, Andraž Avbelj, Nejc Erjavec, Ana Tofant, Aleksandra Vovk in Katarina Stražar. Med člani sta se Aljaž Frelih in Andraž Avbelj uvrstila v finalni del tekmovanja, Klemen Jazbič pa je osvojil 9.-16. mesto. Odlično so se odrezale tudi Katarina Stražar, Aleksandra Vovk in Ana Tofant. Za uvrstitev med štiri najboljše sta se med seboj pomerili Ana in Katarina, zmagala je Ana, Katarina pa je osvojila 5.-8. mesto. Občni zbor ŠD Partizan Mengeš 17. marca se je štiriinosemdeset članov društva zbralo na rednem občnem zboru. Izvolili so delovno predsedstvo in ostale organe, občni zbor pa je vodila Rika Binter. Pred­sednik društva Jože Mlakar je predstavil delo v preteklem letu na področju rekreacije in tekmovalnega športa. Člani vadijo v osemindvajsetih vadbenih skupinah pod vodstvom strokovno usposobljenih vaditeljev. Tudi na rekreativnem področju se vključujejo v tekmovanja in dosegajo lepe rezul­tate. Najaktivnejši so igralci namiznega tenisa, badmintona in ženska košarka. V tekmovalni šport je vključenih enainpetdeset udeležencev, od mlajših kadetov do članov. Članska ekipa sodeluje v prvi dr­žavni namiznoteniški ligi, mlajše kategorije pa dosegajo odlič­ne rezultate na regijskem, državnem in mednarodnem nivoju. Ekipa kadetinj in mladink je osvojila naslov državnih prva­kinj, številna odličja pa so osvojili tudi na posamičnih tekmo­vanjih na državnem in mednarodnem nivoju. Sprejeli so poročilo predsednika, finančno poročilo in poroči­la NO ter inventurne komisije. Občni zbor so pozdravili gostje in čestitali za dosežene rezul­tate: predstavnik balinarskega društva Štefan Kovač, predse­ 4. OT MRNTZ Na Otočcu je potekal četrti odprti turnir medregijske namiznoteniške zveze. Na turnirju je nastopilo sto enaindvajset tek­movalcev iz osemnajst klubov ljubljanske regije. Mengeš je zastopalo šestindvajset tekmovalk in tekmovalcev, ki so nastopili v petih starostnih skupinah. Besedilo in foto: Mlaj dnica turističnega društva Zorka Požar in predsednik veteran­ske godbe Janez Ves. Župan občine Franc Jerič se je opravičil, ker je bila istočasno seja občinskega sveta. Državne prvakinje so obdarili s skromnimi darili. Po končanem občnem zboru se je nadaljevalo družabno sre­čanje ob tradicionalni klobasi, članicam društva pa so podarili nageljne za oba marčevska praznika. Besedilo: Mlaj Foto: Žiga Zupan Tretje mesto na mladinskem državnem prvenstvu v šahu za leto 2016 Mladinsko posamično državno prvenstvo v standardnem šahu je za vse starostne kategorije potekalo od 20. do 26. februarja 2016 v Portorožu. V hotelu Bernardin so se najboljši mladi igralci Slovenije v najzahtevnejši skupini fantov do štirinajst let med seboj pomerili v devetih krogih po sistemu WinSwiss, v igralnem tempu devetdeset minut / štirideset potez + dodatek trideset minut + trideset sekund / potezo. Občino Mengeš so zastopali Jan Ocepek, Jakob Vid Štruklec in Domen Tisaj, vsi sicer tudi pridni učenci OŠ Mengeš. V zahtevni konkurenci šestindvajsetih igralcev, ki so se na prvenstvo prebili preko regijskih kvalifikacij, so prikazali svoje najboljše igre, veliko borbenost, zbranost in nepopustljivost v ključnih trenutkih posa­meznih partij. V skupnem seštevku je za ŠD Mengeš – Trzin Jan osvojil 22., leto dni mlajši Jakob Vid pa 17. mesto. Do nedavne­ga njun klubski soigralec Domen Tisaj (zdaj član ŠK Komenda) je bil vse do zaključka prvenstva povsem v igri za osvojitev naslova državnega prvaka, vendar je na koncu po skupnem seštevku točk (7/9) in dodatnih kriterijih (MBuch) osvojil še vedno odlično tretje mesto. Na tem mestu velja vseeno izpostaviti, da so bili najboljši trije igralci dobesedno razred zase. Na prvenstvu niso niti enkrat iz­gubili, pa tudi vse medsebojne dolgotrajne partije so po napetih pozicijah remizirali. Poleg tega so četrto- (Jaka Brilej, Celjski ŠK), peto- (Val Kmetič, ŠS Loka pri Mengšu) in šesto- (Liam Brečevič, ŠD Piran) uvrščene igralce pustili za seboj kar za točko in pol, kar je tudi svojevrsten pokazatelj kakovosti prvih treh igralcev. Slednji z ratingom preko 2.200 točk navkljub svoji mladosti že tvorijo šir­ši vrh slovenskega mladinskega šaha do osemnajst let in pospe­šeno trkajo na vrata državne mladinske šahovske reprezentance. Domen je tako na absolutnem mladinskem državnem prvenstvu v pospešenem šahu (tempo: 10 minut + 5 sekund/potezo) do 18 let, ki se je 29. in 30. avgusta 2015 odvijal na Otočcu, med dvaintridesetimi igralci osvojil sedmo mesto, do stopničk pa mu je zmanjkalo samo pol točke. Zasluge za odlične osnove te med mladimi vse bolj priljubljene »kraljeve« igre, ki jih je Domen v letu 2015 še nadgradil s po­močjo osebnega trenerja Zlatka Bašagića, gredo vsekakor tudi mentorju in uspešnemu predsedniku ŠD Mengeš–Trzin, Marjanu Ocepku, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Pred Domnom je zdaj nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v Pragi – Če­ška (od 17. do 28. avgusta 2016) in/ali svetovnem prvenstvu v Khanty Mansiysku – Rusija (od 20. septembra do 4. oktobra 2016). Ob dejstvu, da je udeležba z obveznim spremljevalcem (sekundantom) povezana s kar visokimi finančnimi stroški, tre­nutno še ne vemo, katerega tekmovanja se bo dejansko udeležil. Zato si predvsem želimo, da bi nam vsaj tokrat s pravočasno finančno pomočjo priskočili na pomoč občina, klub, zvesti dona­torji, sponzorji idr., za kar se jim že v naprej lepo zahvaljujemo. Besedilo in foto: Igor Tisaj Plesno sezono otvorile z odličnim 4. mestom na mednarodnem tekmovanju Plesalka Yes team prvič na mednarodnem tekmovanju World dance trophy (svetovni plesni pokal). 25. marca 2016 se je solistka Eva Bauer iz skupine Yes team prvič poskusila na mednarodnem tekmovanju, ki je bilo v mor­skem mestecu Lignanu v Italiji. Naša hip hoparka se je predstavila s plesno točko Make a change (Naredi spremembo - spremeni se!), v kateri prikaže aktualne probleme družbe. Eva je s svojim odločnim in energičnim nastopom prepričala sodnike in dosegla četrto mesto, na kar smo zelo ponosni. Iskreno ji čestitamo! Z njenim uspehom odlično in z optimizmom pričenjamo letošnjo tekmovalno plesno sezono. S skupino Yes team se že aktivno pri­pravljamo na prihajajoče tekmovanja in nastope. Besedilo in foto: Sanja Tomšič Marija – okno upanja Prvo slovensko knjigo o Marijinih prikazovanjih v Fatimi je napisal Mengšan dr. Srečko Zamjen leta 1944, najnovejša kn­jiga o tem pa je Fatima – okno upanja (Anton Nadrah, 2013). Marija Romarica bo našo župnijo obiskala na svoj god in točno devetindevetdeset let od prvega prikazanja v Fatimi, torej na najpomembnejši datum njenega popotovanja po Sloveniji, ki bo trajalo od 12. maja do 13. oktobra. Marija je s svojim prikazan­jem ali molitvami njej v čast v zgodovini večkrat spremenila potek dogodkov. Iz zgodovine sta nam verjetno najbolj znani uslišani molitvi rožnega venca pred bitko pri Lepantu 7. 10. 1571 in obleganjem oslabel­ega Dunaja od 12. 6. do 11. 11. 1683. Katoliško ljudstvo je bilo obakrat naprošeno, naj moli rožni venec za zagotovitev zmage nad mnogo številčnejšo islamsko vojsko. Ljudje so sledili prošnji in iz­molili zmagi, Mariji pa je bil v litanijah podeljen nov vzklik »Marija, pomoč kristjanov«. Nam najbolj znana Marijina prikazovanja so verjetno v Lurdu (leta 1856), Fatimi (leta 1917) in v Medjugorju, ki še trajajo. Marija vabi predvsem k spreobrnjenju in molitvi rožnega venca. Prosi, da bi ljudje prenehali žaliti Boga, se vrnili k spoštovanju Božjih zakonov, se odvrnili od zla in bili na ta način obvarovani hudega že na tem svetu. Ljudje v teh primerih niso v polnosti sprejeli prošenj svoje Nebeške Matere in nadaljevale so se vstaje, upori in vojne, celo dve svetovni vojni. Marija je v Fatimi ob tretjem prikazanju 13. julija 1917 napovedala čudež, ki se bo zgodil ob njenem zadnjem prikazanju v Fatimi 13. oktobra 2017, ob 12. uri. Po Marijinih besedah je bil namen čudeža, »da bodo vsi verjeli«. Verjeli naj bi v resničnost njenega prikazovanja ter resničnost obstoja Boga in nebes, hudiča in pekla, torej posmrtnega življenja. Napovedani sončni čudež je videlo preko 70.000 ljudi vseh slojev, starosti in svetovnona­zorskih prepričanj. Sam čudež je zabeležilo več fotografov, o njem pa so poročali tako krščanstvu naklonjeni kot nenaklonjeni časopisi. Papež Benedikt XVI. je v Fatimi leta 2010 rekel, da je s fatim­skimi dogodki Bog odprl okno upanja, ker mu je človek zaprl vrata. Marija, naša nebeška Mati in priprošnjica, je okno, ker pri Bogu stalno posredu­je za nas. Marija prihaja k nam v času naraščajočega zavračanja tega, kar je v zvezi s katolištvom, in bolj ali manj prepoznavnega uveljavljanja pojavov in meril, ki so v nasprotju z Božjimi. Prihaja v času zaskrbljujočih migracij in naraščajoče nego­tovosti. Iz zgodovine se lahko naučimo, da sta blaginja in mir bolj odvisna od odnosa do Boga in upoštevanja njegovih zakonov kot od človeških zakonov in predpisov. Danes imamo bolj kot v preteklosti možnost spoznavanja različnih vrst verovanja oziroma duhovnosti, Marija pa prihaja s tako jasnimi navodili, da jih marsikdo prav zaradi te preprostosti in neposrednosti ne zmore sprejeti. Njena prikazovanja in sporočila so izredna oblika pomoči ljudem. Z ravnanjem po njenih sporočilih delamo dobro sebi, družbi in vsemu svetu. Besedilo in foto: Janez Slokan Obisk milostnega kipa fatimske Marije Romarice Sprejem Marijinega kipa bo v petek, 13. maja ob 16.00 pred župnijsko cerkvijo. Po pozdravu župnijskih pritrkovalcev, Men­geške godbe, župnijskega mešanega pevskega zbora in skupni molitvi Pozdravljena Kraljica, bomo kip v procesiji pospremili v cerkev, kjer bodo Marijo nagovorili predstavniki župnijskega občestva (otroci, mladi, zakonci, župan, župnijski pastoralni svet in seveda župnik). Pozdravom bodo sledile pete litanije, po njih pa molitev, med katero gredo lahko vsi v tišini mimo kipa Marije Romarice in jo pozdravijo s priklonom, poklekom ali z dotikom. Ob kipu bosta nameščena nabiralnik za prošnje in zahvale (ki poromajo z Marijo nazaj v Fatimo), ki jih verniki lahko izročijo Mariji, in nabiralnik za prostovoljne darove. Medtem bo omogočena tudi sveta spoved. Od 18.00 do začetka svete maše bo molitev veselega dela rožnega venca na fatimski način. Osrednji dogodek bo peta sveta maša ob 19.00 z nagovorom apostolskega nuncija v Sloveniji msgr. dr. Juliusza Janusza. Sveto mašo bodo sodarovali nekateri duhovniki rojaki iz Mengša in iz sosednjih župnij. Sveti maši bo sledila procesija s svečkami. Slovesnost bodo oblikovali tudi župnijski pritrkovalci, župnijski mešani pevski zbor in narodne noše. Po procesiji bo molitveno bdenje do sobote, 14. maja do 15.00. V tem času bo vsem ponovno omogočeno, da gredo v tišini mimo kipa Marije Romarice. Od Marije se bomo poslovili v soboto, 14. maja ob 15.00 z molitvijo veselega dela rožnega venca na fatimski način. Ob 16.00 bo poslovilna sveta maša, ki jo bo daroval naš župnik Janez Avsenik. Zopet bodo sodelovali župnijski pritrkovalci, Mengeška godba, župnijski mešani pevski zbor in narodne noše. Marijo bomo v procesiji prenesli v vozilo. Ob tem ji bomo v slovo mahali z belimi robčki. Besedilo in foto: Janez Slokan Na obisku folklorna skupina Mladika iz Buenos Airesa 21. maj bo za mengeško folkloro velik in pomemben dan. Na gostovanje v Mengeš prihaja folklorna skupina Mladika iz Buenos Airesa, ki se te dni že vneto pripravlja na turnejo po Sloveniji. Skupaj se bomo povezali na koncertu, folklorni prireditvi v kulturnem domu Mengeš, ki bo nosila naslov »Od sončnega vzhoda do zahoda«. Naše mlade folklornike in vse, ki se pripravljamo na ta koncert, zanima veliko stvari - od kod točno prihajajo, kdo jih vodi, kaj počnejo, katere plese plešejo …, zato bo najbolje, da se predstavijo kar sami. 132. Občni zbor Mengeške godbe V četrtek, 10. marca 2016, smo v godbenem domu izvedli že 132. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo veliko god­benikov, predstavnikov društev in občine, ki jo je zastopal podžupan, Bogo Ropotar. Najprej smo obujali spomine na lansko zelo uspešno leto, v kateri smo imeli preko trideset nastopov. Povzel jo je pred­sednik Gašper Skok, ki je predstavil tudi plan dela za leto­šnje leto. Sledila so še ostala poročila, pomembna za delo­vanje društva, iz katerih je bilo ugotovljeno, da smo dobro delali. V sodelovanju z gasilci smo prebarvali fasado, nekaj del v godbenih prostorih pa nam ostaja za v prihodnje. No-vim godbenikom, predvsem godbenicam, ki jih je iz leta v leto več, smo kupili nove narodne noše. Tudi celostna pre­obleka godbe v nove uniforme je že v zaključni fazi. Poleg lepih želja za uspešno nadaljnje delo, ki so nam jih izrekli predstavniki povabljenih društev, so prišle na dan številne pobude, in sicer udeležba godbe na tekmovanju, vpis mla­dih v glasbeno šolo, ki bi kasneje igrali v godbi, pregled starih inštrumentov in morebitna nabava novih. Obeta se nam tudi vsaj eno gostovanje v tujini. Mengeška godba pa je dobila dva nova, zelo pomembna člana, in sicer Jureta Požarja na tenorski tubi ter trobenta­ča Alojza Kompana. V prihodnje bomo z veseljem v naše društvo sprejeli nove pripravnike, ki pa se bodo morali v tem času še malo dokazati. Plan dela do začetka poletja je kar pester. Obeta se nam veliko tradicionalnih nastopov in sodelovanj, konec meseca maja, za občinski praznik, pa pripravljamo zelo zanimiv tematski letni koncert v modernih ritmih, o katerem pa več v prihodnji številki Mengšana. Besedilo: Maja Keržič Foto: Dimitrij Lederer Folklorna skupina Mladika v narodnih nošah Folklorna skupina Mladika deluje od junija meseca leta 2003, ko je nastala na pobudo učiteljic in staršev Slovenske osnovne šole Franceta Balantiča, z željo, da bi otroci doraščali v sproščenosti, ki gibanje in ples dopuščata. Namen skupine je ohranjati bogato slovensko kulturno dediščino. Folklorniki aktivno sodelujejo in nastopajo na prireditvah sloven­ske skupnosti v Argentini. Pogosto se predstavijo tudi argentinski publiki ter z veseljem in ponosom zastopajo Slovenijo in Slovence daleč v izseljenstvu. Trinajst let neprekinjenega delovanja skupine je zasluga vodite­ljice prof. Mirjam Mehle Javoršek in njenih pomočnikov: Lučke Groznik, Bernija Juhanta, Tatjane Groznik in Nika Puntarja. Okoli petdeset folklornikov redno hodi na vaje in nastopa na raz­ličnih prireditvah. Kar veliko število članov sodeluje s skupino že od začetka in v njej odrašča. Razdeljeni so v dve skupini. V mlajši sodelujejo otroci od osmega do štirinajstega leta starosti, starejšo skupino sestavljajo mladi. Vaje potekajo vsak ponedeljek v prosto­rih društva Naš dom v okraju San Justo. Skozi vsa leta delovanja so se plesalci naučili plesne koreografije različnih slovenskih ljudskih plesov iz različnih pokrajin. Obvla­dajo tudi argentinske folklorne plese. Predstavijo se v ustreznih kostumih. Skupina ima bogato in lepo urejeno garderobo. To delo opravlja skupina mamic plesalcev, ki z vodstvom skupine redno obnavlja oblačila in noše. Mladikovce druži veselje do plesa, nastopanja, potovanj, smeha in zabave. V prijateljskem odnosu pridobivajo znanje in izkušnje. Ro­jeni v Argentini so del slovenske skupnosti, ki je zrasla s pridnim in vztrajnim delom njihovih prednikov, njihove družinske in naro­dne korenine pa segajo daleč v prelepo in gostoljubno Slovenijo. To duhovno domovino, ki jo tudi s svojim trudom poustvarjajo v tujini, želijo obiskati in doživeti, da se jim neizbrisno vtisne v srce. Veselijo se novih poznanstev, bogatih izkušenj in tudi zanimivih prigod, ki jih bo na turneji od 15. maja do 5. junija 2016 verjetno ogromno. Besedilo in foto: Tatjana Modic Dialogi in Čudežna dežela Arven Šakti Mengeška fotografinja Arven Šakti Kralj Szomi je v dobrih štirinajstih dneh (druga polovica januarja, prva polovica februarja) presenetila kar dvakrat, z dvema razstavama. Najprej se je skupaj z umetnico Sašo Bezjak predstavila v Galeriji Ekonomske fakultete v Ljubljani z razstavo Dialogi I. (Poljubi in koraki), nato pa še samostojno v preddverju Cankarjevega doma. Dialogi umetnic Arven Šakti Kralj Szomi in Saše Bezjak – ki se skupno predstavljata kot tandem Sasha v. Shakti – prihajajo v obliki različnih projektov od leta 2013 ter prehajajo v leto 2016 v konkretnejši obliki s prikazi in uvrstitvami v referenčne razstavne programe. Delo umetnic je na videz zelo različno. Saša se ukvarja s slikarstvom, kiparstvom, umetniškim ročnim delom, Šakti pa s fotografsko estetiko. Skupaj se lotevata projektov, v katerih posta­vljata svoja dela v medsebojni dialog v prostoru, kar hkrati poudari in poveže delikatne, intimne in družbeno kritične elementa njune­ga dela. Razstava Koraki in poljubi v prostorih ljubljanske Galerije Ekonomske fakultete je prva in uvodna materializacija njunih dia­logov, ki napoveduje drugi sklop izmenjav med umetnicama, na ogled v letošnjem programu uglednega mariborskega razstavišča Kibla/KiBela. Saša Bezjak (1971, Maribor) je univerzitetna diplomirana slikarka in kiparka, ki se ukvarja z risbo, sliko, kipom, vezenino, likovnimi akcijami in poučevanjem. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni. Arven Šakti Kralj Szomi (1974, Kranj) je univerzitetno diplomirana vizualna umetnica, ki se ukvarja s fotografijo in videom, predavate­ljica in prevajalka strokovnih besedil o umetnosti in oblikovanju iz slovenskega v angleški jezik. Zdaj pripravlja doktorat. V nedavnem obdobju, v obdobju intenzivnega študija in razmišljanja o fotogra­fiji, je že predstavila svoje zadnje izsledke in večplastne podobe na nekaj razstavah po Sloveniji (Nepisane zgodbe, V drhteči luči, Nature morte, Šelest in tišina, Tanka črta), vključno s pregledno razstavo na gradu Podsreda, julija in avgusta 2014. Od leta 1998 do danes se je predstavila na vrsti uglednih samostojnih in skupin­skih razstav doma in v tujini. Zaključila je študij umetnosti in umetnostne teorije na Goldsmiths’ College, University of London v Veliki Britaniji. Leta 2007 je magi­strirala iz videa in fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od leta 2004 je samozaposlena v kulturi, nagrajena s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije z me­rili izjemnosti. Z letom 2015 je postala predavateljica na Fakulteti za dizajn Univerze na Primorskem. Živi in ustvarja v Mengšu. Drugo razstavo Arven Šakti Kralj Szomi sta pripravila Cankarjev dom Ljubljana in Slovensko društvo likovnih kritikov. Spada v sklop, ki so ga v CD poimenovali Likovni kritiki izbirajo. Tokrat je bilo na ogled eno samo delo mengeške fotografinje z naslovom Čudežna dežela. Izbor in besedilo: Vesna Teržan. »Fotografija je v svojem bistvu svobodna oblika, na neki način razširjen pogled in zato za nadarjene zanesljiv medij izražanja in ustvarjanja,« je zapisala Teržanova. »Izziva vse tiste svobodnega duha, ki premikajo meje in kršijo konvencije.« Vesna Teržan piše: »Ob pogledu na prve skice novega cikla foto­grafij Arven Šakti je v glavi zašumelo, sprožil se je plaz asociacij in predlogi za rešitve so se kar vrstili, Arven Šakti pa je mrzlično pripovedovala zgodbo, na kateri cikel temelji. Smeh, krohot; ja, ka­tera od obeh bo zdaj pisala besedilo in katera bo iz skic ustvarila tisto eno in edino fotografijo, ki bo na steni Cankarjevega doma predstavljala ves cikel? Težka naloga, saj so vse skice prave, četudi variacije na temo, pa vendar v sebi nosijo bistvene kompozicijske in pomenske razlike. In ko tako skupaj rastejo zamisli, se utegnejo vloge in naloge premešati; a pri naju le za nekaj minut – že sva skočili vsaka v svoj ristanc in skok za skokom nazaj v otroštvo, vse do Čudežne dežele iskat Alico.« Arven Šakti je svojo Alico našla in razgrnila v zamahu fotografske kompozicije, ki odpira vrata nizu interpretacij, še zapiše Teržano­va. »Zabrisani, zastrti sledovi lebdečih deklic. Kot da bodo pravkar zdrsnile skozi zajčjo luknjo v svet ogledal, ugank, simbolov, rebu­sov ... in črnina, ki govori o tesnobi, samoti, izgubi in izgubljanju, o sanjah, ki lebdijo med tukaj in tam. Nezavedno sprašuje, a ne ponudi jasnih odgovorov, Arven Šakti jih vztrajno išče. Išče jih tudi v orisovanju časa prehoda iz otroštva v svet odraslih, časa, ko de­klica zapušča svet domišljije in se poskuša spoprijeti s stvarnostjo; časa socializacije, ko zapusti domače gnezdo in z aktom iniciacije (izobraževalne ustanove) vstopa v družbo.« Besedilo: Primož Hieng MePZ Svoboda Mengeš na šestinpetdesetem območnem srečanju odraslih pevskih zborov in malih skupin Šestinpetdeseto območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin je tudi letos potekalo pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Domžale. Zaradi velikega števila prijavljenih zborov je bilo razdeljeno na dva večera. Prvi koncert je bil v petek, 18. marca 2016, v Kulturnem domu Groblje, na katerem je v družbi dvanajstih zborov nastopil tudi MePZ Svoboda Mengeš, drugi koncert pa je bil na sporedu v soboto v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Vsak zbor je imel za nastop pripravljene tri pesmi; od ljudske, novejše in priredbe. MePZ Svoboda Mengeš pod vodstvom zborovodje Iztoka Kocena se je predsta­vil z zahtevno in redko izvajano skladbo Vasilija Mirka, Morska suita. Skladba je napisana za šest glasov in ima tri stavke: V čolnu, Pogreb na morju in Svatba na morju. Z odra smo odšli zadovoljni, saj smo se z zahtevnim programom dobro predstavili. Na žalost pa je bil zbor zaradi bolezni ne­katerih članov precej okrnjen. Občinstvo v polni dvorani nas je lepo sprejelo in nagra­dilo s ploskanjem. Strokovna ocenjevalka vseh nastopajočih je bila Andreja Marti­njak, ki je po končanem koncertu vsem zborovodjem podala prvo oceno nastopa in tudi svetovala, kaj bi bilo pri posame­znem zboru še potrebno izboljšati. Besedilo in foto: Olga Pavlin Talenti v živo - Burry Na tokratnem dogodku, ki ga v MC AIA ime­nujemo Talenti v živo, je nastopil odličen glas­benik in pevec Jure Burger-Burry iz Trzina. Burry nam je godel na kitari, sintesajzerju in ustni harmoniki. Njegov repertoar je bil zelo obširen. Predstavil nam je vse svoje avtorske skladbe. Inštrumente igra že od svojega osme­ga leta, ta kilometrina pa se pozna pri njegovi interpretaciji na odru. Poslušalci smo uživali ob njegovi virtuoznosti in izvajani glasbi in zahva­ljujemo se mu za lep glasbeni dogodek. Vabimo vse, ki bi se radi predstavili na naših Talentih v živo, da se prijavite na naš naslov: drustvo.aia@gmail.com ali preko našega fb. Besedilo: Toni Ogrinc Uspeh likovnikov v osnovnih tehnikah in grafikah V okviru projekta Zlata paleta Zveze likovnih društev Slove­nije je bilo v petek, 1. aprila 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu Polzela odprtje razstave izbranih del osnovnih tehnik in grafik. Letošnje razpisane teme so slovenske gore in vrho­vi, gostilniški motiv ter verske zgradbe in znamenja. Tričlanska strokovna komisija pod predsedstvom magistra umetnosti Zorana Pozniča je imela zahtevno delo, saj je so­delovalo v doslej najštevilčnejšem izboru sedemnajst društev, 112 avtorjev s 189 deli. Za razstavo je bilo uvrščenih devet­intrideset del osnovnih tehnik in triintrideset del grafik. Pode­ljenih je bilo devet certifikatov za osnovne tehnike in devet za grafiko, na zaključni razstavi konec letošnjega leta pa bodo nekateri avtorji prejeli dve zlati paleti, dve srebrni paleti in tri bronaste. Zahvale, priznanja in certifikate je ob odsotnosti Pesmi z Dobena Dobenci smo lepo počastili Prešernov dan, naš kulturni praznik, to lahko povedo vsi, ki so bili prisotni na proslavi. Med nastopajočimi je bila tudi Frančiška Hunjet, ki je prečitala tri svoje pesmi in bila nagrajena z dolgim aplavzom. Verja­mem, da njene pesmi zaslužijo širši avdi­torij od Dobenskega, zato z njenim privo­ljenjem prilagam dve njeni pesmi. Besedilo: Tone Vidrgar predsednika ZLDS Branka Železnika podelila podpredsednica Leonida Goropevšek. Predsednik strokovne komisije mag. Zoran Poznič je v govoru pohvalil kakovost in napredek oziroma dvig kvalitete del, kar nekaj besed pa je namenil tudi odgovornosti za nadaljevanje te zvrsti umetnosti, ki se je rodila z renesanso in ima petsto­letno tradicijo, saj v visoki umetnosti izgublja svojo vlogo in pomen, šla je v virtualnost, abstrakcijo, kibernetske in tehni­cistične sfere. Ta odgovornost leži na redkih, ki se s to zvrstjo še ukvarjajo, to so večinoma ljubiteljski likovniki. Povedal je tudi, da je razstava lahko vsem v ponos ter da so dela teh­ten doprinos slovenski kulturi. Ob samih razstavljenih delih je mag. Poznič podal tudi krajše strokovne utemeljitve posame­znih zvrsti osnovnih tehnik ter grafike, kritike ozirma pohvale nekaterih razstavljenih del. Prireditev so popestrili člani KUD Polzela - Tamburaški zbor pod vodstvom Mije Novak in duet Ana in Rok Bast. Likovno društvo Mengeš je s svojim uspehom v okviru prve letošnje razstave v projektu Zlata paleta zelo zadovoljno, karčlanom daje novega elana za naslednje projekte. Besedilo in foto: Binca Lomšek Pavle Šimenc, 16.7.1937 – 23.1.2016 Poslovil se je Pavle Šimenc, mengeški planinec, kamniški alpi­nist in gorski reševalec. Bil je med najbolj delavnimi člani dru­štva od ustanovitve leta 1952, pri gradnji Mengeške koče je bil zraven od prve lopate do zadnjega strešnika, organizator izletov, vzdrževalec poti Gobavica – Rašica, sodelavec pri tekmovanjih in prireditvah, ves čas pa energičen delovni predsednik občnih zborov. Štiri leta je bil tudi predsednik PD Mengeš. Bil je glavni pobudnik za ustanovitev alpinističnega odseka, ven­dar je takratni predsednik Jože Mulej pravilno presodil, da ima­mo v AO Kamnik boljše možnosti razvoja. Tako sva postala, sicer tudi bratranca in sošolca, z letom 1956 za poldrugo desetletje ali nekaj več še soplezalca. Po prvi turi v ostenju Planjave so nam instruktorji dali proste roke. Na povratku z druge sem zdrsnil po snegu Wissiakove grape, Pavle me je z vrvjo ujel, patetično sem se mu zahvalil – najbrž pobrano iz literature – s »Hvala, Pavle, življenje si mi rešil,« dobil pa nazaj: »Kaj se pa greš; ali Ti mene ne bi ustavil?« Hladnokrvnost in učinkovitost sta bili njegovi odliki. Če je kdaj okleval, je bilo še pred vstopom v steno, ko je zaplezal, je šlo do vrha. Ključna mesta Kamniške smeri v Koglu, Direktne v Štru­ci, Smeri nad slapom v Planjavi, Čez Ploščo v Skuti in Šimenc – Škarja v Dolgem hrbtu so bila njegovo mojstrstvo, pogosto na meji možnega. Veliko vrzel v njegovem alpinizmu je naredilo triletno služenje vojaškega roka v vojni mornarici (res je pa z Galebom obplul pol sveta!), a je že prvi vzpon po vrnitvi – Pod stolpom v Skuti – bil dobra petica. Bil je žilav moški. Če na krat­ko zaokrožim z najinim alpinizmom: leta 1964 je bil moj sople­zalec v Križu Užbe, eni najtežjih smeri v Kavkazu, leto pozneje (1965) pa soutiralec prve in doslej edine smeri, ki je šele devet let kasneje srečno dosegla vrh Kangbačna v nepalski Himalaji. Leto dni za Pavletom je prišel v AO Kamnik Metod Humar, drugi člen naše pogosto trojne naveze: eden žilav realist, drugi nihajoč romantik, odlična naveza, da nam ni bilo nikoli dolgčas. Samo­umevno je, da je bil Pavle tudi gorski reševalec, kar smo takrat, čeprav neuradno, a samozaščitniško morali biti vsi alpinisti. Re­sno plezati je nehal sredi 70-ih let, reševalec pa je ostal vse do usodne prometne nesreče 1994. Dotlej je bil vseskozi polno aktiven tudi pri domačem planinskem društvu. Leta 1994 je doživel težko prometno nesrečo; komaj je ostal živ. Bil sem priča, kako se je v bolnici izvil iz sence smrti, kako je potem hitro napredoval, se pobiral, kako se mu je napredek počasi ustavil in kako je prišel do spoznanja, da mu kaj več od hoje po blažjih poteh ne bo dano. Temu se je uprl, se »odklopil« in stoično preživel še zadnjih deset let. Uganka za vse, a prav ta uganka ga je v naših spominih bolj ohranjala, kot če bi bil normalno živ. Hote ali nehote, moral si misliti nanj. V članku Ledena noč v Skuti je opisal halucinacije, tolažilne pri­vide duše, kako skozi noč in snežni metež prihajajo prijatelji, da naju bodo rešili. Mogoče je v takem sanjarjenju tudi Pavle potoval skozi čas, ki zanj ni bil več čas, vse do zadnjega utripa. Slava mu! Besedilo in foto: Tone Škarja Nezakonit proračun; prvič brez športne dvorane po dveh desetletjih! Sredi polja (Drnovo) industrijska mini cona! Večina svetni­kov noče vode »iz pipe«; ironija – raje imajo uplasteničeno, ki jo kupuje (javno) komunalno podjetje prodnik in je 300­krat dražja! O problematiki vodooskrbe se bo razpravljalo! Marca je Svet Občine Mengeš sprejel nerazvojen proračun brez ja­snega programa, vsaj za 4 leta. Kljub prepričevanju je ta (le) enoleten. Saj drugačen niti ne more biti, če v proračunu kar naenkrat ni več (trimilijonske) večnamenske prireditveno-športne dvorane! V načrtu ra­zvojnih programov (NRP) bi morala biti njena postavka že zaradi polmi­lijonskih stroškov za njeno načrtovanje v preteklih desetih letih. Projekti in gradbeno dovoljenje pa bodo zastarali. To je le ena najbolj očitnih spornosti, natančneje nezakonitosti. V NRP-jih župan ni pojasnil, zakaj Občina Mengeš kot neinvestitorica plačuje za Center za predelavo od­padkov v Ljubljani (139.000 EUR), če še ni formalne podlage (sprejete­ga odloka), niti ni znana cena, ostanke odpadkov, ki jih je vedno manj, pa naj bi začeli voziti v drugi četrtini leta. Vsa opozorila so bila zaman. Zato sem glasoval proti takemu proračunu. Kljub temu da so izglasovali enega od amandmajev, ki sem ga sam predlagal – za nadomestila za brezpapirno poslovanje uprave in sveta občine. V drugem poskusu so lastniki zemljišč nekdanje Agroemone na Drnovem le dosegli, da se začne postopek prostorskega umeščanja proizvodnjih in industrijskih dejavnosti na polje – ob že itak spor­nih, nikakor več začasnih in trenutno nezakonitih dejavnostih v t. i. Suhadolski jami – zahodno od nje. Predlagal sem, da se moteča kmetijska dejavnost iz Jabel preseli na to območje in se hkrati za lastnike zemljišč za njihovo dejavnost priskrbi drug prostor (pod ob­voznico oz. nad Gorenjsko cesto ali pa ob cesti v Koseze, če ne kar v sami Topovski jami). Nikakor pa ni primerna proizvodno-industrijska dejavnost sredi polja. Večina svetnikov ima raje 300-krat dražjo zapakirano – uplasteni­čeno vodo kot svežo vodo »iz pipe«, ki naj bi bila sedaj iz podtalnice Mengeškega polja boljša kot alpska izpod Krvavca. To vodo za JKP Prodnik pakira oz. polni Plastenka iz Radomelj, načrpano iz obmo­čja Kolovca. To je tam, kjer je že nekajkrat prišlo do onesnaženega zajetja in so morali ljudje vodo prekuhavati. Ima pa ta zapakirana voda rok trajanja celih 12 mesecev. Združenje komunalnih podjetij sicer promovira pitje vode iz pipe, 'naše' komunalno podjetje pa je naprednejše, predvsem pa ima več denarja, podpira gospodarstvo, ali kaj podobno 'podjetnega'. In je torej tudi med komunalci izjema! Kakšna ironija, milo rečeno. Niso sprejeli oz. so glasovali proti moji pobudi in pripravljenosti, da jim Civilna iniciativa Mengeš podari ste­kleničke, ki so bile namenjene nesojeni Julijani ali pa jim občina kupi lepe steklenice v Mestnem muzeju Ljubljana in podpre še Križnarjeve Nube v Sudanu. Hvalevredno pa je, da so svetniki glasovali za moj predlog sklepa, da se opravi razprava o (problematiki) vodooskrbe v Občini Mengeš z delovnim naslovom »Povezovanje – Medobčinski vodooskrbni sis­tem Krvavec – pravice, solastništvo, kakovost, varnost, zanesljivost oskrbe z zdravo pitno vodo – Občina Mengeš odgovorna (največja) solastnica«. Vabljeni k oblikovanju stališč in udeležbi pri razpravi. Seja bo 21. 4. 2016. Pobude in mnenja lahko posredujete meni, ker sem poleg župana eden od pripravljalcev gradiva. Spremljajte spletno stran www.facebook.com/CivilnaIniciativaMenges Besedilo: mag. Tomaž Štebe, civilnainiciativamenges@gmail.com, tomaz.stebe@gmail.com SMO na 10. seji Občinskega sveta Občine Mengeš V letošnjem marcu je bila izvedena 10. seja Občinskega sve­ta Občine Mengeš v tem mandatu. Najpomembnejša točka je bila obravnava in sprejem proračuna za leto 2016, ki bi ga po našem mnenju morali sprejeti že pred koncem lanskega leta, da bi normalno poslovanje Občine lahko steklo že v januarju. Proračun je po svoji vsebini zagotavljal delovanje občine, zato smo ga v svetniški skupini SMO večinoma podprli, saj smo bili zadovoljni z letošnjo največjo investicijo, s prizidkom k Osnovni šoli Mengeš, predlog pa je zagotavljal tudi redno financiranje vseh področij delovanja Občine. SMO ni soglasno podprl pro­računa, saj je proti glasoval naš član Aleš Janežič. Svetnik je tako simbolno izrazil protest proti nepojasnjeni investiciji obnove mrliških vežic v lanskem in predlanskem letu. Tudi letos so v ta namen načrtovana finančna sredstva, in sicer za odpravljanje škode povzročene ob sicer zelo dragi obnovi mrliških vežic. V SMO smo že lansko jesen zahtevali pojasnilo te drage investicije, zato smo bili na začetku seje razočarani, ker je podžupan Poročilo Nadzornega odbora o poslovanju Občine v lanskem letu umaknil z dnevnega reda, ker se predsednica Nazornega odbora oz. njen namestnik nista utegnila udeležiti seje, kljub temu, da je bila skli­cana v poslovniškem roku. Razočaranje je bilo toliko večje, ker je bilo iz gradiva Nadzornega odbora razvidno, da gre pri tem za sum hujše kršitve več določb Zakona o javnem naročanju, Zakona o javnih financah in Obligacijskega zakona. Ustna pojasnila ter posebno poročilo o obnovi mrliških vežic ter ukrepe nadzornikov tako pričakujemo na naslednji seji Občinskega sveta. Na sami seji je SMO podprl predlagane spremembe prostorskih aktov, predloge za občinska priznanja in Trdinovo nagrado, letni program športa, letno poročilo o izvedbi lokalnega energetskega načrta ter vse kadrovske predloge pristojne komisije. Podprli smo tudi predlog pravilnika o elektronskem poslovanju Občinskega sveta, ki ga je predlagala Civilna iniciativa Mengeš. Besedilo in foto: SMO Datum objave: 15.4.2016 Številka: 671-1/2016 Datum objave: 15.4.2016 Številka: 69-2/2016 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2016 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI MENGEŠ ZA Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. LETO 2016 Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska Župan Občine Mengeš Franc Jerič, l.r. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš cesta 30, 1234 Mengeš. Datum objave: 15.4.2016 Datum objave: 15.4.2016 Številka: 330-2/2016 Številka: 322-4/2016 JAVNI RAZPIS O SOFINANCIRANJU DEJAVNOSTI JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH DRUŠTEV V OBČINI MENGEŠ ZA LETO MENGEŠ ZA LETO 2016 DRUŠTEV NA PODROČJU KMETIJSTVA V OBČINI 2016 Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali cesta 30, 1234 Mengeš. pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska Franc Jerič, l.r. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Župan Občine Mengeš Datum objave: 15.4.2016 Datum objave: 15.4.2016 Številka: 69-1/2016 Številka: 69-3/2016 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN OBČINI MENGEŠ ZA LETO 2016 IN SOCIALNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V MENGEŠ ZA LETO 2016 PROJEKTOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ V OBČINI Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. Rok za oddajo vlog je 6. maj 2016. Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali Besedilo javnega razpisa in razpisna dokumentacija se nahajata na spletni strani Občine Mengeš www.menges. si/obcina-menges/objave/javni-razpisi/aktualni-razpisi/ ali cesta 30, 1234 Mengeš. pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. pa jo prevzamete v vložišču Občine Mengeš, Slovenska Franc Jerič, l.r. Franc Jerič, l.r. Župan Občine Mengeš Župan Občine Mengeš Sporočilo župana Obveščam Vas, da Občina Mengeš nudi prostor (mala sejna soba) za energetsko svetovanje. Izvajalec svetovanja je podjetje MK – poslovni in energetski koncepti d.o.o., iz Radomelj in sicer v okviru akcije eNasvet – z varčnim pogledom na svet! Predmet svetovanja je energetska učinkovitost in samooskrba, ki zajema: • Toplotne izračune in termične izgube fasad, streh in tal. • Svetovanje pri vgradnji ali obnovi stavbnega pohištva. • Izvedba elektiričnih central za samooskrbo z električno energijo do moči 11kW, skladno z navodili Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), ki jo podpira evropska politika. • Izvedba toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode in ogrevanja. • Svetovanje pri izbiri dobaviteljev za energente (plin, elektrika, lesna masa). • Izdelava potrebne tehnične in finančne dokumentacije za vsak posamezen program. • Pomoč pri pridobitvi nepovratnih sredstev, povratnih sredstev in subvencij. • Izvedba finaciranja izbranega programa. Svetovanje in pridobitev potrebnih informacij za izvedbo posameznega programa je vsako sredo od 16:00 do 17:00 ure v prostorih Občine Mengeš. Franc Jerič, župan PISMA BRALCEV Osnovna šola Mengeš – energetsko varčna; pa je tudi zdrava!? Na Svetu Občine Mengeš smo obravnavali letno poročilo o lokalnem energetskem konceptu za leto 2015 o tem, kje in koliko je bilo porabljenega denarja ter koliko prihrankov je bilo doseženih. Bolj formalnost, še posebej ker k poročilu ni bilo priložene nobene neodvisne recenzije ali strokovne ocene o poročilu. Niti ustreznih neodvisnih meritev in podatkov. Lahko pa to nadzorstveno storijo predstavniki EU, ki je sofinancirala vlaganja v energetske sanacije. Neprijetno sem bil presenečen ob poročanju o 'nedisciplini' oz. nespoštovanju zahtev, da se okna v učilnicah nikakor ne smejo odpirati, saj da tako prihaja do 'izgub' in s tem več porabljene energije in višjih stroškov ogrevanja v na novo toplotno izolira­ni stavbi šole. Tako energetsko učinkovito izolirana stavba mora izpolnjevati obljubljene oz. projektirane prihranke glede na sta­nje pred sanacijo. Zaradi pritožb o slabem počutju – omenjene so bile tudi omedlevice – so odgovorni (le) obljubili, da bodo (v učilnice) namestili merilce temperature, oglikovega dioksida in vlažnosti in tako urejali (dovoljevali) odpiranje oken – ročno prezračevanje! Slednje mi ni dalo miru, da povem, da to nikakor ni ustrezna rešitev in da bi morali – s tem ko so izolirali objekt, vgradili nova okna in preprečili uhajanje zraka, popolnoma zatesnili stavbo – že v osnovi poskrbeti tudi za (energetsko) učinkovito prezračeva­nje zaradi udobja oz. primernih delovnih in bivanjskih pogojev, predvsem pa zaradi zdravja. In to z rekuperacijo in avtomatsko regualcijo kakovosti zraka glede na okoliščine ter skladno s pred­pisi! Nekateri so hoteli kar utišati, ko sem omenil, da je to povsem običajno že nekaj let tudi za individualne objekte. Pozivam odgovorne, tudi dosedanje projektante, da takoj pri­stopijo k specifikaciji in izvedbi prezračevanja z rekuperacijo (vračanjem) toplote v OŠ Mengeš oz. da se izvede recenzija o skladnosti projekta energetske sanacije šole v skladu s stroko in predpisi, npr. pravilnikom o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi ener­gije v stavbah; pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb; morda obstaja tudi kak predpis o kakovosti zraka zaradi delovnih pogojev in zdravja. Človek v zaprtih prostorih potrebuje na uro približno 400 litrov svežega zraka – lahko preberete v literaturi. Pri projektiranju in izvedbi novega t. i. 'nizko energijskega' vzho­dnega prizidka OŠ Mengeš se nikakor ne sme zgoditi, da ne bi bil objekt ustrezno prezračevan oz. izveden energetsko učinkovit in udoben (zdrav) sistem klimatizacije. Besedilo: Tomaž Štebe, svetnik samostojne liste Civilne iniciative Mengeš – Radi imamo Mengeš, Loko, Topole, Dobeno Tiskamo načrte, plakate, vizitke, letake, jedilne liste, cenike, ...Možnost tiskanja na različne materiale, velika izbira papirja. Gradivo za seminarje, letaki, brošure; iz vašega gradiva izdelamo knjižico. Tisk na nalepke. Za cenike in jedilne liste priporočamo PVC papir, ki je obstojen na madeže, je pralen in se ne pretrga, tako se izognete plastifikaciji. Datoteke lahko pošljete po e-pošti ali pa prinesete na USB ključku, zgoščenki. Tisk in vezava DIPLOMSKIH NALOG Zvezano dobite v roke še isti dan, če prinesete do 12. ure. GRAFIČNO OBLIKOVANJE Imate pomembno obletnico, rojstni dan, krst, poroko? Mi oblikujemo vabila po vaših željah, lahko izberete med že izdelanimi vzorci. Vaš prijatelj praznuje rojstni dan, okroglo obletnico, vi pa ne veste kaj bi mu ušpičili. Mi vam pomagamo, oblikujemo in natisnemo jumbo plakat, lahko silhueto, nalepljeno na kaširno peno, številko za na mlaj, izdelamo vam Abrahamovo zaprisego, ... Oblikujemo vizitke, letake vse kar potrebuje lepo, zanimivo in drugačno obliko. FOTOKOPIRANJE Fotokopiramo vse kar si zaželite, dimenzije do enega metra širine, dolžine neomejeno, Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 19. ure sobota od 8. do 13. ure npr. načrte za vezenje, ... črno belo in barvno. Skeniranje dokumentov in načrtov. Laminacija. OKVIRJANJE Lahko izbirate med pestro izbiro okvirjev in paspartujev po konkurenčni ceni. PAPIRNICA Šolske potrebščine, darilni program, slikanice, voščilnice za vse priložnosti. Pri izbiri pisarniškega materiala smo fleksibilni in se trudimo ugoditi vsem vašim željam. Po dogovoru blago tudi dostavimo. papirnica • fotokopirnica • grafično oblikovanje • okvirjanje • servis in prodaja fotokopirnih strojev Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA MIKOLA, rojena Raduha Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Avseniku za poslovilni obred. Vsi njeni OBČINA MENGEŠ UR ADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu. (T. Pavček) ZAHVALA V prvih pomladnih dneh se je od nas v 88. letu starosti poslovila ANA TRAMPUŽ Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 97. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, tašča in teta ANGELA GOLOB, rojena Kladnik iz Mengša Najlepša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za sočutne besede. Najlepša hvala tudi Bogu Ropo­tarju za poslovilni govor, pevcem Dominika Krta, Mengeški godbi, praporščakom ZB NOB, gasilcev in upokojencev ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Sinova Mirjan in Marko Za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti se iskreno zahvaljuje­mo vsem sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem. Hvala g. župniku Avseniku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem GRM za prelepe pesmi in g. Kom­paretu za glasbeno slovo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni Občina MENGEŠ POMOČ NA DOMU Dom počitka Mengeš izvaja pomoč na domu na podlagikoncesije v Občini Mengeš. Storitve izvajajo socialnioskrbovalci, ki so usposobljeni za oskrbo na domu. Storitve, ki jih izvajamo v okviru pomoči na domu, so: • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, • gospodinjska pomoč, • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Osnovni namen in cilj izvajanja storitev pomoči na domu je, da upravičencem z našimi storitvami omogočamo čim kvalitetnejše življenje bivanja v domačem okolju, hkrati pa s storitvami nadomeščamo institucionalno varstvo. Našim uporabnikom se trudimo ponuditi prijazno in strokovno oskrbo ter jim pomagamo pri ohranjanju samostojnosti v domačem okolju. Pomoč na domu izvajamo vse dni v tednu, tudi obsobotah, nedeljah in praznikih. NUDIMO TUDI RAZVOZ KOSIL VSE DNI V TEDNU. Podrobnejše informacije dobite na tel. št.: 051 327 317 ali 01 723 7228 ter na spletni strani: www.dpm.si. PD JANEZ TRDINA MENGEŠ objavlja RAZPIS ZA PROSTOVOLJNO ENOTEDENSKO DELO KUHAR V PLANINSKEM TABORU v Koprivni, v terminu od 24. do 31. 7. 2016. Iščemo kuharja ali kuharico, ki bi pripravljal dnevne obroke za udeležence tabora, pri čemer bodo pri predpripravah in pomivanju pomagali udeleženci in vodniki sami. Vsi zainteresirani se javite na prijave@pd-menges.si ali tel. 041 825 485 (Nina). Za sodelovanje vam bomo res hvaležni in v roke dobite potrdilo o prostovoljstvu!