stephan lackner še bo sijalo sonce premiera dne 21.1.1956 v k ra n j u
gledališki list sezona 55/56 št. 6
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
(gostom, pti/atet/enilodetaoeem, osmi, ki /itn /e jmi Siten, talenti tah/ine umetnosti -
žeti zadooot/no-, zdravo in uspehov potno srečno Olooo teto!
DELOVNI ZBOR PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA
Premiera, dne 21. januarja 1956
STEPHAN LACKNER
NK
ho sijalo s o ne e
igra	v treh dejanjih
Režija: Miloš Mikeln	Prevod: Herbert Grli n
Scena: Saša Kump	Kostumi: Milena Mumcr-Matul
Sodnik			.	.	.	. Mirko Cegnar
Sodni sluga ....	. .	. . France Trefalt
Zena . . .... . .	. .	.	. Angelca Ipebcetova
Mož		. . . . Jože Kovačič
Brat		statisti
1nspicient: Tone Dolinar	Tehnično vodstvo: Vladimir Štiglic
Razsvetljava: Stane Kropar	Odrski mojster: Janez Kotlovšek
Lasulj arka: Vera Srakarjcva	
Krojaška dela: Gledališka delavnica pod vodstvom Slavka Tavžlja Šiviljska dela: Salon Jakofčič p— Kranj
V Novo leto
Preminilo je staro leto in z njim vred malone polovica sezone. Za nami je šest premier, sedemdeset predstav, cela vrsta gostovanj in hkrati tudi prenekalera skrb, čeprav so se medtem porodile nove, nič manj težke in nič manj pereče.
Obstali smo v bistvu tam. kjer smo začeli. Igralski zb jr je še vedno maloštevilen, saj mora dvanajst ljudi ob pomoči nestalnega ljubiteljstva opravljati delo, ki ga drugod vrše vsaj dvakrat večji zbori.
Se vedno nas tarejo vsakodnevne nevšečnosti z režiserji, ki jih pri sedanji denarni pomoči ne moremo nagrajevati vsaj tako kot drugod, kjer z ..razsipnejšo" roko delijo Talijin davek.
Da si vsaj sami pred seboj in pred našimi gosti potolažimo vest, smo zadnji ča's spet obudili v življenje že stokrat pogreto in oglodano kost o naših nesrečnih prostorih, o naši hiši, lej čitalniški „bajli“. ki smo se jo usodili krstili za Prešernovo gledališče. Prišli so novinarji z notezi in prišli so predstavniki* oblasti. Govorili smo dolgo, gospodarstvenik pa je bil jedrnat in kratek. Povedal je, da denarja ni in da ga najbrž ne bo tako kmalu, ker so na svetu še druga veliko bolj važne stvari kakor je gledališče, dasi tudi slednjega ne gre v nič devati.
Zares. K temu ste pripomogli najbolj vi, spoštovani gosljc, saj vas je kljub vsemu vsak dan več, četudi mi vsak č,as ne bomo imeli kam spraviti naših oblačil in vse druge gledališke ropotije: od divjakovega noža do imitacije najnovejšega atomskega projektila.
Z leta v lelo se počasi in trdno dviga število obiskovalcev. Letos smo že oh Novem letu beležili približno lako visok obisk, kot na koncu prvih dveh sezon. Zadnje tri sezone pa smo znatno prekoračili.
Zatrdno vemo, da bi bil obisk še veliko večji, če hi gostom lahko nudili več kakor jim trenutno moremo. Menimo pa, da ob vseli težavah •n neprilikah še vedno ostane primarno pristno gledališko doMvetje. ki se prav tako lahko vkrade v srce s starega in nesodobnega odra.
V novem letu smo formalno še zmeraj mestno gledališče, čeprav se je v tej sezoni naš delokrog znatno razširil. Vsi večji kraji na Go-•"enjskcin so bili deležni našega obiska. Zato menimo, da se je ideja ° Gorenjskem gledališču praktično žfe uveljavila.
Izkušnja preteklosti pa ludi letošnje igralno obdobje nam pove, da so slovenska, klasična in mladinska dela najtopleje sprejeta. Zato

bomo tudi v bodoče še vedno gradili naše načrte na tem spoznanju. Motili pa bi se, če hi s lem odrekali vizo modernim ustvarjalcem, saj se je že prenekateri s pridom uveljavil tudi v našem okolju.
Za drugo polovico sezone vam bomo pripravili najbrž vsaj pel celovečernih uprizoritev. V februarju se bomo oddolžili kranjskim rodoljubom, ki so pred dvaindevetdesetimi leti zastavili pot gledališki dejavnosti in položili prvi kamen v zgradbo gledališke kulture našega mesta. Z uprizoritvijo se bomo skušali čim bolj približati lokalnim značilnostim slovenskega preporoda šestdesetih lel preteklega stoletja Oh (iveli Vilharjevih šaloigrah in Blehve.sovi priredbi češke komedije, ki so jo pod naslovom Boh iz Kranja uprizarjali tudi naši čitalnfški predhodniki, bo občinstvo presene.il tudi prihod prvih „sokolcev“ 1/ Ljubljane, Besedo bo, kakor nam zgodovinski viri pričajo obiskal tudi prvak Slaboslovencev Janez Blehveis in še marsikaj zanimivega bosti videli in doživeli na tej čitalniški slavnosti.
Zadnjič smo vam po „Glasu Gorenjske" napovedali 'tudi moderno dramo M. Andersona: S tabo seme Vse tako kaže, da bo res slabo, ker je glavna junakinja-,morilka stara komaj devet let. Zato se. bo Anderson moral začasno umakniti Arntandu Salacrouju. Njegovo rno demo dramo iz francoskega odporniškega gibanja Noči jeze bo namesto v začetku sezone napovedane Anouilbove Antigone režiral Mirč Kragelj.	•
Moderni drami se ho naposled pridružila Cankarjeva farsa Pohujšanje v Dolini Sentflorijanski. Obisk „raz.bojnika Pelra" in Jacinle bo s strani naših gledalcev gotovo zaželen, saj je bil Cankar zadnja leta deležen velike pozornosti.
Za majski festival izvirne slovenske drame, ki bo letos v Ljubljani, bomo pripravili slovensko noviteto, vendar vam zaenkrat še ne moremo določno povedati, kateri od avtorjev bo deležen le časti.
Z e ilelj časa razmišljamo o predstavi na prostem. Upamo, da se bo vprašanje letnega gledališča že letos rešilo, saj i«) o tem vprašanju v bližnjih čineli razpravljal Svet za kulturo in prosveto. Rešitev tega vprašanja bi omogočila tudi v poletnih mesecih redno kulturno in gledališko življenje.
Mladini smo v začetku sezone napovedali dve mladinski igri. Napeli bomo vse site, da izpolnimo še to obljubo. Pisec teh vrstic je prepričan, da lh prav s povečanim in stalnim predvajanjem kvalitetnih mladinskih del najbolj pomladiti vrste naših obiskovalcev in si tako zagotovili sčasoma zares stalno in navdušeno publiko
Rado Jan
Pred vrhovnim sodnikom
..Pripravlja sr preizkus nove atomske bombe Tisočkrat močnejša kot tista, ki je padla na Hirošiino. Dve tretjini človeštva bosta v prihodnji vojni izbrisani z obličja Zemlje."
Lacku er. ,,Se bo sijalo sonce1, 2. dejanje
..Kaj je vojna?"
„Vojna je oče vseli stvari. Tako so se učili že šolnrčki pri starih Grkih".
Vojna je umor tako jo jaz vidim!"
\ \
..Ce umori človeka, velja to za bratomori"
Drama ali filozofska diskusija? Kaj, prvo ali drugo, je Lackner jeva igra SE BO SIJALO SONCE, iz katere so gornji odstavki? Res. doktor Stephan Lackner, ameriški Nemec in skoraj popolnoma neznan književnik, je bolj filozof kot umetnik, pisec gledaliških del. Toda zaradi neizmerne aktualnosti je njegova in zdaj tudi naša igra ŠE BO SIJALO SONCE nadvse dramatična, pa tudi z manjšimi popravki in črtami kaj primerna za uprizoritev. Posebej še za uprizoritev v gledališču, ki hoče biti živo in sodobno in ki se ne umika pred problemi, ki mučijo modernega človeka, v muzeatno palinirani preizkušeni" repertoar.
V času, ko smo študirali l.acknerjevo igro. sem se neštetokrat spomnil Karla K ravsa. Spomnil sem se, kako sem enkrat, ko sem drugič ali tretjič bral njegovo 901) strani obsegajočo tiramo (namenjeno za uprizoritev na marsovskem odru tako je K ra us sam opravičil nenavadno dolgost drame, ki bi jo morali uprizarjali štirinajst dni' ZADNJI DNEVI ČLOVEŠTVA, nenadoma začutil, zakaj je ta „dramn tako nenormalno grajena in kako je prišla do svojega velikanskega obsega. Natanko vem: ilitivi, pošteni, neizprosno pošteni stari K ra us je sedel, da napiše dramo o prvi svetovni vojni, o dotlej na j večjem klanju v človeški zgodovini. (Naš čas se lahko pohvali, da je presegel rekord naših očetov in organiziral še slraholnejše klanje. Drugo svetovno vojno, ki ji, prvi v zgodovini rodu homo sapiens, pritiče častni vzdevek: Svetovna vojna II., Totalna.) Sedel je in pisal, tla odgovori na vprašanje: odkod vojna? zakaj vojna? kaj je vojna? Napisal

je teksta za celo dramo	odgovora ni našel. Napisal ga je za štiri-
najst dram — in odgovora še vedno ni bilo. kljub temu, da je pisal štiri leta. In ni mu ostalo drugega, kol da napiše še konec: popolno uničenje človeškega rodu. Krivda, človekova dramatična krivda je tako velika, da —če človek ravna po zakonih dramske umetnosti — glavni junak mora propasti, uniči ga njegova tragična krivda. In v Krausovcm primeru je glavni junak človeštvo.
„lz tulcev za naboje delajo cigaretne ustnike, iz morilcev ho«-čejo naredili meščane. In najbolj presenetljivo je to, da sc pri večini ta predelava kar posreči. Večina niti ne čuti, kaj so v resnici, no prej in ne potem. Le pri meni se la čarovna spremeba noče posrečiti."
- pravi Lackner v drugem dejanju igre SE BO SIJALO SONCE. Iz zavesti krivde je. nastala igra, ki jo danes gledate na našem odru, iz zavesti totalne krivde človeštva za totalne vojne. Iz le zavesti se človek obtoži sam pred vrhovnim sodnikom, pred svojo vestjo. Da, to predstavlja sodnik v naši drami: človekovo vest, duhovno in družbeno zavest, ali, recimo, akumulirano duhovno zavest, akumuliran kulturni kapital. Zalo na njegovo mizo nismo postavili Kazenskega zakonika, temveč debele, v usnje in zlato vezane knjige, na katerih stoji: Aristotel, Avguštin, Shakespeare, Goethe, Kant, Puškin, Tolstoj, Lenin. „ln kaj bo, če me moja vest dokončno obsodi?" se vprašuje obtoženec, Mož. Toda vest ga ne obsodi. Sodnik ga pomilosti: „Ve-rovati moraš vase!" Besede, ki bi jih bilo treba zapisati z velikimi svetlimi črkami preko vsega svela, okrog in okrog ekvatorja! Verovali moraš vase ali čuješ, človek, verovali moraš vase! Verovati moraš, da vojna ni nekaj, kar obstoja samo na sebi in iz vekov v veke, temveč da v novih družbenih odnosih vojne ne bo več! Verovati moraš, da človek lahko odpravi vojno kot obliko urejanja ekonomsko političnih odnosov med narodi in državami, da mu za urejanje teh odnosov v novih ekonomskih pogojih, prihajajočih z industrijskim atomskim vekom, ni več. treba vojne! Sleherni človek se mora sleherni trenutek zavedali, da danes po vsem svetu še vedno morajo obstojali desetine ve'ikih in malih precizno delujočih velikanskih organizacij, armad, ki vzgajajo cele narode 'samo za en smoter: ubiti sočloveka da pa jih jutri morda ne bi bilo treba več! Vsak človek bi moral vedeti, da sam' s svojim denarjem vzdržuje najreakeionamejšo ustanovo na svetu, ja, do absurda reakcionarno ustanovo, poklicno armado, samo zato, da najprecizneje dožcnc, kako ubiti sočloveka ko bi s fantastičnimi vsotami, ki gredo za vzdrževanje armad, lahko vsem ljudem na svetu že danes življenje skoraj za polovico izboljšali!
..Pred človeško prirodo stojim kol pred uganko. Natanko veste, da je vse v vsem po sleherni vojni linje kol je bilo preti njo. pa vseeno, kol začarani, vedno znova mislile, da lahko z vojno razrešujete svoje probleme kol da je lo edina rešitev. Kako si morele to razložiti V" pravi Sodnik v drugem dejanju naše Igre. Da. časopisi ,so po vsem sv^tu še vedno polni slik z znamenite ženevske konference miru ko je predsednik Združenih držav ameriških izjavil, na nič kaj ne verjame v iskrenost sovjetske miroljubnosti, ko Britanci skoraj odkrito sodelujejo v podpihovanju oboroženih spopadov in ko Sovjeti in Čehi pošiljajo orožje prav tja. kjer. kot vsi vedo, lahko najmanjša iskrica zaneti vojni požar, na Srednji vzhod Toda kljub vsemu temu se človeštvo osvešča. Vedno več ljudi spoznava pol. ki Im bodoče rodove in morda tudi že nas rešila strahot novih vojn. grozotnej-ših, kol si jih more zamisliti fantazija najdrznejših fantastov.
Marksizem nam je z znanstvenim aparatom dialektičnega materializma pokazal na vzroke vojn, na zakonito nujnost vojne, v preteklih in sedanjih stopnjah razvoja; človeške družbe. Toda obenem se nam je odprla tudi pol v bodočnost: v socialističnih družbenih odnosih industrijskega atomskega Veka vojna ni več potrebna, ne samo to: ne more več priti do nje.
Zato je prav, da je naš nocojšnji avtor optimist, da z zaupar njem gleda v bodočnost, da se. naša igra veselo konča. Verovali moraš vase! In danes človeštvo veruje vase. Veruje, da je zmožno samo sebe obvarovati vojnih strahot in razdejanj. Hote ali nehote se svet vrti v smer, ki mu jo začrlavajo napredni duhovi: splošno blaginjo in napredek. Sedanjost ni rožnata in še trepečemo pod grozečo senco' oblakov, ki jih zanašajo neprijazni vetrovi k nam iz krajev, kjer generali in vojni znanstveniki eksperimentirajo z atomskimi, vodiko« vinii in kobaltovimi bombami. Toda na obzorju se jasni še ho sijalo sonce!
Miloš Mikeln
Tjrije ptizori iz O e nitko ne komedije 'Tjeetje ležiižt
Zadnja številka Gledališkega lista je bila namenjena predvsem deci. Zato prinašamo nekaj posnetkov iz Ocvirkovega Tretjega ležišča še e v pričujoči številki.
OPOMBE K SLIKAM:
Spodaj: Vasja Ocvirk — Tretje ležišče. Premiera dne, 7 12. 1955. (Jože Zupan. Vladimir Štiglic in Mirko Cegnar).
Desno zgoraj: Zlatko Šugman in Jardo Gogala.
Desno spodaj: Jože Zupan, Zlatko Šugman in France Trefalt
MOTOR”
99
Slektrieni
Stroji
husitska
oprema
'JCLaditniki
ŠKOFJA
LOKA
IZDELUJE:
ELEKTROMOTORJE
ELEKTRIČNE BRUSILNE STROJE
""iHr""
ELEKTRIČNE POLJ ENE STROJE
ELEKTRIČNE KROŽNE ŽAGE
GASILSKE ARMATURE GASILSKE ČRPALKE
ALARMNE SIRENE
HLADILNE NAPRAVE
NAMAKALNE NAPRAVE

/r< :•'/
^ 4Jv
nudi:
svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih.
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot
najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti. Naročila solidno in točno izvršujemo.
<
Z
z
<
*
vi
X ' X
TOVARNA TISKANEGA BLAGA
JC
ranj
Telefon: centrala 173, komerciala 175
ICI/D A tovarna za elektrotehniko I J IV1% In fino mehaniko
KRANJ
proizvaja in dobavlja
Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate 1— avtomatske namizne, CB namizne, induktorske namizne, poljske prenosne, ter vse rezervne dele. / Električne ure in urne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm in 16 mm. / Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elelctro-dinamične vatmetre; prenosne instrumente za obrat •— voltmetre, ampermetre, vatrrietre, merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.: precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-ne pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigalne tuljave, diname in reflektorje za bicikle../ Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd.
TRGOVSKO PODJETJE ZA GORENJSKO NA VELI KO
KOKRA
KRANJ
Galanterija-manufaktura n a vel i ko
Ptipatacouta se sta nakup!
Raoul Aslan
Pet kategorij igralske umetnosti
Razlikujem pel kategorij igralcev:
V prvo vrsto poslavljam liste, ki jim je glavni cilj preobraziti se v dramski lik. Lahko so veliki in majhni, debeli in suhi. bolni in polni življenja. Ti nosijo v sebi slo po spreminjanju. Primer za to vrsto igralcev je Werner Kraus ali je bil morda v prejšnji epohi Friderik Mitlcnvurzer. Med igralci romanskih narodov pa Zacconi, Salvini in Rossi.
Omembe vredna je druga skupina: v lej so zapopadeni liki. ki so jih pesniki vzeli iz umišljenega sveta, zalo mora igralec papirnato življenje utelesili, materializirati V lem primeru se umetnost sreča z verskim ponazorilom. ,,beseda je meso postala in med nami prebivala". Tej kategoriji bi prisodil naslov: služabniki narave. Prav zato se mi je vsilila Ibsenova ..Gospa z morja" v lilcoilovi Duše. Tudi na Dunaju hi lahko mnogo igralcev uvrstili v to skupino, tako da gledalec ob igralčevi vlogi začuti, kol da hi bilo delo posvečeno prav lej osebi. Omenil bom samo eno ime: Aliria Seidler.
Tretja kategorija igralcev obsega lastnosti prve in druge, a se odlikuje še po tretji posebni lastnosti: sugeslira množice. Častno mesto si delita Obarile Chaplin in Sarah Rernhardl. Ta vrsta, igralcev ima še pose!.«en. zavidanja vreden dar. dovršeno suverenost in božanski humor. Droben primer: ko je prišla Sarah Rernhardl v Irtu 1900 v Ameriko, jo jv v pristanišču pozdravila množica napisov s klici: ..Morale si jo ogledati! Naj starejši! igralka sveta igra Damo s kamelijajni!" In madam Sarah Rernhardl se je smejala, smejala in zmagovala.
I 'metnosl je več kol lo. kar imenujemo novo. Večer za večerom omamlja' gledališče tisoče gledalcev, trgajočih se iz. spon vsakdanjih skrbi ljudi obloženih' z nadlogami časa. ki jim življenje dovoljuje le misel o priklenjeimsli na prav la trenutek stvarnosti, na prav ta čas. Moja razlaga se glasi: ne drži, da hi sc človek lahko klanjal le listi umetnosti, ki nam je časovno blizu. Umetnost je le ena in kar slučajno izzveni novo. revolucionarno, še ni nujno resnični Samo po sebi je razumljivo, da lahko rodi neko časovno razdobje umetniški komad, toda atributa: umetniški, mu ne prisodimo zalo, ker nam je blizu po času nastanka, temveč zalo. ker je v načelu res umetnost. Časovno blizu so nam tudi neumetniški ljudje, vendar lahko samo Umetniki spremene pogled na čas, da nam ho njih delo še po desetih letih „l)lizu“. Drznem si to. trditi zlasti zalo, ker sem preko .dveh
vojna doživel veliko gledališko epoho, se srečal z velikimi osebnostmi. ne samo po njih delih, temveč tudi po njih pogledih in doživljal igralsko umetnost v njihovi bližini.
X' čelrlo skupino uvrščam govornike, retorike odrskih deska, ki jasno prenašajo pesnikove misli, toda beseda pri njih ni utelešena, ideja ni predstavna. To so umetniki, vzbujeni po notranjih vzgibih, ki so tvorci duhovne atmosfere gledališča.
Peta vrsta, verjetno najštevilnejša, zaohsega igralce, ki imajo sicer veliko željo in često močno vd'jo ustvariti veličino, toda kljub volji/ niso kos prezahtevni uresničitvi. Ta množica je vredna pomilovanja. pa jim ni moč spremeniti usode.
Oprimo se na Stanislavskega, ki je v gledališki umetnosti odklanjal zgolj aktualnost problemov rekoč: ..Ljudje zamenjujejo, ali ne razumejo treh pojmov večno, sedanje in navadna aktualnost Sedanjost lahko poslane večna, če obsega velika vprašanja, globoke ideje Taki sedanjosti v umetnosti tudi jaz ne bom kljuboval. Pravo nasprotje so ji. aktualni problemi, ki ne molrejo bili nikdar večni. Ti žive samo danes, a jutri bodo pozabljeni. Prav za lo pa sta si organska velikih del in navadna aktualilcla v nasprotju. Mux Reinhardt je v svojih predavanjih na Columhija univerzi I HV28 dal čudovito izjavo: „Blaženosl in svetost, lahko ustvarijo šele igralci, kajti le njim pripada gledališče". Vsi ve'iki dramatiki so bili rojeni igralci, prav zalo ker so sledili letnu klieu
Morda l o kdo prinesel očitek, zakaj k lej temi nisem pristopil z ognjevito strastjo in silno predmetno izpovednostjo. Vendar naloga, ki sem si jo zastavil, ni bila v tein, da prikažem objektivni položaj igralske umetnosti n. pr. ruskega gedališča v estetskih odnosih do Reinhardtovega gledališča ali Riirgthcalra. Moj impulz je težil k približevanju osnovnih zahtev umetnosti. Ve,dno moramo hrepeneti k subjektiviziranim strastem velikega in nadčasnega dož.i-vetja.
Iz ..Blatter des Burgtheatres"
Prispevek h kroniki
rPr e s im onega. gledaUiea
SEZONA 1953/54
26.	I. Cankar: HLAPCI. Drama v petih dejanjih. Premiera 25. septembra 1953 — skupno 12 predstav vse v Kranju — režija: Slavko Jan, k. g. — scena: inž. Viktor Molka. — Skupen obisk 3128, povprečen 260. J. Pristov (Župnik), Fr. Trefalt (nadučitelj), Janez Eržen in J. Kovačič, v a|ternaciji (Jermani),' M. Cegnar (Komar), M. Dolinar (Hvastja), A. Cigojeva (Lojzka), M. Černetova -:|3eni), Klio Maverjeva (Minka), Jože Kovačič in Janez Eržen, v alternaciji (Zdravnik), M. Mayr (Poštar), N. Reš k. g. (Zuipan), N. Bavdaževa (Anka), A. Hlebceto-va (Mati), I. Grašič k. g. (Kalander), Vera Blančeva (JKalandrovka), M. Cigoj (Pisek), L. Štiglic (Nace), B. Igličeva k. g. (Kmetica), A. Petek k. g. (Krčmar), M. Vrtovšek k. g. (I. delavec), F. Triller k. g. (II. delavec).
27.	A. Gehri - St. Cigoj: SESTO NADSTROPJE. Igra v treh dejanjih — devetih slikah. Premiera 29. oktobra 1953 — skupno 9 predstav, vse v Kranju. Režija: Djurdjica flereto-va, scena: Niko Matul — kostumi: Mija Jarčeva — glasba: Bojan Adamič. Skupen obisk 2279, povprečen 244. M. Cigoj (IMaks Lescalier), Klio Maverjeva (Germaine), M. Černetova (Berthe), Vera Blančeva (gospa Maret), M. Mayr (gospod Maret), A. Cigojeva (Edvvige), N. Bavdaževa (Jeanne), N. Reš k. g. (iHochepot), J. Eržen (Joj), J. Kovačič (Jonval), A. Hlebcetova (Irene), L. Štiglic (Robert), M. Dolinar (Najemnik), M. Cegnar iZdravnik), M. Vcrtovšek k. g. (postrešček), I. Grašič k. g. (Bob). Fr. Trefalt (neki gospod).
28.	J. Zemljan: ODLOČITEV. Politična drama v dveh delih. Premi-
era 20. 11. 1953 v Skupno 18 predstav-Doma 10, v Tržiču 2, v Škofji Loki 2, v Hotavljah 2, v Zireh 2. Režija: Jože Gale, član MG Ljubljana, k-g. — scena: Niko Matul — ,kostumi: Tanja Bedenkova. Skupen o-bisk: 4334, povprečen 240. M. Černetova (istara mati), M. Cegnar (Just), Klio Maverjeva (Olga), M Cigoj (llvan), B. Fajon k. g. (Branko), Janez Eržen (Bernard), Vera Blančeva (jMilka), Fr. Trefalt (Kal), N. Bavdaževa (Zala), A. Hlebcetova (Mara), A. Cigojeva (Marina), J-Kovačič (Giulio), M. Mayr (Uradnik), M. Dolinar, Tone Dolinar in M. Vertovšek (ikaraibinerji).
29.	S. Škufca: TRNJULČICA. — Pravljica v treh dejanjih (štirih slikah) (po Grimmu). Premiera 28 decembra 1953. Skupno 24 predstav, vse doma. Režija: Srečko Tič k. g-> scena: S. Tič, kostumi: Tanja Be- X denkova. Skupen obisk 8301, povprečen 346. Fr. Trefalt (Kralj), Vera Blančeva (Kraljica), A. Cigojeva (Trnjulčica), M. Cigoj (Kraljevič), J. Eržen (Bambo), M. Dolinar (Dvorni maršal), M. Mayr (Zvezdogled), Lado Štiglic (minister), J. Kovačič (poveljnik straže), A. Hlebcetova in M. Černetova (Dvorni, dami), N-Bavdaževa (Kuharček), L Šorlijeva k. g. (Negovalka Ana), K. Maverjeva (Črna vila), M. Cegnar (Siromak in Starec).
30.	I. Vojnovič - B. Rudolf: EKVINOKCIJ. Drama v štirih dejanjih-Premiera 4. februarja 1954. Skup’ no predstav. Doma 9, v Cerkljah L in v Kropi 1. Režija Peter Malec k g. član MG Ptuj, scena: Maks Kavčič, kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk 2849, povprečno 259. N. Rea in M. Dolinar v alternaiji (Frane Dražič), J. Kovačič (Niko Marino' vič), J. Eržen (Ivo), M. Cegnar (P9'
vo), Fr. Trefalt (Slepi Vlaho), G. Perne (Toni), M. Mayr (Grobar), N. Bavdaževa (Anica), Elvira Kraljeva članica SNG Ljubljana in A. Hlebcetova (Jele), M. Černetova (Kata), K. Maverjeva (Marija), Vera Blančeva (Lucija), L. Štiglic (Luka), J. Grašič (Andro), M. Cigoj (Ivo Perovič), B. Fajon (Marko Vojvo-dič).
31.	L. de Vega - Joža Vovk: LJUBA VNI VOZEL. Komedija v treh dejanjih osmih slikah). Premiera 24. 3. 1954. Skupno 10 predstav. Doma 8 in 2 v Škofji Loki — režija: Bino Radojevič k. g., scena: S. Jovanovič, kostumi: Mija Jarčeva, — glasba: Viktor Fabiani. Skupen o-bisk 2453, povprečen 243. J. Pristov (kapitan Fajardo), . A. Hlebcetova (dona Barbara), A. Cigojeva (Dona Angela), M. Cigoj (Leonardo), J. Eržen (Beltran), J. Kovačič (Este-ban), Fr. Trefalt (Don Alonso), M. Cegnar (/Don Otavio), L. Štiglic (Marin), M. Mayr (Don Prudencio), Klio Maverjeva (Lucia), M. Dolinar (Lope), T. Dolinar (Pacheco), B. Fajon (Riano).
32.	J. van Druten: — H. G run: GRLICE GLAS. Igra v treh dejanjih (šestih slikah). Premiera 7. a-Prila 1954 — skupno 6 predstav — £ežija: Dino Radojevič, k. g. scena: E. Jovanovič, kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk: 1101, povprečen l83. K. Maverjeva (Sally), A. Hleb-betova (Olive), J. Eržen (Biki).
, 33. M. Anderson — J. Žmavc: ZA-?LO je SONCE. Drama v treh dejanjih (petih slijkah) Premiera 6. 'Paja 1954. Skupno 11 predstav. Do-ma 9, v Tržiču 1 in v Železnikih 1. Izaija: Igor Pretnar k. g., — scena: k ko Matul, kostumi Tanja Beden-Ova. Skupen obisk 2383, povprečno n16- J. IPriatov (Trock), M. Ceg-r,®r (Shadow), M. Cigoj (Garth), A. godeva (Miriamne), M. Dolinar ^■sdras), Kovačič .(Rokodelčič), K.
averjeva (1. dekle), N. Bavdaževa
(2. dekle), Fr. Trefalt (sodnik Gaunt), J. Eržen (Mio), B. Fajon k. g. (Carr), T. Dolinar (Herman), M. Mayr (Lucia), M. Černetova (iPiny), J. Gogala (Mornar), L. Štiglic (Radikalec), T. Eržen (Seržaht), J. Grašič (Policaj).
34.	Breal P. A. — Dj. Fleretova: NAPOLEONOVI HUZARJI. Tragikomedija v treh dejanjih. Premiera 5. junija 1954 — skupno 11 predstav. Doma 8, ter po ena predstava v Cerkljah, Kropi in Železnikih. Režija: Dj. Fleretova, scena: Niko Matul, kostumi: Mija Jarčeva. Skupen obisk 2078, povprečen 188. Fr. Trefalt (Giuseppe Lippi), A. Hlebcetova (Maria Lippi), 'M. Černetova (Isignora Baglione), J. Kovačič (Rafael), M. Reš k. g. (Cezar Carotti), N. Bavdaževa (Cosima), L. Štiglic (Giacomo), A. Cigojeva (Eliza), J. Eržen (Pietro), M. Cegnar: (Le Gouce, M. Cigoj (Flicot), J. Pristov (Stotnik), M Mayr (Pisar).
V	sezoni 1953/54 skupno 9 premier, ter 2 ponovitvi (Volpone in Krog s kredo), ter 122 predstav. Doma je bilo 105 predstav, na gostovanjih: Tržič 3, Škofja.Loka 4, Hotavlje 2. Žiri 2, Kropa 2, Cerklje 2, Železniki 2.
V	tej sezoni sta odšla režiser Radojevič in dramaturg Grun na novo službeno mesto v Zagreb. Gledališče je angažiralo novega dramaturga Jožeta Žmavca, ter režiserko Djur djico Fleretovo.
SEZONA 1954/55
35.	Hans Tiemayer — Gombač B. MLADOST PRED SODIŠČEM. Drama v dveh delih. Premiera: 23. septembra 1954 — skupno 20 predstav. Doma 15, v Cerkljah 1, v Kropi 1, v SNG Ljubljana 1, v Škofji Loki 1 in v Železnikih 1. Režija: Mirč Kragelj k. g. — scena: Saša Kump, kostumi: Mija Jarčeva. — Skupen obisk 5546, povprečen 277. M. Cegnar (Sodnik), B. Igličeva k.
g. (Eva ds Brian), Fi Trefalt (Oče), A. Hlebcetova (Mati), Nada Bavda-ževa (Ana Daalders), J. Kovačič (Piet), V. Peer k. g. (Nieckert), J. Pristov (de Weert), Vera Blančeva (Hogendordtova), M. Mayr (Sodni sluga).
36.	S. Hoivard — R. Sukljetova: POKOJNI CHRISTOPHER BEAN. Komedija v treh dejanjih — premiera 14. oktobra. /1654. Skupno 12 predstav. Doma 11 .in 1 na Jesenicah — režija: Igor Pretnar, scena: Niko Matul, kostumi Helena Kumar. Skupen obisk 2815, povprečen 234. Fr. Trefalt (Dr. Haggett), A. Cigojeva (ISusan Haggett), Nada Bavda-ževa (Ada), Vera Blančeva (gospa Haggett), M. Cigoj (Warren), L. Štiglic (Tallant), M. Mayr (Rosen), J. Pristov (Davenport).
37.	A. Husson — Dj. Fleretova: SREČNA ČRTA. Komedija v treh dejanjih. Premiera 13. novembra 1954. Skupno 9 predstav. Režija: Jože Gale, član MG Ljubljana k. g. — Scena: Niko Matul, kostumi: Nada Souvan. Skupen ob isk 2154, povprečen 240. M. Cigoj (Jacques), Jelica Siardova (Nicole), J. Kovačič (Auguste), A. Cigojeva (Francoise), Vera Blančeva (Marfa), J. Grašič (Inšpektor), N. Bavdaževa (mlada dama), L. Štiglic (pacient), J. Pristov: (Ramirez), M. Cegnar (Jacqu-esov oče), Fr. Trefalt (minister).
38.	W. Saroyan: ČUJTE LJUDJE:
(prevod Janez Žmavc) dve enodejanki iz J. P. Sartre:	OBZIRNA
VLAČUGA. (Ljubo Kotnik) ameriškega življenje. Uprizorjeno pod naslovom: »GLEJTE, AMERIKA!« — Premiera 18. 12. 1954 — skupno 25 predstav. Doma 14, v Cerkljah 1, v Celju 1, na Jesenicah 1. v Kropi 1. v MG Ljubljana 4, v Škofji Loki 2, v Železnikih 1. Režija: Igor Pretnar. Scena: Niko Matul, kostumi: Milena Kumar. Skupen obisk 7479, povprečen 299. J. Kovačič
(mladenič), A. Cigojeva (Deklle), M. Cegnar (Moški), A. Hlebcetova (Zenska), L. Štiglic (2. moški), M Mayr (3. moški), Fr. Trefalt (Črnec), Jelica Siardova v alternaciji z Nado Bavdažev o (Lisa), M. Cigoj (Fred) L. Štiglic (John), T. Dolinar (James), J. Pristov (Senator), Mirko Cegnar in M. Mayr (tl. in 2. moški).
39.	O. Wuchner — J. Cesar: PASTIRČEK PETER IN KRALJ BR1-LJANTIN. Bajka v štirih dejanjih — premiera 29. decembra 1954 — skupno 24 predstav. Doma 22 in v Železnikih 2. Režija: Lado Štiglic. Scena: Saša Kurop, kostumi Milena Kumar. Skupen obisk 7532, povprečen 313. N. Bavdaževa (Peter), Fr. Trefalt (Mrvar), M. Krasnikova k. g. (Lizika), M. Cegnar (Gašper), Vera Blančeva (Nanča), J. Pristov (Bri-ljantin), M. Cigoj (Cipcop), A. Hlebcetova (IHudamora).
40.	A. Puget — Ciril Kosmač;
DNEVI NASE SREČE. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. — Premiera 29. januarja 1955. Skupno 13 predstav. Doma 9, ter v Gorenji vasi 1, v Radovljici 1, v Škofji Loki 1, v Železnikih 1. — Režija: Dušan Tomše, k. g. — Scena: Mile Korun — kostumi:	Desanka Ahtik.
Skupen obisk: 2919, povprečen 224 Jože Pristov (Michel), J. Kovačič (Olivier). Slavko Belak k. g. (Bernard), A. Cigojeva (Pernette), N Bavdaževa (Marianne), J. Siardova TFrancime).
41.	J. Kesselring — H. G run: ARZEN IN STARE ČIPKE. Komedija v treh dejanjih. Premiera: 16. marca 1954. Skupno 10 predstav, doma 8, ter v Škofji Loki in Železnikih P° 1. Režija: Miloš Mikeln, k. g. — Scena: Mile Korun. Kostumi: Milena Kumar. Skupen obisk l637, povprečen 164. Hejlerva Skebetova (Abby), A. Hlebcetova ((Martha). “• Reš in M. Mayr v alternaciji (prečastiti , dr. Harper), Slavko Belak
(Teddy), L. Štiglic (Brophy), M Cegnar (Klein), J. Siardova (Elai-ne), M. Cigoj (Mortimer), Tone Eržen (|Mr. Gibbs), Fr. Trefalt (dr. Einstein), Jela Vajt, k. g. (O Hara), J. Kovačič (Rooney), J. Pristov (Jo-nathan), J. Fugina, k. g. (Wither-spoon).
liam), Vera Srakarjeva k. g. (Zena Williamova), J. Fugina k. g. (Titus), B. Igličeva k, g. (žena Titusa). Lado Štiglic (Major Svvindon), Jela Vajt k. g. (general Burgoyne), M. Cegnar (seržant), M. Mayr (vojaški duhovnik), J. Grašič k. g. (rabelj).
42.	Torkar Igor: PISANA ŽOGA. Scznska barvna kompozicija iz sedmih fresk in prolog, ki se nadaljuje v epilogu. Skupno 9 predstav — doma 7, v Celju na gledališkem festivalu 2. — Režija: Igor Pretnar Scena: Saša Kump, kostumi: Nada Souvan, glasba:	France Lampret.
Premiera 13. maja 1955, Skupen o-bisfc 1630, povprečen 187. J. Kovačič (San), N. Bavdaževa (Gaša), M. Cigoj (Rene), M. Cegnar (Cene), J. Pristov (Glas okupatorja).
43.	G. B. Shaw - M. Skrbinšek: HUDIČEV UČENEC. Melodrama v treh dejanjih. Premiera 4. junija 1955. Skupno 9 predstav. Režija: Ja-Senic k. g. Scena in kostumi;. Mlra Glišič. Skupen obisk 1339, povprečen 167. H. Skebetova (Gospa Uudgeon), J. Pristov GRichard), S “elak k. g. (Christy), Fr. Trefalt 'Pastor Anderson), A. Hlebcetova 'Udith), A. Cigojeva GEssic), J. Ko-ačič (Havvkins), Tone Eržen (Wil-
V	peti sezoni je bilo 9 premier in skupno 131 predstav. Od skupnega števila predstav je bilo doma 104, na gostovanjih pa 27 predstav. Gostovanja so bila: v Cerkljah 2 predstavi, v Celju 3, v Gorenji vasi 1. na Jesenicah 2, v Kropi 2, v Ljubljani 5, v Radovljici 1, v Škofji Loki 5 in v Železnikih 6 predstav. Doma je gledalo predstave 25349 gledalcev, na gostovanjih 8764. Pri nas je gostovala Drama SNG Ljubljana s tremi predstavami Shavvovim »Pygmalionom«, ter Mestno gledališče na Jesenicah s Priestleyevo igro v treh dejanjih »Nevarni ovinek«.
V	vseh petih sezonah je bilo 43 premier in 3 ponovitve, skupno 537 predstav, med .katerimi so všteta tudi gostovanja drugih gledališč v naši hiši. Teh je bilo 11. V teh petih sezonah smo imeli skupno 150 tisoč 882 gledalcev, ali povprečno 282 gledahcev pri vsaki predstavi".
T. F.
Trgovsko podjetje „ .M O O A - Kranj
Vam nudi 3 ugodnosti pri nakupu: CENA
KAKOVOST
IZBIRA
galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga
Domače gledališke vesti
Umetniško vodstvo ho v drugi polovici sezone imel na skrbi Miloš Mikeln, novi stalni režiser Prešernovega gledališča. Miloša Mikelna pozna slovenska gledališka javnosl kol pisca gledaliških in Vilinskih kritik, režiserja in dranializalorja. Njegovo dramatizacijo Kinžgarjcvegu romana ..Pod svobodnim soncem" je uprizorilo v pro-lekli sezoni Mesino gledališče v Celju. Na Celjskem festivalu izvirne jugoslovanske drame pa se je predstavil s svojim dramskim prvencem Dež v pomladni noči".
V našem gledališču je v pretekli sezoni režiral Kcsselringovo komedijo ..Arzen in stare čipke V letošnji sezoni pa \Y luga ,,Piknik", Ocvirkovo ..Tretje ležišče" in slednjič še Lacknerjevo sanjsko igro ..Sc ho sijalo sonce".
Uredništvo mu ob prevzemu le dolžnosti želi obilo uspeha pri nadaljnjem delu.
Ned a Sirnikova, bivša članica MG v Celju je nastavljena kot reden član našega igralskega zbora. Tovarišica Ned a Sirnikova je kot honorarna sodelavka sodelovala pri naših uprizoritvah • Piknik", ..Tretje ležišče" ter ,.Janko in Metka".
Vera Srakarjeva. dosedanja honorarna sodelavka je o I I. novembra redno nastavljena v svoj s Ivu lasuljarke v našem gledališču.
Zlatko Šugman, šludcnl Ati . ki je ko' gosi o 'c ova' pri up izo* ritvi Othella (Sel in Tretjega ležišča Kva's bo v poletnem semestru nadaljeval s študijem na Akademiji. Hkrati, ko se nni zahvaljujemo za sodelovanje, mu želimo obilo uspeha pri nadaljnjem študiju.
NAŠA PRIHODNJA PREMIERA
VELIKO BESEDO v časi devetdeseti obletnici kranjskega gledališkega udejstvovanja bomo predvidoma uprizorili na naših deskali za Prešernov’ dan 8. februarja t 1. v režiji M. Mahniča.
Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša - Odgovorni urednik Rado Jon Ovitek je izdelal Sašg Kump - Tiska Tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranj Naklada 630 izvodov - Rokopisi se ne vračajo - Telefon št.i 355, 450
PG
6