Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 1 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper POSLOVNO POVEZOVANJE LASTNIKOV GOZDOV NA PRIMERU DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV POHORJE-KOZJAK FOREST OWNERS' BUSINESS INTEGRATION AS IN THE CASE OF POHORJE- KOZJAK FOREST OWNERS SOCIETY Špela PEZDEVŠEK MALOVRH1, Tomislav LAKTIĆ2 (1) Biotechnical Faculty, Department of Forestry, University of Ljubljana, spela.pezdevsek.malovrh@bf.uni-lj.si (2) Mladinska ulica 10, SI - 8250 Brežice, SLO, tomilaktic@gmail.com IZVLEČEK Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionaliza- ciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela. Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti ABSTRACT Most of the key problems related to private forest management stems from small-scaled and fragmented forest property, which is owned by a large number of owners, therefore their cooperation is crucial for more effective forest management. The great- est expansion in the last years was experienced by private forest owners’ societies, which are defined under the Societies Act as independent and non-profit organizations. In response to this, private forest owners are aspiring to upgrade such forms of organization in the direction of a more business-like cooperation. This paper presents the private Pohorje-Kozjak Forest Own- ers Society as an example of a good practice expansion from society activities onto the level of business (cooperative) coopera- tion. A survey on business cooperation and opportunities for professionalization of activities was conducted on the sample of members of the society and the forest cooperative. Results showed that younger forest owners, with a larger forest property and a higher education, are more open towards business cooperation. Furthermore, members of the society and the coopera- tive favour business cooperation and professionalization, but are unwilling to bear the financial burden. As such, they wish a state support in terms of financial stimulation for good practice and professionalization of activities. Key words: private forests, cooperation of private forest owners, forest owners society, business cooperation, forest cooperative, professionalization of activities GDK 946(045)=163.6 Prispelo / Received: 25. 3. 2017 DOI 10.20315/ASetL.113.1 Sprejeto / Accepted: 5. 5. 2017 1 UVOD 1 INTRODUCTION Slovenija je poznana kot gozdnata država. Po po- datkih Zavoda za gozdove Slovenije našo državo pre- kriva 58,3 % gozdnih površin. Od tega je kar 76,0 % v zasebni lasti, 21,0 % v lasti države in 3,0 % gozdov v la- sti lokalnih skupnosti (Poročilo Zavoda za gozdove Slo- venije o gozdovih, 2016) Zaradi prevladujočega deleža zasebnih gozdov tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ki bistveno prispevajo k trajnostnemu razvoju ekosiste- mov ter oskrbi trgov z lesom, ima preučevanje gospo- darjenja s temi gozdovi velik pomen (Fabra-Crespo in Rojas-Briales, 2015; Pezdevšek Malovrh, 2010; Schmi- thusen in Hirsch, 2010; Živojinović in sod., 2015). Za zasebne gozdove pri nas je značilno, da so v la- sti velikega števila lastnikov (okoli 314.000) in sola- stnikov (okoli 489.000) in razdrobljeni na posamezne prostorsko ločene parcele. Povprečna gozdna posest je majhna, v povprečju meri le okoli 2,5 ha (Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, 2016). Z raz- 2 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... drobljenimi in majhnimi posestmi je težko, včasih celo nemogoče racionalno gospodariti. Donosi komaj po- krivajo stroške, tržni presežki pa so majhni (Winkler, 1992). To so le eni izmed vzrokov za premajhno sto- pnjo (ekonomske) izkoriščenosti naravnih potencialov zasebnih gozdov. Poleg njih na to vplivajo še pomanj- kanje znanja in informacij, starost lastnika, zastarela tehnologija, nekonkurenčnost na trgu z lesom, eko- nomska neodvisnost lastnika od gozda, pojav novih la- stnikov gozdov itd. (Medved, 2000; Mori in sod., 2006; Pezdevšek Malovrh, 2010; Poje in sod., 2016; Schmi- thusen in Hirsch, 2010; Weiss in sod., 2012a; Weiss in sod., 2012b; Živojinović in sod., 2015). Rešitev vsaj dela teh problemov naj bi zagotovilo povezovanje lastnikov gozdov v različne organizacijske oblike (npr. zadruge, strojne krožke, strojne skupno- sti, društva lastnikov gozdov, gospodarska združenja1 itd.). Največji razmah so med oblikami povezovanja v Sloveniji v zadnjih letih doživela društva lastnikov goz- dov (v nadaljevanju DLG). DLG so relativno nova oblika povezovanja lastnikov gozdov in na gozdarsko-politični ravni sprejeta kot ustrezen ukrep za rešitev problemov neučinkovitega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Re- solucija o Nacionalnem gozdnem programu (Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, 2007) navaja ne- povezanost lastnikov gozdov pri izvedbi del v gozdovih in prodaji lesa kot dejavnik, ki zmanjšuje gospodarske učinke gozdov in kot ukrep predvideva njihovo pove- zovanje. Tudi poglavje »Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi« vsebuje usmeritve, kot so: spodbujanje pove- zovanja lastnikov gozdov, pospeševanje kapitalskega povezovanja lastnikov gozdov za pridobivanje in pre- delavo lesa ter zagotovitev finančnih spodbud za pove- zovanje lastnikov gozdov. Nadalje je v noveli Zakona o gozdovih-ZG-B (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih, 2007) navedena možnost združe- vanja lastnikov gozdov v DLG, kot ukrep za »povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja goz- dnih proizvodov ter lesne biomase« in strojne krožke za »učinkovitejšo uporabo gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivo- sti«. Dodatno pa so v 48. členu tega zakona predvidena finančna sredstva iz proračuna za sofinanciranje »za- četka dejavnosti združenj lastnikov gozdov, nastalih na podlagi pogodbe ali zakona«. Gozdarska zakonodaja je torej usmerjena v povezovanje lastnikov gozdov v DLG (Šinko, 2012). Večji premik v smeri poslovnega povezo- vanja bi bil lahko dosežen s pomočjo podpor organiza- cijam proizvajalcev na področju gozdarstva na podlagi 1 Kot primer gospodarskih združenj naj omenimo nemški Forstbetriebsgemeinschaften (FBG) in avstrijski Waldwirtschaftgemeinschaften (WWG). Programa razvoja podeželja v programskem obdobju 2014-2020 (Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozd- nega programa do 2014, 2016). Ne samo v Sloveniji, marveč tudi v drugih državah Evropske unije interese okoli 16 milijonov lastnikov gozdov zastopajo Zveze lastnikov gozdov (Fabra- Crespo in Rojas-Briales, 2015). Kot navaja Hägglund (2008)2, je v različna gozdarska združenja v devetih izbranih državah Evrope v povprečju včlanjen vsak 11. zasebni lastnik gozda. Njihovo sodelovanje ni omejeno samo na izmenjavo informacij in izobraževanje, mar- več ima za rezultat uspešno in učinkovito gospodarje- nje z zasebnimi gozdovi (Kittredge, 2005; Lönnstedt, 2014; Põllumäe in sod., 2014; Schraml, 2005; Weiss in sod., 2012a). Ne glede na pozitivne učinke povezova- nja, ki so dokazane v številnih raziskavah tako doma kot v tujini (Glück in sod., 2010, 2011; Leban, 2014; Mendes, 2006; Mizaraitė in Mizaras, 2014; Mori, 2012; Pezdevšek Malovrh, 2010; Põllumäe in sod., 2014), pa se oblike povezovanja spopadajo s nizkim števi- lom članov, omejenimi finančnimi sredstvi in neučin- kovitostjo delovanja (Fabra-Crespo in Rojas-Briales, 2015; Feliciano, 2006; Krajčič in Mori, 2006; Leban, 2014; Schraml, 2005; Šálka in sod., 2016; Weiss in sod., 2012a), zato ne preseneča, da člani oblik povezovanja razmišljajo v smeri profesionalizacije (Krajčič in Mori, 2006; Kronholm, 2016), ali pa so se iz njih ustanovila nova gospodarska združenja (Hägglund, 2008). Tako v Sloveniji obstajata dva primera dobre prakse širitve iz društvenih aktivnosti na raven poslovnega povezova- nja, in sicer Strojni krožek Bled, ki je ustanovil Strojni krožek Servis d.o.o., in DLG Pohorje-Kozjak, ki je usta- novilo Gozdarsko zadrugo lastnikov gozdov Pohorje- Kozjak z.b.o. (Valentar, 2012). Ker je na področju povezovanja lastnikov gozdov poslovnega povezovanja zanemarljivo malo, smo v naši raziskavi želeli ugotoviti, kdo so lastniki gozdov, ki so pripravljeni za poslovno povezovanje, kakšni so njihovi razlogi za povezovanje, kako so zadovoljni z de- lovanjem oblik (poslovnega) povezovanja ter kakšno je njihovo mnenje o profesionalizaciji. V ta namen smo z uporabo metode študija primera (�in, 2009) preučeva- li DLG Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega sodelova- nja v zadrugi. Raziskava bo prispevala k boljšemu poznavanju značilnosti lastnikov gozdov, ki so pripravljeni za po- 2 V analizo so vključene Avstrija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Norveška, Portugalska in Švedska, kjer ima povezovanje lastnikov gozdov dolgo tradicijo in kjer je delež povezanih lastnikov v povprečju večji kot v drugih državah Evrope. Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 3 slovno povezovanje, in odgovorila na vprašanje, zakaj je poslovnega povezovanja med lastniki gozdov malo. Hkrati pa bo dala odgovor na vprašanje, ali obstoječa institucionalna ureditev (ne)omogoča razvoj poslov- nega povezovanja. 2 OBJEKT RAZISKAVE 2 STUDY AREA Objekt naše raziskave je DLG Pohorje-Kozjak3, ki je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fi- zičnih oseb, ustanovljeno leta 2007. Pobuda za ustano- vitev je bila dana s strani lastnikov gozdov, strokovno pomoč pa je zagotovil Kmetijsko gozdarski zavod Ma- ribor. V DLG se lahko včlanijo osebe, ki imajo interes za delovanje v DLG in plačajo letno članarino 20 €. DLG deluje na območju občin Ribnica na Pohorju, Podvel- ka, Selnica ob Dravi, Maribor, Šentilj, Kungota, Pesnica, Hoče, Ruše, Rače - Fram, Oplotnica in Slovenska Bistri- ca, ki ležijo v gozdnogospodarskih območjih Maribor, Slovenj Gradec in Celje. Na začetku delovanja je bilo v DLG Pohorje-Kozjak včlanjenih 40 članov. Trenutno (marec 2017) pa društvo šteje že 149 članov. Namen DLG je s pomočjo članov povečati sonarav- no in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki so v za- sebni lasti, posledično pa utrjevati gospodarsko moč gozdnih posestnikov, vse to v skladu z Zakonom o goz- dovih. Tako ima društvo številne naloge, kot so: a) izo- braževanje lastnikov gozdov (npr. predavanja v zvezi z energetskim pogodbeništvom, tečaji varnega dela v gozdu, organizirani ogledi sejmov, dan društva, stro- kovne ekskurzije – npr. Austrofoma, ogled biomasnega centra); b) svetovanje, povezano z gospodarjenjem in prodajo lesa (informacije o trženju lesa, sodelovanje na licitaciji lesa); c) pomoč pri kandidiranju na javne razpise za pridobitev sredstev (npr. Program razvoja podeželja); d) podajanje pripomb na zakonodajo (npr. Zakon o gozdovih, Zakonom o lovu in divjadi, Zakon o davku na nepremičnine, Zakon o preprečevanju dela na črno, Uredba o dopolnilnih dejavnostih itd.). DLG je v letu 2013 napravilo kratkoročen korak v smeri profesionalizacije in prek javnih del zaposlilo dva delavca za določen čas, kot pomoč pri opravljanju storitev DLG, ki sta bila financirani iz Evropskega soci- alnega sklada, kot rezultat uspešnega kandidiranja na razpisu Program javnih del. Enega za administrativno pomoč ter enega za pomoč pri logistiki, obveščanju čla- nov, odkupu lesa, za izpolnjevanje prevoznic, izmero in svetovanje na gozdni cesti itd. (Valentar, 2012, 2013). 3 Ker je cilj naše raziskave preučiti poslovno povezovanje lastnikov gozdov, je objekt naše raziskave DLG Pohorje- Kozjak in iz njega ustanovljena Gozdarska zadruga lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak V letu 2014 so se pogoji za prijavo na razpis Programa javnih del spremenili4 in DLG je ostalo brez profesio- nalnega kadra. Kljub uspešnemu delovanju DLG pa člani še vedno samostojno nastopajo na trgu lesa. Tako so prepu- ščeni mehanizmom trga in so nemalokrat na slabšem zaradi nekonkurenčnosti, nizkih odkupnih cen in ne- rednih plačil (Valentar, 2012, 2013). V odgovor temu se je pokazala težnja, da bi društvene aktivnosti razši- rili na raven poslovnega povezovanja (Mori, 2012). S tem bi lažje vplivali na ceno lesa na kamionski cesti, na plačilno disciplino, na rok plačila itd. (Valentar, 2012). Vendar pa se pri tem pojavlja problem, saj Za- kon o društvih (Zakon o društvih, 2006)5 pravi, da so društva neprofitna združenja, ki ne smejo ustvarjati dobička oziroma njegova izključna dejavnost ne sme biti pridobitna dejavnost (1. in 3. člen). Kot odgovor tej omejitvi v delovanju DLG je leta 2012 14 članov DLG s pomočjo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor na podlagi Zakona o zadrugah (Zakon o zadrugah, 2009) ustanovilo poslovno organizacijo - Gozdarsko zadrugo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak (v nadaljevanju za- druga). Na ustanovnem zboru zadruge so določili, da je članstvo v zadrugi prostovoljno, da se vanjo lahko včla- nijo fizične in pravne osebe, ki želijo poslovno sodelo- vati z zadrugo v okviru dejavnosti zadruge in plačajo članski delež, ki znaša 300 € za fizične osebe ter 500 € za pravne osebe (Statut Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, 2012). V novo nastali zadrugi upravni odbor sestavlja 6 članov (5 članov + predse- dnik zadruge). Le ti odločajo o poslovanju zadruge in programu dela (Statut Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, 2012). Trenutno (marec 2017) zadruga šteje 19 članov. Zadruga je v letu 2015 poslo- vala pozitivno. Čisti prihodki od prodaje so v letu 2015 dosegli vrednost 646.622,00 €, kar je za 11,13 % več v primerjavi z letom prej (www.ajpes.si). Odkupili so 9.500 m3 hlodovine6, kar je za 3.500 m3 več od planira- nega (Valentar, 2013). Namen zadruge je v prvi vrsti skupen nastop na trgu (organizirana skupna prodaja lesa in energije iz lesa), kar posledično pospešuje gospodarske koristi svojih članov in povečuje konkurenčnost lastnikov gozdov na trgu. Dodatno k temu pripomorejo tudi 4 Dodan je še dodaten pogoj, in sicer, da mora imeti društvo status delovanja v javnem interesu. 5 V 25. členu istega zakona sicer piše, da društva lahko opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je ta omejena na obseg, potreben za uresničevanje namena in ciljev društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Prav tako mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu društva. 6 Odkupovali so tudi od lastnikov, ki niso člani zadruge. 4 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... sklenjene kratkoročne neposredne pogodbe z okoli- škimi (avstrijskimi, hrvaškimi in slovenskimi) žagami. Dolgoročni cilj zadruge na področju prodaje lesa je sklepati dolgoročne pogodbe z okoliškimi žagami ter povečati odkupno količino na vsaj 100.000 m3/letno. Poleg tega pa zadruga organizira skupno prodajo lesne biomase. V letu 2013 jim je uspelo ustanoviti bioma- sni logistični center za oskrbo prebivalcev z energijo v Selnici ob Dravi. Biomasni logistični center bo poskrbel za dobavo polen, žaganega les in lesnih sekancev, kate- rih dobavitelji so lastniki gozdov z območja Pohorja in Kozjaka. Poudarek je na neposredni prodaji na kmeti- jah, presežki pa se bodo skladiščili v centru. V bodoče želijo širiti prodajo energije ter se vključevati v ener- getsko pogodbeništvo. Želijo investirati v kotlovnice in sklepati javno zasebna partnerstva ter prodajati les v obliki MWh prodane toplote in ustanoviti socialno podjetje, kjer bi zaposleni skrbeli za predelavo in lo- gistično podporo pri prodaji lesne biomase. Poleg tega pa člani zadruge opravljajo za lastnike gozdov in v dr- žavnih gozdovih sečnjo in spravilo lesa ter gojitvena dela, kar je dobra priložnost za kmetije z dopolnilno dejavnostjo. 3 MATERIALI IN METODE 3 MATERIALS AND METHODS Podatke o razlogih za povezovanje, delovanju DLG in zadruge, zadovoljstvu članov z njima ter profesiona- lizaciji v smeri poslovnega sodelovanja smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik smo pripravili na podlagi izkušenj predhodnih razisko- vanj, povezanih s pripravljenostjo lastnikov za povezo- vanje in delovanjem oblik povezovanja lastnikov goz- dov (Medved, 2000, 2005; Pezdevšek Malovrh, 2010). Anketni vprašalnik je bil razdeljen na tri poglavja, in sicer: poglavje A – osnovni podatki o anketirancu in njegovem gozdu, poglavje B – povezovanje v DLG in poglavje C – povezovanje v zadrugi. V poglavju A so nas zanimali spol in starost anketiranca, njegova izobraz- ba, površina gozda, razdrobljenost posesti in oblika lastništva. V poglavju B smo anketirance spraševali o razlogih za povezovanje, njihovem zadovoljstvu z de- lovanjem DLG in opravljenimi nalogami, profesiona- lizaciji delovanja DLG in pripravljenosti za članstvo v zadrugi. V poglavju C, ki je bil namenjen samo članom zadruge, smo anketirane spraševali o razlogih za član- stvo v zadrugi, njihovem zadovoljstvu z delovanjem in opravljenimi nalogami zadruge ter profesionalizaciji delovanja zadruge. Za preučevanje poslovnega povezovanja lastni- kov gozdov smo izbrali metodo študija primera (�in, 2009), saj imamo v Sloveniji samo dva primera takega sodelovanja med lastniki gozdov. Kot objekt raziskave smo si izbrali DLG Pohorje Kozjak in iz njega ustano- vljeno Gozdarsko zadrugo lastnikov gozdov Pohorje- Kozjak, kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega sodelovanja v zadrugi. Zaradi hitre izvedbe anketiranja in omejenih finanč- nih sredstev za anketiranje smo se odločili, da vzorec predstavljajo člani DLG in zadruge, ki so se leta 2015 udeležili občnega zbora DLG. Za izvedbo anket smo za pomoč prosili DLG, ki nam je omogočilo, da smo na občnem zboru članov DLG, med katerimi so bili tudi člani zadruge, anketirali navzoče člane. Anketo je rešilo 53 anketirancev, od tega jih je bilo 8 članov zadruge. V anketi niso želeli sodelovati le trije člani DLG, navzoči na občnem zboru, kar pomeni, da smo dosegli 94,6-od- stotno realizacijo. Naš vzorec tako zajema 35,5 % čla- nov DLG in 42,1 % članov zadruge. Anketa je bila anonimna, zato individualnih podat- kov o članih ne navajamo. Anonimnost podatkov smo zagotovili s šifriranjem anket med raziskavo. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo sta- tističnega programa SPSS 20, kjer smo osnovno analizo anketnih podatkov opravili s pomočjo opisnih statistik (min in max vrednost, srednje vrednosti) in frekvenč- nimi porazdelitvami spremenljivk. 4 REZULTATI IN RAZPRAVA 4 RESULTS AND DISSCUSSION 4.1 Osnovne značilnosti anketiranih članov DLG in zadruge 4.1 Basic characteristics of interviewed mem- bers of the private Forest Owners Society (PFOS) and cooperative V anketi je sodelovalo 53 članov DLG, med kateri- mi je tudi 8 članov zadruge. Med člani DLG je 91,0 % moških in 9,0 % žensk, v primerjavi z anketiranimi čla- ni zadruge, kjer so bili vsi moški. V DLG je povprečna starost 48 let (ekstrema sta pri 25 in 75 letih), v za- drugi pa 42 let (ekstrema pri 31 in 49 letih). Iz staro- stne strukture anketiranih vidimo, da v DLG in zadrugi prevladujejo lastniki starostnega razreda od 40-50 let (66,7 % članov DLG in 85,7 % članov zadruge) ter da v zadrugi nimamo članov, ki so starejših od 50 let. To nakazuje, da so mlajši lastniki gozdov tisti, ki so pripra- vljeni za poslovno povezovanje (preglednica 1). Rezul- tati potrjujejo ugotovitve Pezdevšek Malovrh Š. in sod. (2010a), da se s starostjo povečuje delež lastnikov, ki so manj pripravljeni za povezovanje, torej tudi v pri- meru poslovnega povezovanja. Nadalje, če pogledamo starostno strukturo lastnikov gozdov v Sloveniji, kjer je kar 60,0 % lastnikov starejših od 60 let (Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014, Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 5 2016), lahko zaključimo, da je delež lastnikov, ki so po- tencialno pripravljeni za povezovanje, trenutno nizek. Stanje pa se bo v prihodnosti zagotovo izboljšalo, saj lahko pričakujemo prenos lastništva na mlajše gene- racije. Za (poslovno) povezovanje to pomeni, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo novo generacijo la- stnikov gozdov, ki bodo imeli druge značilnosti in po- trebe kot njihovi predhodniki in bodo zagotovo izkazo- vali večjo pripravljenost za povezovanje tako v DLG kot tudi v oblikah poslovnega povezovanja. Povprečna velikost gozdne posesti med anketira- nimi se močno razlikuje od slovenskega povprečja, saj gozdne posesti ležijo na Pohorju in Kozjaku, za kate- ra je značilno, da je večina zasebnih gozdov v sklopu hribovskih in gorskih kmetij, t.j. celkov (Gozdnogospo- darski načrti gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec za obdobje 2011−2020, 2012). Člani zadruge imajo povprečno v lasti 87,6 ha gozda. Med njimi ima kar 62,0 % članov gozdno posest večjo od 100 ha. Pov- prečna velikost gozdne posesti med člani DLG je neko- liko manjša in znaša 65,4 ha. Med njimi pa ima 30,3 % članov DLG gozdno posest večjo od 100 ha (pregledni- ca 2). Po podatkih Potočnik (2010) je na območju, kjer delujeta DLG in zadruga, povprečna velikost gozdne posesti 7,6 ha, kar nakazuje na to, da večjo pripravlje- nost za povezovanje izkazujejo lastniki večjih posesti. Rezultati ponovno potrjujejo ugotovitve (Pezdevšek Malovrh in sod., 2010a), da se z naraščanjem velikosti posesti povečuje lastnikova pripravljenost za sodelo- vanje. Glede na izobrazbeno strukturo vidimo, da so člani zadruge bolj izobraženi kot člani DLG7, saj med člani zadruge prevladujejo končana strokovna-srednja šola 7 Analiza korelacije med spremenljivko starost in izobrazbo nakazuje, da ne obstaja korelacija med spremenljivkama (p=0,405). Preglednica 1: Starostna struktura Table 1: Age structure Starostni razredi (leta) Age classes (years) Delež članov DLG (%) Share of members in PFOS Delež članov zadruge (%) Share of members in cooperative do 30 3,3 0,0 30 - 40 6,6 14,3 40 - 50 66,7 85,7 50 - 60 10,0 0,0 60 - 70 6,6 0,0 nad 70 6,6 0,0 Povprečna starost / Average year 48 42 Preglednica 2: Velikostni razredi gozdne posesti Table 2: Size categories of forest property Velikostni razred (ha) Size categories (ha) Delež članov DLG (%) Share of PFOS members Delež članov zadruge (%) Share of cooperative members do 20 12,1 12,5 20 - 40 24,2 0,0 40- 60 18,1 12,5 60 - 80 6,0 12,5 80 - 100 9,0 0,0 nad 100 30,3 62,5 Povprečna velikost posesti / Average property size 65,4 87,6 Preglednica 3: Izobrazbena struktura Table 3: Educational structure Izobrazbena raven Educational level Delež članov DLG (%) Share of PFOS members Delež članov zadruge (%) Share of cooperative members Dokončana osnovna šola 22,6 25,0 Poklicna šola 29,0 12,5 Strokovna - srednja šola 22,6 37,5 Višja/visoka šola 16,1 12,5 Univerzitetna izobrazba 9,7 12,5 Magisterij/doktorat 0,0 0,0 6 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... (37,5 %) ter višja/visoka in univerzitetna izobrazba (25,0 %). Med člani DLG pa prevladuje končana po- klicna šola (29,0 %), kateri sledita dokončana osnovna šola (22,6 %) in strokovna/srednja šola (22,6 %) (pre- glednica 3). Anketirance smo spraševali tudi o obliki lastništva. Kot je razvidno iz preglednice 4, prevladujejo gozdne posesti z enim lastnikom, tako med člani DLG kot člani zadruge. Njih je med člani DLG kar 69,7 %, medtem ko jih je med člani zadruge 62,5 %. Sledijo solastniki, ki živijo v istem gospodinjstvu (27,3 % med člani DLG in 25,0 % med člani zadruge), in pa solastniki, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Njih je le 3,0 % med člani DLG in 12,5 % med člani zadruge. Na podlagi osnovnih značilnosti članov DLG in za- druge lahko zaključimo, da so za poslovno povezova- nje pripravljeni mlajši lastniki večjih posesti, ki so bolj izobraženi, saj so člani zadruge v povprečju mlajši od članov DLG, ter imajo v lasti v povprečju večje površine gozda. 4.2 Pogled anketirancev na delovanje DLG 4.2 View of interviewees on the operation of PFOS Sodelovanje lastnikov gozdov in članstvo v različnih oblikah povezovanja temelji na prostovoljni odločitvi lastnikov, zato je pomembno, da dobimo vpogled v ra- zloge, ki vplivajo na lastnikovo odločitev za povezova- nje. Z anketo smo želeli ugotoviti, kateri so tisti razlogi (področja), zaradi katerih so se anketiranci odločili, da se povežejo v DLG, ter kateri od navedenih razlogov so najbolj pomembni. Anketirani so ocenili pomembnost razlogov s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice (1 – zelo nepomembno in 5 – zelo pomembno), tako da smo lahko na podlagi ocen izračunali povprečno vre- dnost za vsak razlog. Kot je razvidno iz slike 1, smo ugotovili, da so raz- like v povprečnih vrednostih med razlogi minimal- ne ter da so vsi razlogi pomembni (povprečne ocene znašajo okoli 4). Anketirani so mnenja, da se v prvi vrsti povezujejo zaradi izobraževanja lastnikov gozdov (povprečna ocena 4,68) in medsebojnega obveščanja (povprečna ocena 4,66), sledijo ugodnejši nakup opre- me in rezervnih delov (povprečna ocena 4,21), razvoj podeželja (povprečna ocena 4,20), medsebojno dru- ženje (povprečna ocena 4,19), prodaja lesa in drugih gozdnih proizvodov (povprečna ocena 4,14), vplivanje na oblikovanje gozdarske politike (povprečna ocena 4,10), izkoriščanje lesne biomase za energetske name- ne (povprečna ocena 4,07), opravljanje gojitvenih in varstvenih del (povprečna ocena 4,03), pridobivanje sredstev iz proračuna RS in EU (povprečna ocena 4,0), Slika 1: Povprečne vrednosti ocen razlogov za povezovanje v DLG Fig. 1: Average values of reasons for cooperation in PFOS Preglednica 4: Oblika lastništva Table 3: Ownership form Oblika lastništva Ownership type Delež članov DLG (%) Share of PFOS members Delež članov zadruge (%) Share of cooperative members Lastnik sam 69,7 62,5 Solastništvo, lastniki živijo v istem gospodinjstvu 27,3 25,0 Solastništvo, lastniku ne živijo v istem gospodinjstvu 3,0 12,5 Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 7 pridobivanje lesa (povprečna ocena 3,97), možnosti in razvoj dopolnilnih gozdarskih dejavnosti (povpreč- na ocena 3,97). Najnižjo oceno in zadnje mesto po pomembnosti je zasedel razlog graditev in vzdrževa- nje gozdnih prometnic s povprečno oceno 3,80. Kot lahko vidimo, so člani DLG v razlogih za povezovanje v prvi vrsti navedli socialne vidike povezovanja, ki se izražajo v interesih članov po izobraževanju, druženju ter izmenjavi informacij in mnenj ter šele v drugi vrsti svoje ekonomske interese, povezane s gospodarjenjem z gozdom. Rezultati se ujemajo z ugotovitvami doma- čih in tujih raziskav (Pezdevšek Malovrh in sod., 2010; Van Gossum, 2005), kjer ugotavljajo, da ključno vlogo pri povezovanju lastnikov igra pridobitev informacij in znanja, medtem ko se z večanjem velikosti posesti lastniki poleg že naštetih razlogov odločajo za povezo- vanje zaradi možnosti izmenjave izkušenj, povezanih z gospodarjenjem, trženja lesa in enotnega zastopanja v političnem procesu. Nadalje ne preseneča tudi ugoto- vitev Leban (2014), da so DLG gozdov bolj učinkovita pri opravljanju socialno-izobraževalnih aktivnosti kot tehnično-gospodarskih. Za delovanje DLG je pomembno, da konstantno iz- boljšuje svoje delovanje in prilagaja naloge potrebam članov. Zato so anketiranci ocenjevali delovanje DLG, in sicer tako, da so ocenjevali stopnjo svojega zado- voljstva s posameznimi nalogami DLG na petstopenj- ski Likertovi lestvici (1 – zelo nezadovoljen in 5 – zelo zadovoljen). Rezultati kažejo, da so anketiranci zadovoljni z na- logami, ki jih opravlja DLG, saj se povprečne vrednosti vseh nalog sučejo okoli ocene 4. Najbolj so zadovolj- ni z licitacijo lesa (povprečna ocena 4,41), sledijo ji informiranje in obveščanje (povprečna ocena 4,37), organizacija srečanj, dnevov društva, ekskurzije (pov- prečna ocena 4,31), zastopanje interesov članov (pov- prečna ocena 4,30), izobraževanje (povprečna ocena 4,13), svetovanje za povečanje prodajne vrednoti lesa (povprečna ocena 4,03), svetovanje pri odpiranju goz- dov (povprečna ocena 4,00), spodbujanje vključitve v zadrugo (povprečna ocena 3,88) ter skupna nabava delovnih in osebnih varovalnih sredstev (povprečna ocena 3,87). Najslabše je bilo ocenjeno svetovanje pri opravljanju gojitvenih delih, ki je doseglo povprečno ocena 3,70. Enako sliko zadovoljstva kažejo predho- dna raziskovanja DLG, kjer so prav tako v ospredju glede zadovoljstva članov naloge, povezane s socialni- mi vidiki (Pezdevšek Malovrh, 2010; Verdnik, 2016). Preseneča pa nekoliko slabša povprečna ocena naloge »spodbujanje vključitve v zadrugo«, saj bi od DLG pri- čakovali, da zaradi majhnega števila članov v zadrugi DLG spodbuja članstvo v zadrugi in s tem krepi gospo- darsko moč članov. Na odprti tip vprašanja »Katerih svojih interesov glede gospodarjenja z gozdovi v DLG ne uspete zado- voljiti?« večina ni dala odgovora (85,0 % anketiranih). Navedli so štiri različne interese, ki jih ne morejo zado- voljiti. Ti interesi so dobra odkupna cena lesa, koncesi- je v državnih gozdovih, odnos do gozda s strani lovcev in različnih gozdnih nabiralcev ter graditev gozdnih vlak. Kot je razvidno iz slike 2, v DLG poteka veliko ak- tivnosti, ki so v interesu članov. Ko dejavnosti DLG pre- rastejo inicialno fazo, se pojavlja vse več argumentov za njihovo profesionalizacijo (Krajčič in Mori, 2006), ki bi imela za posledico bolj učinkovito delovanje DLG. Ker je DLG preraslo to inicialno fazo, smo člane spra- ševali, v kolikšni meri se strinjajo s profesionalizaci- jo8 delovanja DLG, ki bi ga financirali iz sredstev DLG. Njihovo strinjanje smo merili na Likertovi lestvici (1 – nikakor se ne strinjam in 5 – popolnoma se strinjam) in na podlagi individualnih ocen izračunali povprečno 8 Pod profesionalizacijo razumemo zaposlitev ustreznega kadra za učinkovitejše delovanje DLG. Slika 2: Povprečne vrednosti ocen zadovoljstva z opravljeni- mi nalogami DLG Fig. 2: Average values of satisfaction with the tasks per- formed by the PFOS 8 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... vrednost. Rezultati nakazujejo, da se člani DLG stri- njajo s profesionalizacijo delovanja (povprečna ocena 3,90) in da podpirajo financiranje s sredstvi društva (79,0 % anketiranih). 21,0 % anketiranih je mnenja, da se profesionalizacija financira iz dodatnih sredstev članov, ki so v povprečju pripravljeni prispevati do 40 € letno. Rezultati nakazujejo, da je DLG že na stopnji, ko bi moralo prestopiti na profesionalno raven in bi svoje poklicne strokovnjake finančno pokrivalo samo. Problem pa se pojavi, ker DLG nima dovolj prihodkov9, člani pa so v povprečju pripravljeni prispevati prema- lo za dejansko izvedbo profesionalizacije oziroma niso pripravljeni nositi finančnega bremena profesionali- zacije DLG. Kratkoročna rešitev se seveda dalje kaže v javnih delih, ki jih je DLG izkoristilo leta 2013, oziroma pomoči Kmetijsko gozdarske zbornice, ki ji iz naslova lastništva gozdov plačujejo znaten delež članarin10. Kljub uspešnemu delovanju DLG pa člani še vedno samostojno nastopajo na trgu lesa. V odgovor temu je nastala težnja, da bi društvene aktivnosti razširili na raven poslovnega sodelovanja. Tako je 14 članov DLG leta 2012 ustanovilo Gozdarsko zadrugo lastnikov gozdov Pohorje – Kozjak. Ker so člani DLG imeli mo- žnost, da se včlanijo v zadrugo, nas je zanimalo, ali so člani DLG razmišljali o članstvu v gozdarski zadrugi in kakšni so razlogi, da se ob ustanovitvi niso odločili za članstvo. Anketirani so ocenili strinjanje s trditvami (razlogi) s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice (1 – sploh se ne strinjam in 5 – popolnoma se strinjam), 9 V letu 2015 je DLG imelo le 5.450 € prihodkov od dejavnosti, od tega 1.000 € od donacij pravnih in fizičnih oseb ter 4.450 € od članarine in prispevkov članov (https://www.ajpes.si). 10 Članarina za fizične osebe, torej lastnike gozdov, se odmeri na podlagi ugotovljenega katastrskega dohodka, in sicer v višini 4,8 % od ugotovljene osnove, a ne manj kot pavšalni znesek 8,35 € (www.kgzs.si). tako da smo lahko na podlagi ocen izračunali za vsako trditev (razlog) povprečno vrednost. Rezultati kažejo, da je velik delež anketirancev (85,0 %) razmišljal o članstvu v zadrugi. Med razlogi (slika 3), da se niso odločili za članstvo v zadrugi, so v prvi vrsti navedli, da uporabljajo les le za lastno upo- rabo in zato zadruge ne potrebujejo (povprečna oce- na 3,29), sledijo razlogi: premalo informacij o zadrugi (povprečna ocena 3,13), previsok članski delež ter ne- zaupanje vodstvu zadruge (povprečni oceni 3,00). Na zadnjem mestu pa je razlog neučinkovitost zadružnega nastopa na trgu (povprečna ocena 2,93). Rezultati nakazujejo, da člani DLG razmišljajo o članstvu v zadrugi, vendar nimajo jasne slike, kakšna je razlika v primerjavi z nečlanstvom. Zelo primerljive re- zultate o razlogih za nečlanstvo v kmetijskih zadrugah je dobil tudi Udovč (2012), kar kaže na to, da je zadruga kot institucija prešibko promovirana med potencialni- mi člani. Torej je na strani ustanoviteljev zadruge in tudi širšega zadružnega sistema, da prek promocijskih aktiv- nosti ter dnevov DLG ostalim članom predstavijo pred- nosti oziroma koristi sodelovanja in članstva v zadrugi ter si s transparentnim delovanjem pridobijo zaupanje. 4.3 Pogled anketirancev na delovanje zadruge 4.3 View of interviewees on the cooperative’s operation Tako kot pri članih DLG so nas tudi za člane zadruge zanimali razlogi za včlanitev v zadrugo in zadovoljstvo članov z opravljenimi nalogami. Odgovore smo prav tako merili s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice (1 – zelo nepomembno in 5 – zelo pomembno) in tako na podlagi ocen izračunali za vsak razlog povprečno vrednost. Kot vidimo na slika 4, so vsi predlagani razlogi po- Slika 3: Povprečne vrednosti ocen razlogov za nečlanstvo v zadrugi Fig. 3: Average values of reasons for non-membership in the cooperative Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 9 membni za odločitev anketirancev, da postanejo člani zadruge (povprečne vrednosti ocen okoli 4). Najpo- membnejši razlog je možnost odločanja oziroma vpli- va na skupne odločitve (povprečna ocena 4,38), sledijo razlogi lažja prodaja lesa, občutek pripadnosti in oseb- ni ekonomski učinek (povprečna ocena 4,25), ugodnej- še cene materiala in opreme, boljša plačilna disciplina in organiziran odkup in prodaja gozdnih lesnih sorti- mentov (povprečna ocena 4,13), zaupanje v zadružni sistem in organiziran trg lesne biomase (povprečna ocena 4,0). Najmanj pomemben razlog je tradicija za- družništva, ki je dosegel povprečno oceno 3,75. Kot lahko vidimo iz rezultatov, so pri članih zadruge razlo- gi za članstvo bolj ekonomske narave, kar je skladno z idejo zadružništva in širitvijo z društvenih aktivnosti na raven poslovnega sodelovanja. Anketiranci so ocenjevali tudi delovanje zadruge, in sicer tako, da so ocenjevali zadovoljstvo z opravljenimi nalogami na petstopenjski Likertovi lestvici (1 – zelo nezadovoljen do 5 – zelo zadovoljen). Rezultati kažejo, da so anketiranci zadovoljni z opravljenimi nalogami zadruge, saj so vse povprečne vrednosti ocen višje od 4 (slika 5). Najbolj so zadovoljni s prodajo energije (pov- prečno ocena 4,29), sledijo dobre odkupne cene, sku- pen nastop na trgu, odkup lesa, pomoč pri iskanju tr- žnih poti (povprečna ocena 4,25) ter doseganje gospo- darske koristi članov (povprečna ocena 4,00). Nadalje anketirani ocenjujejo, da zadruga deluje učinkovito s povprečno oceno 4,25 ter posluje zelo pregledno (pov- prečna ocena 4,57). Rezultati nakazujejo, da zadruga poveča gospodarske koristi svojih članov ter da je za- družništvo učinkovit model poslovnega povezovanja. Na odprti tip vprašanja »Katerih svojih interesov glede gospodarjenja z gozdovi v zadrugi ne uspete za- dovoljiti?« je kar 75,0 % članov odgovorilo, da želijo, da zadruga širi svoje dejavnosti na področju gozdarstva. Kot področje širjenja so našteli: izobraževanje članov in predelava lesa ter povezovanje z drugimi podjetji v panogi. Večina anketiranih članov zadruge se strinja z za- poslitvijo ustrezno izobraženega kadra za učinkovi- tejše delovanje zadruge (85,8 %), ki bi ga financirala zadruga. Slika 4: Povprečne vrednosti ocene razlogov za članstvo v zadrugi Fig. 4: Average values of reasons for membership in the co- operative Slika 5: Povprečne vrednosti ocen zadovoljstva z opravljenimi nalogami zadruge Fig. 5: Average values of satisfaction with the tasks per- formed by the cooperative 10 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... 5 ZAKLJUČKI 5 CONCLUSIONS Predvsem zaradi prevladujoče majhne in razdro- bljene zasebne gozdne posesti, neugodne starostne strukture lastnikov in (poslovno) nepovezanih lastni- kov v Sloveniji ostaja gozd gospodarsko neizkoriščen, kar je ena izmed ovir za učinkovito gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Na področju povezovanja lastnikov gozdov je do leta 2017 nastalo 29 DLG z manj kot enim odstotkom včlanjenih lastnikov gozdov, kar ocenjuje- mo kot skromen rezultat, če ga primerjamo z deležem organiziranih lastnikov gozdov v razvitih evropskih državah (Hägglund, 2008). DLG so si v statutih zadala številne naloge in dosegla določene uspehe predvsem na področju izobraževanja, usposabljanja in informira- nja članov (Mori, 2012). Eden izmed pomembnih ciljev v društvenih statutih je tudi spodbujanje poslovnega povezovanja lastnikov gozdov, ki pa v praksi ne dosega želenih ciljev, saj tovrstnega sodelovanja praktični ni. Glavni razlog je treba iskati predvsem v premajhnem zanimanju lastnikov gozdov za povezovanje, obstoječi institucionalni ureditvi in zakonskih omejitvah, pove- zanih z Zakonom o društvih. DLG bi se zato morala pro- fesionalizirati in prestrukturirati v družbo z omejeno odgovornostjo ali zadrugo. Nadalje bi bilo treba na po- dročju obstoječe institucionalne ureditve narediti ko- rak naprej. Najpomembnejšo vlogo pri ustanavljanju in delovanju DLG imajo zaposleni na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) ter Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. ZGS-ju kot najaktivnejšemu akterju na področju spodbujanja povezovanja trenutna zakono- daja ne omogoča delovanja na tem področju, saj Zakon o gozdovih med nalogami ZGS ne vključuje področja (poslovnega) povezovanja lastnikov gozdov. Prav tako pa je ZGS iz zakonskega statuta javne gozdarske službe zavezan uresničevati javni interes (Šinko, 2012) in bi se v primeru sodelovanju v poslovnih oblikah povezo- vanja lastnikov gozdov odprlo vprašanje zakonitosti delovanja in nasprotja interesov. V usposabljanje la- stnikov gozdov za doseganje poslovne učinkovitosti in promocijo poslovnega sodelovanja naj se vključi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki ji Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici nalaga, da svojim članom omogoča splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju gozdarstva. Na podlagi študija primera DLG Pohor- je-Kozjak in gozdarske zadruge lastnikov goz- dov Pohorje-Kozjak lahko zaključimo11: 11 Ker je bila v članku uporabljena metoda študija primera, moramo omeniti, da rezultatov raziskave ni mogoče posplošiti na druge primere poslovnega povezovanja. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši in bolj izobraženi lastniki gozdov večjih gozdnih pose- sti. Lastniki gozdov se povezujejo v DLG zaradi različ- nih interesov, med katerimi prevladujejo socialno–izo- braževalni razlogi, kot so izobraževanje in medsebojno obveščanje. Ravno nasprotni pa so interesi pri članih zadruge. Tam prevladujejo razlogi, ki so bolj ekonom- ske narave – možnost odločanja oziroma vpliva na sku- pne odločitve, lažja prodaja lesa in osebni ekonomski učinek. Člani DLG, ki niso člani zadruge, razmišljajo o po- slovnem povezovanju, torej članstvu v zadrugi, ven- dar nimajo jasne slike, kakšne koristi bi jim članstvo prineslo. Med razloge za nečlanstvo navajajo uporabo lesa za lastne potrebe in posledično nobene potrebe po trženju lesa ter prenizki ravni informacij o zadrugi in možnosti vključitve. Na strani ustanoviteljev zadruge in institucij, kjer imamo v mislih predvsem ZGS in Kmetijsko gozdarsko zbornico ter Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, je, da npr. prek promocijskih aktivnosti o poslovnem pove- zovanju ter dnevov DLG predstavijo drugim lastnikom gozdova, članom DLG in javnosti primere dobre prakse in s tem povečujejo delež poslovno povezanih lastni- kov gozdov. Člani DLG in zadruge so naklonjeni profesionali- zaciji, vendar sami niso pripravljeni nositi finančnega bremena, ki ga profesionalizacija zahteva. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam poslovnega sodelovanja in profesionalizacije dela oziroma pomoč Kmetijsko goz- darske zbornice, ki ji iz naslova lastništva gozdov pla- čujejo znaten delež članarin. Nedvomno lahko zaključimo, da bi poslovno pove- zovanje lastnikov gozdov ugodno vplivalo na intenzivi- ranje gospodarjenja z gozdovi in bi zato v prvi fazi po- trebovali pomoč države. Pri tem mislimo predvsem na finančne spodbude oziroma podpore aktivnostim, ki se opravljajo v smeri poslovnega povezovanja znotraj posameznih DLG, ter na prilagoditev delovanja javne gozdarske službe potrebam lastnikom – torej zakonsko rešiti problem delovanja zaposlenih v ZGS na področju (poslovnega) povezovanja lastnikov gozdov. Nadalje pa bi bilo treba intenzivirati svetovanje na področju po- slovnega povezovanja in vzpostaviti učinkovito sode- lovanje na tem področju, z ZGS in drugimi svetovalnimi službami – predvsem s kmetijsko svetovalno službo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 11 6 POVZETEK Za zasebne gozdove pri nas je značilno, da so majh- ni, razdrobljeni in v lasti velikega števila lastnikov, ki so v povprečju stari, neodvisni od dohodka iz gozda in brez znanja in informacij o gospodarjenju z gozdom. Posledično je v teh gozdovih težko, včasih celo nemo- goče racionalno gospodariti. Rešitev vsaj dela teh pro- blemov naj bi zagotovilo povezovanje lastnikov gozdov v različne organizacijske oblike. Največji razmah v zadnjih letih so med njimi doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih (2006) definirana kot neprofitne organizacije, ki ne smejo ustvarjati do- bička in se ukvarjati s pridobitvenimi dejavnostmi. Kot odgovor temu se je med lastniki gozdov pokazala te- žnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. Tako v Sloveniji obstajata dva primera dobre prakse preskoka z društvenih aktivno- sti na raven poslovnega povezovanja: Strojni krožek Bled je ustanovil Strojni krožek Servis d.o.o., DLG Po- horje-Kozjak pa Gozdarsko zadrugo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak z.b.o. Ker je na področju povezovanja lastnikov gozdov poslovnega povezovanja zanemarljivo malo, smo v naši raziskavi želeli ugotoviti, kdo so lastniki gozdov, ki so pripravljeni za poslovno povezovanje, kakšni so razlogi za povezovanje, kako so zadovoljni z delovanjem oblik povezovanja, kakšno je njihovo mnenje o profesionali- zaciji ter ali obstoječa institucionalna ureditev omogo- ča poslovno povezovanje. V ta namen smo z uporabo metode študija primera preučevali DLG Pohorje-Koz- jak kot primer dobre prakse preskoka z društvenih aktivnosti na raven poslovnega sodelovanja v zadrugi. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. V raziskavi ugotavljamo, da so člani zadruge v pov- prečju mlajši od članov društva. Prav tako imajo člani zadruge v povprečju večje gozdne posesti ter so neko- liko bolj izobraženi od članov društva. Lastniki gozdov se povezujejo v društvo predvsem zaradi izobraževanja in medsebojnega obveščanja, torej v ospredje prihajajo socialno–izobraževalni razlogi. Ravno nasprotni pa so interesi pri članih zadruge. Tam prevladujejo razlogi, ki so bolj ekonomske narave – možnost odločanja oziro- ma vpliva na skupne odločitve in lažja prodaja gozdnih sortimentov. Člani društva in zadruge so zadovoljni z opravljeni- mi nalogami oblike povezovanja in v njej zadovoljujejo svoje interese. Člani društva, ki niso člani zadruge, raz- mišljajo o poslovnem povezovanju, torej članstvu v za- drugi, vendar nimajo jasne slike, kakšne koristi bi jim članstvo prineslo. Med razloge za nečlanstvo navajajo uporabo lesa za lastne potrebe in posledično nobene potrebe po trženju lesa ter prenizki ravni informacij o zadrugi in možnosti vključitve. Nadalje se člani društva in zadruge strinjajo s profesionalizacijo delovanja, ven- dar večina nasprotuje financiranju profesionalizacije iz dodatnih sredstev članov. Če želimo naredi premik v smeri poslovnega po- vezovanja lastnikov gozdov, je treba na področju ob- stoječe institucionalne ureditve narediti korak naprej. Najpomembnejšo vlogo pri ustanavljanju in delovanju DLG imajo zaposleni na Zavodu za gozdove Sloveni- je ter Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. ZGS-ju kot najaktivnejšemu akterju na področju spodbujanja po- vezovanja trenutna zakonodaja ne omogoča delovanja na tem področju, saj Zakon o gozdovih med nalogami ZGS ne vključuje področja (poslovnega) povezovanja lastnikov gozdov. Kot drugo pa je ZGS iz zakonskega statuta javne gozdarske službe zavezan uresničevati javni interes (Šinko, 2012) in bi se v primeru sodelo- vanju v poslovnih oblikah povezovanja lastnikov goz- dov odprlo vprašanje zakonitosti delovanja in naspro- tja interesov. Zato je treba prilagoditi delovanje javne gozdarske službe potrebam lastnikom – torej zakonsko rešiti problem delovanja zaposlenih v ZGS na področju (poslovnega) povezovanja lastnikov gozdov. 7 SUMMARY Private forests in Slovenia are characterised as small-scaled and fragmented, owned by a large num- ber of owners, who are generally old, independent of forest income as well as lacking in knowledge and in- formation on forest management. Consequently, these forests are hard, sometimes even impossible to ratio- nally manage. The solution to at least a part of these problems is expected to ensure cooperation of private forest owners (PFO) in different organizational forms. The greatest expansion in recent years was experien- ced by private forest owners’ societies (PFOS), which are defined under the Societies Act (2006) as non-pro- fit organizations that may not make a profit or deal with profit-making activities. In response to this, PFOs are aspiring to upgrade such forms of cooperation in the direction of a more business-like. In Slovenia, there are two examples of good practice expansion from the societal activities onto the level of business coopera- tion, specifically Machinery ring Bled, which founded enterprise Machinery ring Service, and PFOS Pohorje- Kozjak, which founded Forest cooperative of private owners Pohorje-Kozjak. Since there is a negligible amount of business coo- peration in the field of cooperation between PFOs, we wanted to find out in our study, who the PFOs that are ready for business cooperation, are; what are the rea- sons for cooperation; how satisfied they are with the 12 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ... operation of their organizational forms, what is their opinion on professionalization of activities, and whe- ther existing institutional set up allows business coo- peration. To this end, using the method of case study, we looked at DLG Pohorje-Kozjak as an example of a good practice expansion from the societal activities to the level of business cooperation in a forest cooperati- ve. Data was collected using a questionnaire. The study reveals that members of the cooperati- ve are on average younger than members of the PFOS. Furthermore, members of the cooperative have, on average, larger forest properties and are better edu- cated than members of the PFOS. PFOs predominan- tly joined the PFOS for the purpose of education and a mutual exchange of information, bringing to the fo- refront socio-educational reasons for cooperation. The interests of the members of the forest cooperative are predominantly economic in nature - the ability to influ- ence decision-making and facilitating the sale of forest products. Members of both, the PFOS and the cooperative, are satisfied with the tasks completed by their forms of co- operation and are of the opinion that they satisfy their interests and needs. Members of the PFOS, who are not members of the cooperative, are considering business cooperation, i.e. membership in cooperative, but do not have a clear picture of what benefits membership would gain. Among the reasons for non-membership in the cooperative they quote the usage of wood for personal needs and therefore not for timber sales, as well as a lack of information on the cooperative and the possibility of inclusion. Furthermore, members of the PFOS and cooperative agree with the professionalizati- on of the activities, but most are opposed to the finan- cing the professionalization from additional members funding. If we want to move towards business cooperation of forest owners, it will be necessary to go a step further in the existing institutional set ups. The most impor- tant role in the establishment and operation of PFOS is held by employees in the Slovenia Forest Service (SFS) and the Slovene Chamber of Agriculture and Forestry. Despite the SFS being the most active promoter of (bu- siness) cooperation, the current legislation does not al- low them any activities in this area, because the Forest Act does not include areas (business) cooperation of forest owners among the tasks of the SFS. Furthermo- re, the SFS is bound to uphold public interest throu- gh the legal status of a public forestry service (Šinko, 2012). In the case of cooperation in business forms of cooperation, it would result in questions of their lega- lity of work and conflict of interest. Therefore, it is ne- cessary to adapt the work of the public forestry service to the current needs of forest owners - to legally solve the problem of working of the employees in the SFS in the field of (business) cooperation of forest owners. 8 ZAHVALA Za dragoceno pomoč pri pripravi tega prispevka ter za številne podatke se iskreno zahvaljujemo Ve- roniki Valentar dipl.inž.gozd., zaposleni na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, in Biljani Kirič, ki je bila zaposlena preko javnih del v Društvu lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak za pravočasno obveščanje o dogodkih v društvu. Zahvaljujemo se seveda tudi članom Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak ter Gozdarske zadru- ge lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak, ki so bili pripra- vljeni sodelovati v anketi. Brez njih te raziskave ne bi bilo mogoče izvesti. Zahvala gre tudi prof.dr. Andreju Udovču za številne nasvete in nesebično strokovno po- moč pri izdelavi tega prispevka. 9 VIRI Fabra-Crespo M., Rojas-Briales E. 2015. Comparative analysis on the communication strategies of the forest owners' associations in Europe. Forest Policy and Economics, 50: 20-30. Feliciano M. S. D. 2006. Effectiveness Assessment of Forest Owner s Organisations from the North and Centre of Portugal. V: Small- scale forestry and rural development. Wall S. (Ur.). Galway, Gal- way-Mayo Institute of technology: 51-61. Glück P., Avdibegović M., Čabaravdić A., Nonić D., Petrović N.in sod. 2010. The preconditions for the formation of private forest owners' interest associations in the Western Balkan Region. Fo- rest Policy and Economics, 12, 4: 250-263. Glück, P., Avdibegović, M., Čabaravdić, A., Nonić, D., Petrović, N., Po- savec, S., Stojanovska, M. 2011. Private forest owners in the We- stern Balkans - Ready for the formation of interest associations. Joensuu, European Forest Institute: 234 str. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec za obdobje 2011−2020. 2012. Ljubljana, Zavod za goz- dove Slovenije: 326 str. Hägglund, D. 2008. European Forest Owner Organisations; Forest Owner Cooperation: main figures, aims and goals. Confederation of European Forest Owners: 40 str. Kittredge D. B. 2005. The cooperation of private forest owners on scales larger than one individual property: international exam- ples and potential application in the United States. Forest Policy and Economics, 7, 4: 671-688. Krajčič D., Mori J. 2006. Profesionalizacija dela društev lastnikov goz- dov. Gozdarski vestnik, 64, 3: 168-173. Kronholm T. 2016. How are Swedish Forest Owners’ Associations Adapting to the Needs of Current and Future Members and Their Organizations? Small-scale Forestry, 15, 4: 413-432. Leban V. 2014. Analiza učinkovitosti delovanja društev lastnikov gozdov v Sloveniji in Nemčiji: magistrsko delo. (Univerza v Lju- bljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovlji- ve gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 165 str. Letno poročilo o poslovanju Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak. (2016). https://www.ajpes.si/jolp/podjetje. asp?maticna=6216552000. (3.3.2017) Acta Silvae et Ligni 113 (2017), 1-13 13 Lönnstedt L. 2014. Swedish Forest Owners’ Associations: Establis- hment and Development After the 1970s. Small-scale Forestry, 13, 2: 219-235. Medved M. 2000. Gozdnogospodarske posledice posestne sestave slovenskih zasebnih gozdov: doktorska disertacija. (University of Ljubljana, Biotechnical Facutly, Department of Forestry and Renewable Forest Resources). Ljubljana, samozaložba: 228 str. Medved, M., 2005. Povezovanje lastnikov gozdov, analiza izobraže- valnih potreb pri terenskem kadru ZGS: anketni vprašalnik: 12 str. Mendes A. M. S. C. M. 2006. Forest Owners Organizations in Portugal: Are the infant going to survive? V: Small- scale forestry and ru- ral development. Wall S. (Ur.). Galway, Galway-Mayo Institute of technology: 289-304. Mizaraitė D., Mizaras S. 2014. Cooperation of private forest owners as a factor for sustainable forest management. V: Future directi- ons of Small-scale and Community-based Forestry. Kawasaki A. (Ur.). Fukuoka, Japan, IUFRO 3.08&6.08: 150-160. Mori J., Kotnik I., Lesnik T. 2006. Možnost sodelovanja Zavoda za goz- dove Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze lastnikov gozdov Slovenije za razvoj povezovanja lastnikov goz- dov. Gozdarski vestnik, 64, 9: 476-502. Mori J. 2012. Delo zveze lastnikov gozdov Slovenije in lokalnih dru- štev lastnikov gozdov v zadnjih petih letih. V: Povezovanje lastni- kov gozdov in skupno gospodarjenje: zbornik razširjenih izvleč- kov: XXIX. gozdarski študijski dnevi. Marenče J. (Ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive goz- dne vire: 41−43. Pezdevšek Malovrh Š. 2010. Vpliv institucij in oblik povezovanja lastnikov gozdov na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi: dok- torska disertacija. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, sa- mozaložba: 224 str. Pezdevšek Malovrh Š., Zadnik Stirn L., Krč J. 2010a. Influence of pro- perty and ownership conditions on willingness to cooperate. Šumarski list, 3-4, 134: 139-149. Poje A., Pezdevšek Malovrh Š., Krč J. 2016. Factors Affecting Harve- sting Intensity in Small-Scale Private Forests in Slovenia. Small- scale Forestry, 15, 1: 73-91. Poročilo o izvajanju Nacionalnega gozdnega programa do 2014. 2016. Ljubjana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- no: 97 str. Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih. 2016. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije: 131 str. Põllumäe P., Korjus H., Kaimre P., Vahter T. 2014. Motives and Incenti- ves for Joining Forest Owner Associations in Estonia. Small-scale Forestry, 13, 1: 19-33. Potočnik G. 2010. Ocena izhodišč za uvajanje načrtov za zasebno gozdno posest na GGO Slovenj Gradec: diplomsko delo. (Univer- za v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 70 str. Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007 Schraml U. 2005. Between legitimacy and efficiency: The develo- pment of forestry associations in Germany. Small-scale Forest Economics, Management and Policy, 4, 3: 251-267. Schmithusen, F., Hirsch, F. 2010. Private forest ownership in Europe. Geneva, UNECE: 110 str. Statut Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak. 2012:13 str. Šálka J., Dobšinská Z., Hricová Z. 2016. Factors of political power — The example of forest owners associations in Slovakia. Forest Policy and Economics, 68: 88-98. Šinko M. 2012. Institucionalno in strukturno ozadje povezovanja gozdnih proizvajalcev. V: Povezovanje lastnikov gozdov in sku- pno gospodarjenje: zbornik razširjenih izvlečkov: XXIX. gozdar- ski študijski dnevi. Marenče J. (Ur.). Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 11-13. Udovč, A., 2012. Factors influencing farmers’ willingness to organize for collective marketing in Slovenia. V: Cooperative responses to global challenges: International conference. Berlin, Humboldt- Universität zu Berlin: 1-11. Valentar V. 2012. Povezovanje lastnikov gozdov za skupno trženje lesa. V: Povezovanje lastnikov gozdov in skupno gospodarjenje: zbornik razširjenih izvlečkov: XXIX. gozdarski študijski dnevi. Marenče J. (Ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 38-40. Valentar V. 2013. Izkušnje društva lastnikov gozdov Pohorje – Kozjak pri ustanavljanju gozdarske zadruge. V: Posvet o izvedbi osme licitacije vrednega lesa v Sloveniji in o Programu razvoja pode- želja v letih 2014−2020 (poudarek na kooperativah), Ljubljana, 18. 11. 2013. (neobjavljeno). Van Gossum P. 2005. Forest group as support ti private forest owners in developing close-to nature management. Forest Ecology and Management, 7, 4: 589-601. Verdnik A. 2016. Zadovoljstvo članov Društva lastnikvo gozdov mi- slinjske doline s komunikacijo in nalogami v društvu: diplomsko delo. (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Ljubljana, samozaložba: 31 str. �in Robert K. 2009. Case Study Research: Design and Methods. V: Applied Social Research Methods. Bickman L. in sod. (ur.) Cali- fornia, Sage: 219 str. Weiss, G., Dragoi, M., Jarsky, V., Mizaraite, D., Sarvašova, Z., Schiberna, E., Gudurić, I. 2012a. Success cases and good practices in forest owners' organizations in Eastern European countries. Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome: 35 str. Weiss, G., Gudurić, I., Wolfslehner, B. 2012b. Review of forest owners' organizations in selected Eastern European countries. V: Forest Policy an Institutional Working Paper. Qiang M. (ur.) Food and Agriculture Organization of the United Nations, Rome: 57 str. Winkler I. 1992. Gozdno zadružništvo, Gozdarski vestnik, 50,3: 137- 145. Zakon o društvih. 2006. Ur. l. RS št. 61/06. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (ZG-B). 2007. Ur. l. RS št. 110/07. Zakon o zadrugah. 2007. Ur. l. RS št. 97/07. Živojinović, I., Weiss, G., Lindestav, G., Feliciano, D., Hujala, T., Dobšinska, Z., Lawrence, A., Nybakk, E., Quiroga, S., Schraml, U., 2015. Forest Land Ownership Change in Europe. COST Action FP1201 FACESMAP Country Reports. University of Natural Re- sources and Life Sciences (BOKU), Vienna: 693 str. 14 Pezdevšek Malovrh Š., Laktić T.: Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru društva lastnikov gozdov ...