Petdesetletnica pisateljevanja grofa Tolstega. Spominska črtica. — Napisal Dr. E. L. Pred polstoletjem, 1. 1852., je izšel v „Sovremenniku" prvi del nekake avtobiografske trilogije — „Detstvo". Podpisan je bil neki neznani L. N. T. Globoka umetniška analiza in neobičajna resničnost in živahnost v popisu so takoj zbudile pozornost. Sicer so takrat že Rusi imeli za Puškinom, Ler-montovom in Gogoljem novo pisateljsko generacijo, v kateri so se blestela imena Turgenjev, Gončarov, Grigorovič in Ostrov-skij. Vendar je „Detstvo" obrnilo nase pozornost ruskega občinstva. Novi pisatelj — bil je Lev Nikolajevič Tolstoj — je kmalu iznenadil rusko slovstvo z novimi deli. Dokončal je trilogijo z „Otro-čestvom" in „Junostjo" ter stopil takoj na širše polje zgodovinskega in kulturnega romana. Sel je v vojsko ter prebil krvave boje 1.1854. Bil je sam v sebastopoljskih krvavih bitvah, in videl je vso grozo vojne na lastne oči. Ti dogodki so mu podali snovi, s katerimi se je bavil v prvi dobi svojega pisateljevanja. „Nabeg", „Rubka lesa", „Ko-zaki" so izšli izpod njegovega peresa, in potem je stopil pred svet s svojimi slavnimi sebastopoljskimi povestmi: „Sevasto-polj v dekabre 1854. g\", „Sevastopolj v maje 1855. g." in „Sevastopolj v avguste 1855. g-." Ogromen je bil vtis teh povesti, v katerih je grozota vojske naslikana s pre-tresujočo istinitostjo. Vrhunec te prve d6be pa je roman „Vojna i mir". V njem je popisal Tolstoj d6bo napoleonskih vojska s tako globoko zgodovinsko in dušeslovno analizo, da je hipoma zaslovel ta roman daleč čez ruske meje ter postal eno najbolj cenjenih del svetovnega slovstva. V drugi ddbi svojega pisateljevanja se uglablja Tolstoj bolj v notranje, duševno življenje. Značilen za to ddbo njegovega razvoja je roman „Ana Karenina". Tolstoj je tu napisal dušeslovno sliko ljubečega srca. „Vojna i mir" je epopeja heroizma, „Ana Karenina" pa epopeja ljubezni. Vse je živo v tem romanu, vse gorko, vse očaruje čita-telja, da se raduje z opisanimi osebami in da ž njimi žaluje. A že tu se ob koncu kaže v duševnem neodločnem boju Levi-novem prehod v zadnjo ddbo grofa Tolstega. Dušni razvoj Tolstega je ena dušeslovna celota, katero moremo umeti le, če jo zasledujemo skozi celo njegovo življenje. Tolstoj v svojih junakih popisuje samega sebe. Irte-njev, Olenin, Nehljudov, Bezuhov, Levin — vsak izmed njih je Tolstoj v neki dobi svojega razvoja. Njihovi grehi so bolj ali manj njegovi grehi, njihove misli vodijo k njegovim nazorom. Vendar je pa Tolstoj napisal tudi direktnoavto biografsko povest svoje duševne preroditve. Ta je »Moja izpoved", iz katere hočemo tu podati glavni del petdesetletne zgodovine njegovega mišljenja, kakor jo je odkritosrčno sam izročil javnosti. L. 1876. je bil dovršil Tolstoj „Ano Karenino", in 1.1879. ježe napisal„Izpoved", kateri je 1. 1882. pridal „Dodatek". V šestnajstem letu — tako nam pripoveduje Tolstoj — je izgubil vero in religijo ter začel živeti, kakor je videl druge. To je bila d6ba plitvega svobodomiselstva. Veroval je edino le v „svojo popolnost", a sam ni vedel, kaj da je to pravzaprav. Um si je hotel izpopolniti z vedo, voljo si je hotel ojačiti z nekaterimi občnimi načeli, telo pa s fizično vajo. Tudi po neki moralni dovršenosti je težil, a jo je videl le v tem, da postane močnejši, bogatejši, slavnejši, ime-nitnejši od drugih. Hotel je doseči tudi neko duševno dobroto, a kmalu je videl, da drugi dobroto prezirajo in hvalijo to, kar je slabo. Tako je preživel deset let svoje mladosti v raznih zmotah. Začel je tudi pisati, a s tem namenom, da se oslavi in si pridobi imetja. Čutil je v sebi neki Dr. E. L.: Petdesetletnica pisateljevanja grofa Tolstega. 615 nagon k dobremu, a se je silil, da ga zaničuje ali ga vsaj prezira. Ko se je kot 26leten mož vrnil iz Krimske vojske v Peterburg, je živel v družbi ta-mošnjih pisateljev ter tam spoznaval njihove teorije. Šel je v prostrani svet, živel v Parizu, prepotoval Francosko, Nemčijo, Italijo, Švico, ogledal si življenje v Londonu, ter začel verovati v „napredek". Vrnil se je v domovino ter snoval šole za preprosto ljudstvo, v katerih je tudi sam učil po teh nazorih. Oženil se je ter dolgo časa ni iskal drugega, kakor da si življenje naredi kar moči prijetno v družinskem krogu. Tako je preteklo zopet petnajst let, v katerih je mnogo napisal, a bolj zaradi materialnega dobička, kakor iz višjih nravnih ozirov. Učil je v svojih spisih, naj vsak gleda, da kolikor mogoče dobro živi. Pa vedno pogosteje se mu je vrivalo vprašanje: „Čemu pa živim? Kaj bo z menoj po smrti?" Izkušal se je iznebiti teh misli, pa so se mu vedno vračale. Tako je mnogo let živel v dvomih in si sam sebi ni upal odločno odgovoriti. Ko je bil star petdeset let, mu je prišla misel, da je vse življenje brez namena, in torej nesmiselno, in se je hotel umoriti. Pa bil je bogat in imel je otroke in dobro ženo. Zaradi njih je živel dalje, pa je vendar bil prepričan, da je neumno živeti. Začel je pregovarjati samega sebe s tem, da mora živeti iz ljubezni do rodbine in do umetnosti. Pa odgovoril si je, da to ni zadosten vzrok za življenje. Saj rodbina mu obstoji iz ravno takih ljudi, kakor je on, in ti morajo priti prej ali slej tudi v isti duševni položaj. Ali naj ga od samoumora zadržuje umetnost? Nikakor ne; saj mora priti čas, ko bodo pozabili njega in vseh njegovih del. Zatekel se je k znanosti, da bi v nji dobil odgovor na mučno vprašanje. Pa tudi veda mu ni mogla rešiti vprašanja: „Kaj sem in čemu živim?" Novoddbna eksperimentalna veda mu je govorila: „Vse raste in vse se razvija. Vse teži po dovršenosti in ima zakone, ki vodijo ta razvoj. Ti si del celote. Kadar boš spoznal zakon splošnega razvoja, boš našel tudi svoje mesto v celoti ter spoznal samega sebe." A ta odgovor Tolstemu nikakor ni ugajal, ker sam na sebi ni videl nikakega razvoja k boljšemu, ampak ravno nasprotno : opazoval je, da mu ginejo sile. Iskal je sveta pri spekulativni znanosti, in ta ga je učila: „Celo človeštvo živi in se razvija na temelju duševnih principov, idealov, ki ga vodijo. Ti vzori se pojavljajo v religiji, v umetnosti in v državi. Ti ideali se vzpenjajo vedno višje. Človeštvo je na poti do najvišje popolnosti. Ti si del človeštva, in tvoj namen je, da spoznavaš in udej-stvuješ ideale človečanstva." Te splošne in prazne besede mu niso zadostovale, in začel je premišljati spise raznih modrijanov, zlasti pesimističnih. Iz buddhizma in iz Schopen-hauerjevih spisov je prišel do zaključka, da je ves svet sama prevara> da je smrt boljša kakor življenje, in da je srečen le oni, ki se ni nikdar rodil. Pa vse to mu vendar ni dalo nikakega odgovora na vprašanje: „Čemu živim?" Prišla mu je misel, da začne proučevati ljudi, s katerimi občuje. Morda ti vedo, čemu žive? Največ je našel takih, kateri se sploh nikoli niso bavili z vprašanjem, ali je svet dober ali slab in čemu da je. Takih ljudi Tolstoj ni hotel posnemati. Drugi so bili lahkoživci, kateri so življenje uživali, ne misleči na smrt. Tudi po teh se ni hotel ravnati. Tretji so dejali, da jim je življenje pretežko in da ga ne morejo prenašati, in ti so šli in se umorili. Četrti so tudi dejali, da je življenje zlo, in da je bolje, če si ga človek sam vzame, a niso imeli dovolj poguma za samoumor in so živeli dalje. Tolstoj je videl, da on spada med te poslednje in da iz strahu pred smrtjo izvirajo njegovi ugovori proti samoumoru. A prišla mu je še druga misel: „Ali sem proučeval prave ljudi?" In na to si je odgovoril, da so vsi ti ljudje bili takozvani Jzobraženci", ljudje njegove vrste. Teh pa je na svetu le manjšina. Če hoče izvedeti, kaj sodi človeštvo, se mora obrniti do preprostega ljudstva, 616 Dr. E. L.: Petdesetletnica pisateljevanja grofa Tolstega. katero se ni od novodobnih modrijanov priučilo takih nazorov. Treba se torej posvetovati tudi z navadnimi ljudmi. Ta pa je spoznal, da si ljudstvo ne more dati odgovora na tako težka vprašanja. Ti ljudje pa tudi niso neumni, ampak si znajo življenje urediti zelo pametno in splošno prav trezno sodijo. In ti ljudje pravijo soglasno, da je smrt veliko zlo, samoumor pa eden največjih zločinov. Odkod ima ljudstvo te nazore? Tolstoj si je odgovoril, da ne iz svojega razuma, ampak kakor preprosto ljudstvo, ki je po svoji veri postalo pošteno in delavno. Spoznal je, zakaj prej ni mogel najti resnice. Mrtvo je bilo njegovo življenje. Ko se je v nenravnosti in v grešnem uživanju vpraševal, kaj je njegovo življenje, si ni mogel odgovoriti druzega, kakor: „Zlo." Zdaj pa je spoznal, da je namen človekov na zemlji, izveličati svojo dušo, izpolnjevati božje zapovedi, trpeti, ljubiti bližnjega in odpovedati se vsem nasladam. Posvetil se je iz vere v Boga. Edino le vera daje torej ljudstvu moč in voljo do življenja. V njem samem sta se borila razum in vera, in on je mislil, da se sme zanašati samo na svojo pamet. Izkusil je, da s tem ne more živeti, ker ne najde zmisla življenju. — Na vprašanje: „Kako mi je živeti?" si je zdaj odgovoril Tolstoj: „Po božji postavi." In na vprašanje: „Kaj me Čaka po smrti?" ni mogel dobiti drugega odgovora, kakor tega, ki ga daje vera: „Ali večne muke ali pa večna] radost." Kaj pa je to, kar ostane večno, ko vse drugo premine? Tolstoj pravi: „Zedi-njenje z Bogom." Tako je prišel Tolstoj do vere, ker se mu je brez vere zdelo življenje prazno in brezmiselno. Človek, ki hoče živeti, mora verovati. Ko bi ne veroval, da je nekaj, zaradi česar mora živeti, ne bi živel. Zdaj pa je stopilo predenj težje vprašanje: Katero vero naj si izbere? Začel je proučevati buddhizem, mohamedanstvo in krščanstvo. Žal, da Tolstoj ni proučeval temeljitih katoliških apologetičnih knjig, v katerih bi bil pač našel zadosten odgovor na taka vprašanja. V svojih dvomih je sklenil, da se hoče vesti v verskem oziru tako Pogled na Belgrad s hn popolnoma izpolnjevanju verskih dolžriosti. A cerkveno življenje ruske cerkve ga ni zadovoljilo. Začel je sam, brez cerkve, iskati resnice. Za to tretjo dobo je značilen roman „Vo skr esenj e". Tolstoj ne najde zadovoljstva niti v ljubezni niti v katerikoli drugi strasti. Puhlost in praznota življenja se mu studita. On popisuje življenje, da bi nas napolnil s studom do njega in dvignil do višje moralne vrednosti. A kako? Osiveli Dr. E. L.: Petdesetletnica pisateljevanja grofa Tolstega. 617 'rad s hrvaške strani. starec se zateče k evangeliju. Sam išče v pove njegove modroslovne spise. Tolstoj njem tolažbe in rešilnih misli. A pri tem pa modruje dalje na svojem posestvu v nima zanesljive opore, ampak svoje lastne Jasni Poljani . . . protivne in enostranske misli vlaga v svete Nekaj tragičnega je v vsem življenju izreke večne knjige. Zgled Zveličarjev ostane grofa Tolstega. Mi vidimo v njem, kako pred njegovo dušo v vsej svoji neskončni plemenita duša trpi in se bori, kako hre-veličastnosti. Tolstoj, ne priznavajoč nikake peni po resnici in jo išče, a je vendar ne duševne avtoritete, hoče po svojem lastnem najde popolnoma, ker se ne da voditi od načinu, brez cerkve in brez njenih naprav, one oblasti, kateri je ZveliČar naročil, naj samolastno posnemati in izpolnjevati, kar gre in naj uči vse narode! sam bere v svetem pismu in kakor on sam Kakor ob koncu „Voskresenja" želez- nični voz drči vun v sibir- : ----------- ——-——r ,......,..,. „,. f... w.,..„........ _;—......... ....,..,............ ... i ske planjave, ne da bi nam pisatelj vedel povedati, kje se ustavi — ravno tako tudi Tolstega utopične misli hite v neznane daljave . . . Ozrli se bomo še natančneje na modroslovne nazore grofa Tolstega ter jih primerjali z novejšimi zistemi in s krščanstvom. Danes smo le v spomin te znamenite petdesetletnice očrtali obris njegovega razvoja. V te tri dčbe se dajo razdeliti vsa njegova ostala dela, izmed katerih omenjamo še sledeče: „Smrt Ivana Iljiča", „Krejcarova sonata", „Plody prosveščenija" in „Vlast tmy". Modroslovnih in socialno-političnih brošru je pa napisal sivi jasno-poljanski filozof že dolgo vrsto. Skoro ga ni vprašanja v javnem in zasebnem so-umeva. Tolstoj postane — utopist. Z mo- cialnem življenju, katerega se ne bi bil do-gočnim glasom kliče človeštvo, naj se od- teknil, povsod naglašajoč potrebo temeljite pove napačni, bolestni in krivični omiki ter znanstvene in socialne preosnove — seveda naj se vrne k pravemu človečanstvu, katero v svojem utopičnem zmislu. je najti le v krščanstvu — a ko izkuša sam Razločevati je treba pri Tolstem one sestavljati novo vero, pa brede po pre- nazore, ki so opravičeni in zdravi, od čudnih potih. Vse občuduje Tolstega, a « pretiranih in zmedenih zahtev, katere stavi njegovega nauka neče nihče izpolnjevati, človeštvu. Vsekako pa je Tolstoj eden In slednjič pride še državna ruska cerkev najznačilnejših pojavov v novejšem slov-ter ga izobči kot krivoverca, in država pre- stvu. Slikal Ljudevit Kuba.