76
Novičar iz raznih krajev.
Kakor je poslednji novičar povedal, sta presv. Cesar in Cesarica 2. dan t. m. Milan zapustila in se v Kremono podala in tu 3. t. m. ostala. Odtod sta šla v Mantovo in do 6. t. m. ondi ostala, 6. t. m. sta namenjena v Ve-roni, 7. v Treviži, 8. pa v Vidmu ostati, odtod pa se v Gorico podati,  10. dan t. m. Gorico zapustiti in se čez
Monfalkon , sv. Križ in Sesano v Prestranek podati in čez noč tu ostati, 11. dan v Postojno priti in tukajšno> jamo obiskati, potem pa se po železnici v Ljubljana podati in po kosilu berž naprej do Gradca se peljati, kjer bota prenočila, 12. dan t. m. pa na Dunaj se povernila. Mlada prineesnja Zofija je danes že na Dunaji. — Pri odhodu iz Milana 2. dan t. m. so razdelili Cesar obilo število slavnih redov duhovnim in svetnim osebam. — Po cesarskem sklepu od 27. prosenca je za vsako leto skozi 3 leta 9800 cekinov v darilo (premije) za take konje dovoljenih, ki se bojo v jahanji najurniši skazali. Mesta paT kjer bojo konji za stavo dirjali, so Dunaj, Pest, Par-d u-b i c e, L v o v ( Lemberg) in pa K o 1 o š (Klausenburg). Zraven teh premij za najbolje dirjavce je še 2000 cekinov določenih za d r u g e konjske premije v teh mestih. Po preteklih teh 3 letih, ki so tako rekoč le za poskušnjo v povzdiga konjarstva, se bo ta reč še le za gotovo ustanovila. — Slišr se, da se bo sol za fabriške in obertnijske potrebe vpri-hodnjebrez colnine iz ptujih dežel v naše cesarstvo voziti smela. — Govori se tudi, da bi vendarle utegnila vlada asekuracijo zoper škodo ognja in toče v svoje roke vzeti. Ako se to zgodi in bi vsak gospodar bil primoran se asekurirati, bi bila asekuracijska tarifa gotovo tako ni z k a, da bode vsak zadovoljen ž njo in beračev bo manj. — Slavni maršal Radecki se je s posebnim pismom do armade 1. dan t. m. poslovil od nje. Po tem pismu bo tudi vpri-hodnje v stanu počitka živel na Laškem. Vsako leto bo nek dobival 100.000 gold. — Najvažniša politična novica poslednjih dni je, da je angležko ministerstvo v spodnji zbornici deržavnega zbora o zadevah kitajske vojske pravdo zgubilo. Ker je, kakor smo zadnjič povedali, premagalo v zgornji zbornici, se je mislilo, da bo zmagalo tudi v spodnji, — al tukaj se je zedinilo več strank zoper ministerstvo, kterega predsednik je Palmerston; trikrat je bilo glasovanje odloženo; al dan za dnevom so poslanci ojstreje pretresovali obnašanje angležke vlade v Kini in kaj hude pušice so letele na Palmerstona, kteremu je poslanec Kobden naravnost rekel, da je „mož na dve plati", „ponižen pred močnejšim, ošaben pred slabejima. In ko so na koncu pravde šteli glasove, seje naštelo za vlado 247, zoper vlado pa 263 glasov—tedaj 16 več zoper vlado. Ker v deželah z ustavno vlado le to velja, kar sklene in potenii deržavni zbor, kteremu so ministri za vse svoje početja odgovorni, ne ostane sedaj ministrom po stari navadi nič drugega, kakor se ali odpovedati vladanju in odstopiti od pervega do zadnjega , ali pa razpustiti ta deržavni zbor in od novega pričakovati: ali bo poterdil ministersko početje ali ne. Velik hrup je bil v deržavnem zboru; zadovoljnost od ene strani, osupnjenost od druge. Kaj bo v takošnih okoljšinah ministerstvo storilo, >*e ne ve. — Švaj carsko-pruska pravda še tudi ni pri kraji; obe strani ste zlo svojoglavne in cesar Napoleon bo imel več opravila razpor poravnati, kakor je izperva mislil. — Ker so svilni (zidni) červiči tudi na Francozkem letos še zlo bolehali, je razpisal Napoleon 10.000 frankov v darilo tistemu, kdor ugane vzrok te bolezni in pove gotov p orno ček zoper njo. — Velikega kneza Konstantina sprejemajo slovesno v T urinu. — Kneza černogorskega Danila pričakujejo vsaki dan v Parizu. Pod imenom „vojvoda nahije katunske" potuje s knežinjo, dvema stara-šinama, sestro francozkega konzula Skutarskega, učiteljem francozkega jezika Dellarne-om in dvema strežajema. Zakaj gre v Pariz, se različno ugibuje. — Nekdo je zatrosil po Francozkem vražo, da 13. rožnika bo zadela pričakovana rep a ta zvezda na našo zemljo, in da bo ta dan konec sveta. Tn res je to neslano prerokovanje veliko ljudi opla-šilo tako, da so že naredili testament, ne pomisleč: kdo bo dedoval (erbal) takrat, kadar bo ves svet konec vzel!
___________________