Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Dfau DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, k! služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane oeseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem Številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, ifev. 14 Maribor, sreda, dne 17. feforuarga 1937 Leto X!§ Minimalna uma mezda Din 2 do 3 osi 14. aorPs 1937. — Najnižia mezda za nekvalificirane delavce izpod 18 Ret — Din 1*50 Zvestoba za zvestobo! »V Franciji naši prijatelji niso več na vladi.« — Nar, poslanec dr. Mohorič. Geslo »zvestoba za zvestobo« se je do zadnjega vedno poudarjalo kot načelo naše zunanje politike. Že nekaj časa pa opažamo, da se namesto tega načela oznanja »sacro egoismo« (sveti egoizem), ki je morda dober, če že ne moralen, za močnejše narode, kakor smo mi. Vedno se je tudi bojeval boj proti tajni diplomaciji [kaj vse je v tem smislu napisal »Slovenec« tedaj, ko je še bil za Wilsonova j demokratična načela!) in vedno' se j je poudarjalo, da se mora zunanja j politika države voditi v soglasju z narodnimi potrebami in čuvstvi. Tradicija vse zunanje politike Srbije je bila: prijateljstvo in najtesnejše zavezništvo z Rusijo in Francijo brez ozira na to, kateri ministri so začasno' v Moskvi ali Parizu, — Vsak zunanji minister Jugoslavije je v svojih zunanjepolitičnih ekspozejih poudaril srčno prijateljstvo do Francije; take izjave smo slišali in brali celo takrat, ko so prijatelji Jugoslavije v Franciji s skrbjo gledali na Lavalovo zunanjo politiko, ki se je oddaljevala od Londona in starih francoskih zaveznikov in se približevala Rimu. Nikdar ni manjkalo ljudi, ki so po državljanstvu portali Jugoslovani, a so bili in so še vedno obremenjeni s staro franc-jožefovsko miselnostjo. Ti ljudje so vedno kritizirali prisrčno zavezništvo s Francijo češ, da to spominja na kolonijalno vdanost. Neizpodbitno dejstvo pa je, da ne bi bilo nikdar Jugoslavije, če ne bi mala Srbija neomajno vztrajala na zavezništvu s Francijo in Rusijo. V tej zavesti se je tudi postavil v Beogradu Meštrovičev spomenik naše hvaležnosti do Francije. Tudi v Ljubljani se je pred leti postavil Napoleonov spomenik. Mi v tem spomeniku ne vidimo oboboževanja Napoleonove osebnosti, temveč spomenik Franciji, tisti Franciji, pod katero je za časa Ilirije prvikrat svobodno zadihal tudi slovenski narod in si postavil prve temeljne svoje kulture; dočim je vsa prejšnja naša književnost obstojala v samih katekizmih in protikatekizmih. To je tradicija, utemeljena v razvoju našega ljudstva. Nasprotno tej tradiciji smo v svo^e začudenje brali v beograjski »Polivk*® z d'nie 5. t. m. čudno izjavo taj-n. a 5?^' drja. Mohoriča, ki je pod Živkovičem in Jevtičem postal narodni poslanec za radovljiški okraj (v drugih razmerah smo prepričani, da bi velecenjeni g. tajnik radovljiškega okraja gotovo ne zastopal in ga tudi nikdar več ne bo). Rekli smo, da je bila čudna njegova izjava. Tako čudna, da nismo molgi verjeti, da bi bila izgovorjena. Čakali smo, da bo £• Mohorič poslal »Politiki« kak popravek, čakali smo, da bodo v »Jutru« povedali, da ta izjava ni v soglasju s politiko JNS, pričakovali _snto kakršenkoli odgovor v cenjeni jeenesarski ali jeerzetovski javnosti. Čakali smo dovolj časa, danes pa se čutimo prisiljeni spregovoriti svojo besedo, ne s kakega strankarskega, temveč prav s splošnega narodnega stališča. V zunanje-politični debati finančnega odbora smo zaman iskali kakršnokoli besedo o Franciji. Ta zago- Nova naredba ima določila o minimalni mezdi, o sklepanju kolektivnih pogodb in o spravi in arbitraži ali obveznem posredovanju v sporih med delavci in delodajalci, Naredba ima predvsem pomen, da dvigne vsaj najnižje mezde, ki so po nekaterih strokah in krajih nesorazmerno nizke v povprečju, kar silno kvarno vpliva na državljanski standard delavstva v državi. Po statistikih socialnega zavarovanja imamo 86.580 delavcev (to so vajenci), ki ne zaslužijo niti 8 Din povprečne dnevne mezde in z zaslužkom do Din 20 jih imamo 243.872 od vseh 651.649 zavarovancev. Minimalna mezda je po naredbi določena na Din 2 na uro, to je, za osemurno delo na dan Din 16, Na podlagi te osnovne minimalne mezde, ki lahko variira do 25 odst. nižje ali sploh višje, kakor pač določijo bani za svoja področja po zaslišanju pristojnih delavskih in delodajalskih organizacij in po socialnih in gospodarskih razmerah. M,ezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo znašati manj kakor 75 odst, določene gorenje minimalne mezde. Delavstvo sme sklepati ugodneje kolektivne ali individualne mezdne pogodbe, Formalno zagovarja naredba za enako delo enako' plačo ter ne razlikuje moškega in ženskega dela. Akordno delo dopušča naredba le v primerih nujne potrebe. Uvedene minimalne mezde veljajo vsaj šest mesecev ali dokler niso izpremenjene. V veljavo stopijo 60 dni po razglasitvi. Stavke in izprtja po novi naredbi vobče niso prepovedane, razen v državnih, banovinskih in občinskih podjetjih. Za te 45 milijard znaSajo naši državni doEgovi Vsak državljan je obremenjen s 3800 Din državnega dolga. Leta 1932. so znašali po zasebni cenitvi naši zunanji dolgovi nad 32 milijard, notranji pa nad 6 milijard. Danes pa znašajo naši zunanji dolgovi 45 milijard, notranji pa skoraj 8 milijard. Vsi državni dolgovi torej okoli 53 milijard dinarjev ali na vsakega državljana okoli 3800 Din. netni molk je presekal dr. Mohorič, ki je po poročilu beograjske »Politike« najprej ovrgel francosko tezo o kolektivnem miru, ko je dejal: »Mednarodne konvencije za kolektivno varnost so se pokazale v konkretnih sporih kot neučinkovite«, iz česar je izvajal gospod poslanec zaključek, ki nasprotuje vsej naši zunanji politiki, ki nas veže z našimi prijatelji. Rekel je, da nam razmere narekujejo politiko »Uzdaj se use i u svoje kljuse« ali z drugimi besedami: pustimo Francijo, Čehoslovaško, Malo antanto, Balkanski sporazum in Zvezo narodov, pa zajahajmo lepo svoje kljuse, kakor ga je svoj čas plemeniti vitez Don Kihot. Da bi bil njegov govor popolnoma jasen in razumljiv vsem, je g. Mohorič še izjavil: obrate še arbitraža obvezna, to je, podvreči se morajo razsodbi v sporu, dočim je v privatnih podjetjih arbitraža ali razsodba fakultativna, to' ie, veljavna na podlagi sporazuma med strankama, da priznata razsodišče. V arbitražni odbor ali razsodišče voli vsaka stranka najmanj po dva zastopnika. Predsednika pa imenuje ban. Proti razsodbam arbitražnega odbora pritožba ni dopustna. Obvezno pa je posredovanje, preden pride do stavke ali iz-prtja, ki ga morata zahtevati sporn! stranki pri oblasti prve stopnje. Tem posredovanjem predseduje banski uradnik. Poleg predsednika posredujeta po dva zastopnika delavcev in delodajalcev. Postopek v tem primeru je nujen in usten. Sporazum, ki se v tem primeru sklene, je veljaven za dobo, ki se sklene, sicer pa najmanj šest mesecev. Po poteku veljavnosti sme vsaka stranka odpovedati dogovor na mesec dni. Če se pa spravni postopek ponesreči, ugotovi posredovalni odbor z zapisnikom, da je postopek končan. Med obveznim po- Po § 210 o. z. ima vajenec po preteku enoletne učne dobe pravico do odškodnine za svoje delo v višini, ki jo določi minister za socialno politiko v zvezi z ministrom za trgovino Uredba o vajencih je sicer že izšla, vendar v njej ni določbe o višini odškodnine (odplate) za vajence. Ker pa bo nova uredba o minimalnih mezdah vsebovalo splošno določilo, da mezda nekvalificiranih pomožnih delavcev, starih manj kot 18 let, ne sme biti nižja kot 75 odst. minimalne like manifestacije in demonstracije s pohodi in letaki. Po vseh dunajskih okrajih so 11. februarja zvečer razdelili ogromne množine letakov z napisom »K 12. februarju. Ne pozabimo. Tukaj smo!« Samo v Meidlin-gu so razdelili 400.000 letakov. Po okrajih so napravili sredi ceste ogenj, ki so ga gasilci gasili. Že 31. V tej izjavi je nejasno samo to, koga smatra g. Mohorič za našega prijatelja. Ali je naš prijatelj Laval, ali so naši prijatelji tisti francoski delničarji, ki res na kolonijalni način izrabljajo naše delavstvo v Boru in drugih rudnikih in spravljajo mastne, izredne dobičke v inozemstvo. Zdi se, da smatra g. tajnik TOI prav te kapitaliste za »naše prijatelje«, ker baš ti eksploatatorji nimajo več besede v ljudski vladi Bluma, tistega Bluma, ki je ob marsejski tragediji prvi dvignil glas Francije za Jugoslavijo. M;i razumemo sicer g. Mohoriča kot trgovskega človeka, ki gleda s i kramarskega stališča tudi na politiko in bi kot poslovni človek rajši I sredovanjem pa je stavka ali izprtje prepovedano. Sklepanje kolektivnih pogodb ni obvezno in je v naredbi določen način postopka. Če ni svobodnih strokovnih organizacij, lahko sklepajo kolektivne pogodbe tudi prisilne organizacije delodajalcev (zadruge, komore, zbornice). Kolektivna pogodba se na zahtevo lahko razširi na vso stroko v banovini, če jo prizna več kot polovica podjetij stroke, ki zaposlujejo vsaj polovico delavstva. Če zahteva več kot polovica podjetij in delavstva ene stroke v banovini sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban stranki, da v določenem času skleneta pogodbo. Če v tem roku pogodbe ne skleneta, določi ban ključ za delavske mezde. To so vidne načelne smernice nove naredbe, po kateri naj bi znašala minimalna mezda za osemurno delo dnevno za delavsko rodbino 416 do 624 Din mesečno. Svobodne delavske strokovne organizacije pa moraljo storiti ostalo, 1 da se dvigne življenjski standard. mezde, ki jo prejemajo nad 18 let stari nekvalificirani delavci, po obrtnem zakonu pa spadajo tudi vajenci pod pomožno osobje, bi se na podlagi tega lahko sklepalo, da je s to uredbo tudi urejeno vprašanje minimalne odškodnine (odplate) vajencev po enem letu učenja. Ko bo uredba objavljena, bomo videli, ali so z njo tudi vajenci dobili priznano to, kar jim po zakonu gre ali ne. januarja so delavci odšli v Dunajski gozd po raznih potih po deset in deset skupaj ter so tam delili letake med smučarje. Policija je ob vsej ogromni akciji aretirala le deset oseb. Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti gledal na krmilu Francije tistih dvesto bogatih familij kakor pa predstavnike francoskega ljudstva. Zato mu je nerodno, da veliki francoski narod predstavlja danes resnična narodna vlada. v , V zvezi s tem opozarjamo še na eno značilno dejstvo, da del tako^-zvanega vodilnega dnevnega časopisja prinaša že dalj časa iz Francije in celo Čehoslovaške samo slabe vesti, dočim vse dobro zamolčuje, ve pa vedno povedati samo dobre stvari iz držav, kjer ne vlada demokracija. Mi se ne smemo dati izigrati po teh dvomljivih prijateljih, ker naša svoboda je zagotovljena le v kolektivni varnosti in trdni zvezi s starimi preizkušenimi prijatelji. Zato kličemo: Živela Francija! — ker ta klic pomeni tudi: živela Jugoslavija! Avstrijski socialisti in tretja'obletnica februarske revolucije Avstrijski revolucionarni socialisti so priredili dne 11. februarja ve- »V Franciji naši prijatelji niso več na vladi. V Mali antanti predstavljamo ipasivni del, isto velja za Balkanski sporazum.« Ali ie z uredbo urejena ludi odškodnina za vajence? Doma in svetu Težišče bojev pred Madridom Obupni napori nacionalističnih generalov V zadnjih tednih je prejel general Franco ogromne pošiljke orožja in municije iz Italije in Nemčije, razen tega pa so prišli tudi novi tisoči italijanskih in nemških vojakov, vsled česar je lahko pričel ofenzivo pri Malagi in pred Madridom. O Malagi pravi francoski podpolkovnik Dumont, da bi bilo blazno, ako bi se bilo republikansko armadno vodstvo odločilo, da jo brani. Boji za Malago s tem niso zaključeni, ker so vladine čete še vedno v stanju, da ponovno zavzamejo mesto z uspešno ofenzivo severno od Malage, pri Cordobi. Ako bi se vladinim četam posrečil predor pri Cordobi, bi moral Franco Malago Tretja obletnica „nove Avstrije" K februarskim bojem za svobodo 1934 Dne 12. februarja 1934 so počile v Linču prve puške, ki so bile uvod v krvavi teden avstrijske februarske vstaje. Avstrijski socialnodemokra-tični šucbund pravzaprav ni napravil vstaje. To je bila le borba, bitka v obrambo proti naklepom reakcije, da odpravi pravice naroda in socialnopolitične pridobitve delavskega gibanja. Ves svet je postal pozoren, ko se je pričela bitka za demokracijo v Avstriji in na rdečem Dunaju. Delavstvo vseh dežel je sočustvovalo z avstrijskim delavstvom. Šucbund, velika manjšina med indiferentno množico in močno oboroženo silo reakcije, je podlegel. Dunaj so zavzeli najhujši delavski nasprotniki. Avstrijske demokracije 'je bilo konec. Vendar velike žrtve, umor Wallischa, Weiss-la, Munichreiterja in drugih niso bile zaman. Za Avstrijo je bil 12. februar 1934 strahovito nesrečen dan. Tudi zmagovalci so nekaj mesecev izgubili voditelja reakcije, kanclerja dr. Doll-fussa, ki so ga ustrelili nemški nacisti. In krivci sami iz desničarskih vrst so morali priznati, da je bila borba delavstva pravična. Nedvomno pa *>ride čas, ko bo spomin žrtev trium-firal nad zavratnostjo, ki je v tej borbi zmagala. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli tu razpravlijati o avstrijski diktaturi in revizionizmu, o gospodarski poli-litiki, o »zenačenju« stanov pd nemškem vzoru, o uvedbi vojaške dolžnosti, o razpustu hajmvera, o socialni politiki v Avstriji. Vemo pa tudi, da diktator Sušnik plava med Berlinom, ne da bi vedel kaj se bo z Avstrijo zgodilo. Mnogo bolj nas zanima, kaj je s socialističnim delavstvom v Avstriji, ki je imelo pred to katastrofo lepe politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije. O tem poroča socialnodemokratična »Arbei- Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Roženkranc naenkrat ni vedel, kaj naj počne, kam naj se dene. Bilo mu je, kakor da je vrgel dolgotrajno težko bolezen raz sebe. Vendar tega nekako ni mogel biti prav vesel. Nekje na dnu srca se je vzbudil črviček nezadovoljnosti s samim seboj, ki ga je vedno bolj občutno grizel in mu ni dal pokoja. »Kaj pa če se varam?« To vprašanje je vedno bolj sililo na dan, a ni imel poguma, da mu pogleda naravnost v obraz, ali da si ga sam zastavi v vsej konkretni obliki in z vsemi posledicami. Vedno in vedno ga je znova potlačil v svojo notranjost in mu ni dal, da bi moglo razviti svoje opustošenje. Šel je domov, a v soparnem podstrešju ni vzdržal. Preoblekel se je v vsakdanjo obleko in je potem do kosila brez prestanka hodil po ulicah. Po kosilu se je vlegel. Gospodinji se je čudno zdelo: »Ali ne greste v službo?« izprazniti brez strela. Strategično, vojaško vzeto, je posest; Malage brez pomena. O položaju pred Madridom pravi isti vojaški strokovnjak, da bi iz Francovih poizkusov, obkoliti Madrid, mogli sklepati, da se mu je šele sedaj posrečilo zbrati dovolj številno in tehnično opremljeno vojsko, da lahko tvega obleganje glavnega mesta. Vendar pa to ni popolnoma gotovo. Krajevni uspehi, ki jih zaznamujejo nacisti na jugu Madrida, so najbrž posledica premoči nacistov samo na posameznih točkah fronte. Žrtve, ki so jih že doslej zahtevali boji na posameznih odsekih fronte, niso v nobenem razmerju z vojaško Proračun dravske banovine večji Proračun, ki ga predlaga banovinska uprava banovinskemu svetu, znaša za 1. 1937-38, je za okroglo 119 milijonov dinarjev, to je za 23 mili-j jonov dinarjev večji kakor lani. Dohodki se bodo stekali iz 50 odst. splošne doklade, 5 odst. cestne doklade, 5 odst. zdravstvene doklade in 35 odst. šolske doklade v skupnem znesku 60,365.000 Din. Nadalje ima banovina delež na davku za poslovni promet (Din 13 milijonov), banovinska trošarina na alkoholne tekočine (Din 14,000.000), na umetne brezalkoholne pijače in ogljikovo kislino (Din 150.000), na mineralne vode (Din 800.000), na kvas (Din 2,100.000), na bencin (Din 3,500.000), na električno energijo (Din 1,350.000), občinske banovinske trošarine (Din 4,500.000), na pnev- Bednostni fond plačujejo delavci in delodajalci. Radi tega je opravičena zahteva, da bi se morala sredstva tega fonda vporabljati izključno le za pomoč in zaposlitev industrijskega delavstva. Pa ni tako. Fond se vporablja pretežno za delo v podeželju. V svojem poročilu o tem fondu ob priliki zasedanja banovinskega sveta je rekel ban dr. Natlačen, da se morajo iz tega fonda podpirati javna dela na deželi, čeprav se sredstva stekajo iz industrijskih centrov in da to tudi v bodoče ne bo moglo biti drugače. Nimamo nič proti temu, ako iz ter-Zeitung«, ki pove med drugim: Krvavi boji in žrtve mnogih mladih junakov, ki so padli v bojih, žrtve na vešalah in drugi mučeniki iz te dobe trinoškega diktatorstva, je za avstrijsko delavstvo velik moralni kapital. > <•*• rn b ittfaiii«- »Ne, sem se javil bolnega.« »Naj pokličem zdravnika?« »Ni treba, bo že minilo.« A zaspati ni mogel. Tisti črv je zopet pričel huje gristi. Oh, da bi že skoraj minil ta dan. Da bom na gotovem. Potem bodo videli, kaj je Roženkranc. Če bo šlo po pravem, bom že jutri vedel, pri čem sem. Proti večeru se je spet odpravil na sprehod. Nameraval je obiskati svojo Barbko, a je to namero spotoma opustil. Ni bil razpoložen. Ne mogel bi ji gledati v obraz in, snovati svojih načrtov. Napotil se je po drevoredu proti gričevju in tam pod vinogradi je ob svoji parceli zopet meril z očmi in računal. Naslednja noč se mu je zdela strašno dolga. Spal je malo. Imel je težke sanje, ki se jih pa ni več spominjal. Komaj je čakal, da je odbila ura osem. Takorekoč tekel je h Goldsteinu. »2e imate kake podatke o žrebanju?« »O Vincencijevi loteriji? Ne nič še ne. V najboljšem slučaju morda popoldne.« vrednostjo zavojevanega ozemlja. Ako se nacistom' ne posreči, da dosežejo odločitve večjega obsega, bo v par tednih njihova borbenost izčrpana. V tem slučaju bodo ne samo izgubljene vse nove postojanke, ki so si jih priborili z ogromnimi žrtvami, ampak se bo morala Francova armada na celi črti pričeti umikati. V naslednjih 14 dneh se bo izkazalo ali niso bile vse dosedanje Francove zmage samo Pyrhove zmage. Boji za obvladanje cestnih in železniških zvez med Madridom in Va-lencijo predstavljajo poskus generala Franca, odrezati branilcem Madrida dovoz hrane in streliva. Na to karto stavi sedaj general Franco. radi izdatkov za šolstvo matiko (Din 1,350.000), skupaj Din 27,750.000. Nadaljnje dohodke donašajo plesne prireditve in podaljšanja policijske ure, doklade na vstopnice, lovske karte, lovišča in ribolovi, šoferske legitimacije, prenos nepremičnin, doklade k prenosni taksi in dopolnilni prenosni taksi, banovinska administrativna taksa in doklada k državnim taksam itd., skupaj Din 15 milijonov 650.000 ter še nekaj manjših taks v znesku Din 1,425.000. Skupni dohodki kakor izdatki znašajo Din 119.990.000. Banska uprava utemeljuje zvišanje proračuna z novo naredbo o vzdrževanju šol. Ostanek višjega proračuna preko te potrebe v znesku Din 6,106.576 se razdeli sorazmerno na vse oddelke banovinskega proračuna. tega fonda dobiva tudi podeželje, treba je samo. da v ta fond podeželje tudi prispeva. O tem smo že enkrat pisali in ponavljamo danes: Ako se zdi banskemu svetu, da je nemogoče sredstva tega fonda rezervirati za tiste, katerim je po značaju svojih dohodkov namenjen in misli, da denarna obremenitev podeželja ni več mogoča, potem naj se sklene naturalna obremenitev vsaj vseh večjih posestnikov, v razmerju, ki bo odgovarjalo koristim, katere ima podeželje od del, ki se izvršujejo na račun tega fonda. Avstrija je danes sicer pod pritiskom Rima in Berlina. Če bi tega ne bilo, bi že danes morala kloniti delavskemu vplivu. Avstrijsko delavstvo pa upa na svojo osvoboditev in vztraja načelno in organizatorično v nadaljevanju boja za osvoboditev. Zopet je taval Roženkranc sem in tja in ubijal dan, o katerem ni vedel kam bi z njim. Popoldne je bil zopet pri Goldsteinu. Ni še bilo nič. Oh, da bi že vsaj to skoraj minilo. Da bi človek vedel, pri čemi je. Te negotovosti bi ne prenesel več dolgo. Znorel bi. Sele naslednji dan mu je gospod Goldstein predložil izvod beograjske »Politike«, v katerem so bili objavljeni rezultati žrebanja. S tresočima rokama ga je Roženkranc vzel in stopil z njim k oknu, da bi bolje videl. Vzel je iz listnice svojo srečko, da se še enkrat natančno prepriča o njeni številki, čeprav jo je ž;e davno vedel na pamet. Preletel je hitro tisočinke in desettisočinke in se ustavil šele pri dvestotisočih, ki jili je skrbno zasledoval. »DvestodcsettisoČ, dvestodva-najsttisoč, oh, oh, tukaj, ni li to? da, dvestepetnajsttisoč in, in, vidim prav? Se ne motim? Ne! Tukaj stoji razločno tiskano 215.291.« Pogledal je še enkrat v list in zopet na srečko. Nobenega dvoma ni bilo, številki se vjemata. Da se še Izstopil iz JNS je senator dr. Ploj. »Jutro« mu očita, da je samo po zaslugi stranke postal senator in da naj sedaj, ko je izstopil, odloži tudi mandat kot podpredsednik senata, za kateraga je bil izvoljen po milosti stranke. Za člana banovinskega sveta v Ljubljani je bil imenovan tajnik industrijske zveze dr. Adolf Golia. — Banovinski svet se je v pondeljek sestal k proračunskemu zasedanju. Vandervelde zopet član izvršnega odbora socialistične delavske internacionale. Z vstopom v belgijsko vlado je Vandervelde odložil predsedstvo eksekutive socialistične delavske internacionale. Ko je izstopil iz vlade, ga je belgijska stranka zopet delegirala v izvršni odbor. Madžarski paradiž. Madžarski pisatelj Mihael Babič piše v reviji »Nyugot« o obupnih razmerah madžarskega kmečkega prebivalstva, ki obstoja do ene tretjine vsega madžarskega naroda v državi iz hlapcev in dninarjev. To so dobesedno tlačani. Žive pa v mnogo slabših razmerah kakor ob času tlačanstva. Tedaj so tlačani imeli svoje zemljišče, gotove pravice, svobodo gibanja, lahko so se uprli ali zbežali. Današnji prebivalci ravnine nimajo niti pedi zemlje in so izročeni na milost in nemilost svojih gospodarjev. — To je vsekakor idealna država za naše »Slovenčarje«. 12 delavcev mora vzdrževati po enega uradnika. V začetku januarja 1935 je bilo pri gradnji avtomobilskih cest zaposlenih 80.294 delavcev, v gradbenih pisarnah pa 4.260 nacijev uradnikov; torej en uradnik na 19 delavcev. V oktobru 1936 je znašalo število zaposlenih delavcev 96.623, število: uradništva pa 7.894, torej en uradnik na 12 delavcev. (Po »Kolnische Zeitung«.) Nad 25 let stari moški na Grškem se morajo poročiti, ker bodo sicer visoko obdavčeni, seveda, če imajo kaj premoženja ali zaslužka. »Slovenec«, ki tudi o tem poroča, je pozabil dostaviti, da bo veljal ta zakon tudi za duhovnike. Mi pa smo mnenja, da bi morala država, namesto s paragrafi in davki siliti državljane v zakon, ustvariti take življenjske pogoje, da bodo ljudje v stanju sklepati zakonske zveze. Korporacijski (stanovski) fašizem se na to ne ozira, ampak sili ljudi k sklepanju zakonov, da potem lahko vrže »preskrbljeno« ženo iz službe na cesto. Poročeni mož mora, zlasti, ako je kaj prirastka, plačevati še vse višji »davek« in to od vsake glave svoje družine, kot pa je samski davek. Pred-no je stopil v zakon je sam težko živel, ko pa s.e poroči, pa dva še težje izhajata. Opozorile* davkoplačevalcem! Dne 15, februarja poteče skrajni rok za plačilo v I. četrtletju 1937 v plačilo dospele zgradia-rine, pradobnine, pavšalnega d'avka na po* slovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. bolj prepriča, je pokazal časopis gospodu Goldsteinu: »Kaka številka je tole? Dajte mi jo, prosim, na glas prečitati.« Gospod Goldstein je zlogoval: dvestoinpetnajsttisoč, dvestodevet-desetinena. »In ta številka tukaj?« pomolil mu je srečko pod nos. »Je ravno ista. Srečo ste imeli, čestitam vam. Številka je debelo tiskana. V oklepaju stoji — glavni dobi tek. Gospod Roženkranc je bil kakor iz sebe. Na vsem lepem jc začel gospoda Goldsteina objemati. Ta ga jc skušal pomiriti: »Ni dvoma, da je vse tako, kakor stoji v listu, vendar bo dobro, da se o temi popolnoma prepričamo. Sestavil vairn bom brzojavko na loterijski odbor v Beograd s prošnjo, da nam brzojavno potrdi, da je navedena številka v listu pravilna. Ko prejmete to potrdilo, vam dam na vaš dobitek toliko predujma, kolikor Ka boste hoteli imeti.« (Dalje iprihodnjič.) Banovinske doklade v podeželju za 35 odstotkov povišane Uvedite naturalne prispevke za bednostni fond 1% ttošiU Trbovlje Shod, ki se je vršil pretečeni petek v »Delavskem domu«, je bil izredno velik, kljub temu, da je bilo delavstvo obveščeno, da so volitve zaupnikov II. skupine preložene. Delavstvo je na shodu dalo tudi du-ška proti onim, ki lazijo okrog in prosjačijo za preložitev volitev, revščine po revirjih, lačnih in raztrganih rudarskih otrok pa ne vidijo in ne intervenirajo, da bi se odpravila. Namesto venca za umrlim članom Zveze rudarjev Jugoslavije, s. Judecom, je organizacija podelila Din 50 ženi umrlega so-druga. Zagorje ob Savi Brihtnost krščanskih socialistov. Na obratu Apnenice TPD so bili izvoljeni 4 zaupniki; med temi dva krščanska socialista, 1 socialist in^ 1 nacionalist. Pri konstituiranju sta krščanska socialista prostovoljno predlagala, da izvršilne funkcije prevzameta slednja dva zaupnika. To bi bilo v redu. V redu pa ni, da sedaj cerkveni krščanski socialisti proti temu (vsaj na videz) protestirajo. Menda jim ni prav, da se je ravno sedaj pred volitvami odkrilo, kako se naši krščanski socialisti skrivajo za hrbet drugih. Mi pa jim pravimo: nič se ne jezite, saj imate dva zaupnika. Polje za delo na tem obratu je široko. Samo zamere pri gospodih se ni treba bati, če se gre za delavski interes! Klerikalni ljudje v koloniji so postali strašno objestni in vedno bolj izzivajo. Za danes naj zadostuje, ako jim rečemo, da vse mine in da bo tudi to. Takrat jih bo pa sram! Liboje Za kompromis za volitve v Bratovsko skladnico so dne 14. t. m. prišli moledovat k libojskim rudarjem trije krščanski so-cialci iz Hudejame. Libojski rudarji so pa vsak razgovor o tem odklonili. Z organizacijo, čije najvidnejši pripadniki intrigirajo proti samoupravi institucije delavskih zaupnikov, nočemo rudarji nobenih stikov več. Tržii Za pagane. Ob nedeljah se pred cerkvijo pobirajo darovi »za rešitev paganov«. Cemu? Saj je vendar rešena zadnja domovina zamorčkov v »Etijopiji«. o.. < ' , < -• - • i1-* .«•>- Gl>i.aa iB s&jjssuža J? , _ ‘'Kl ' i;Ti J ' ' Ali bi ne bilo boljše, ko bi podpirali aomaže ubožce, da ne bodo lačni, raztrgani m premraženi tavali ob petkih od hiše do hiše in prosjačili kruha? Kranj Gospodje, delavci niso brezpravna rajal Ob priliki jutranjega pozivanja stavbinskih delavcev v »Jugobruni« je špalir pridržal one, ki so med' tekstilno stavko stavkali (delovodja zunanjega obrata jim je sam ukazal, naj delo ustavijo) in jim nato siporočil, da dobijo knjižice, v katerih bo s štampiljko odtisnjeno: »Stavkujoč«. Znano je tudi, ida so bile nekaterim delavcem že izdia-»e knjižice z vneseno označbo »stavka«. Sta * P. Š. Daleč smo že, ako gre v glavnem samo za to, da se brezposelnega za danes odpravi. Kaj bo pa jutri? Emil. Novemu odboru želimo v delovanju najboljši uspeh. Novo mrtvašnico zgrade v Ljubljani, kakor je sklenil občinski svet, pred pokopališčem Sv. Križa. Mrtvašnica bo podobna vrtu, obzidana, s 17 lopami za mrliče in potrebnimi prostori. Načrt je izdelal arhitekt Plečnik. Veljala bo okoli 2 milijona dinarjev. S tem bo prenehalo v Ljubljani polaganje mrličev na oder doma. Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj prirode« r. z. z o. z. sklicuje svoj redni letni občni zbor za dne II. marca 1937 ob 8. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije v Delavski zbornici v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22a, I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom; 1. Poročila načelstva in nadzorstva in sklepanje o letnem računskem zaključku; 2. volitev novega načelstva in nadzorstva; 3. razne zadružne zadeve. Vse zadrugarje vabimo, da se občnega zbora zanesljivo in točno udeleže. — Načelstvo. Maribor V Hutterjevi tekstilni tovarni se bodo vršile ponovno volitve zaupnikov. »Slovenec« pri tej priliki ugotavlja, da so rdeči vršili nedovoljene manipulacije z glasovnicami, kar da je dalo povod banski upravi, da je razveljavila volitve. Nepoučen človek, ki čita to vest v tem po svoji resnicoljubnosti splošno znanem katoliškem listu, mora dobiti vtis, da so rdeči na debelo sleparili. V resnici pa se ni zgodilo nič takega. Predsednik volilnega odbora je, ker je bilo oddanih veliko neveljavnih glasov, dal du-ška svoji nejevolji in je par neveljavnih glasovnic vrgel ob tla, namesto, da bi jih priključil ostalim. Vsega skupaj gre za pet glasovnic. Toda tudi teh ni vseh odvrgel »rdeči« predsednik. Eno glasovnico so našli v bližini stola, kjer je sedel predstavnik belih. Da se ni zgodilo kaj napačnega, sledi tudi iz tega, da so vsi člani volilnega odbora volilni zapisnik podpisali in šele potem so »beli« smatrali za potrebno, da se pritožijo. Volitve v soboto, dne 20. t. m. bodo dokazale, da rdeči ne samo niso goljufali, ampak da jim tudi ni treba goljufati, vse ostalo pa lahko služi delavstvu po drugod v poduk, da bodo prav spoznali značaj svojih »belih« tovarišev. »O postanku sveta« bo predaval v sredo, dne 17. t. m. v dvorani »Delavske zbornice« prof. dr. Detela. Predavanje priredi »Vzajemnost«. Sodrugi in sodružice, pridite k temu znanstvenemu predavanju v čim večjem številu! Za rajžo sester na Kitajsko. Po mestu hodi od hiše do hiše z nabiralno knjižico neka sestra z dežele, ki nabira prispevke za potne stroške nekih 4 usmiljenih sester, ki so baje odpotovale na Kitajsko in je stalo to ogromno denarja. Ljudje se nad tem beračenjem upravičeno razburjajo, ko prihajajo istočasno v množicah dan na dan naši ljudje, že mesece in mesece brezposelni, ki bi bili srečni, če bi imeli nad' seboj skromno streho in vsakdanji kruh. »s • ■»(••im (7in vonmir nnfomiM '»oiiniiikav Nočna služba lekarn. Do vključno 19. t. m. imata nočno službo lekarni Maver, Gosposka ulica in Vaupot. Mariborsko gledališče Petnajstletnica višjega režiserja Joška Koviča. Pred kratkim je obhajal petnajstletnico svojega gledališkega delovanja Joško Kovič, ki nam je v tem času zrežiral celo vrsto predstav, od katerih so bile zlasti režije modernih satiričnih dram prave umetnine. V podajanju satir je Kovič mojster. Živo so nam v spominu njegove režije: Go-louhovih satir »Od zore do mraka« ter »Groteske sedanjosti«, Cankarjevih »Hlapcev«, Haškovega »Švejka« itd. Kot igralec Senovo pri Rajnenburgu Kakor po vseh rudnikih, tako se bodo tudi pri nas vršile volitve delegatov za krajevno skupščino Bratovske skladniice, dne 28. febr. t. 1. Za 10 delegatov — kolikor jih pridle v poštev pr j nas — se zelo puli novo pečena ZZD. Že 14 dni hodijo od delavca do delavca, da bi dobili zadostno število podpisov, pa do sedaj še brez uspeha, ker je pri nas ilr, delavcev organiziranih iv ZRJ. Ker niso mogli dobiti dovolj podpisov, so poslali svojega »zastopnika« k nam, da bi se je zlasti odlikoval v drami »Živijo tatovi.« —e— Ponovitev dramske predstave Diletanti »Vzajemnosti« bodo ponavljali »Ameriško tatvino« v nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 4. uri pop. v dvorani Delavske zbornice. Sodrugi in sodružice, ki zadnjič niste imeli prilike videti vprizo-ritve, pridite! Lavantinska škofija bo zidala za 5 milijonov Din. Knezoškofijski ordinat lavantinske škofije razpisuje zidarska, tesarska, krovska in klepajrska dela za zgradbo novega bogoslovnega učilišča v Mariboru. Za enkrat so razpisana ta dela za okrog 5 milijonov Din in je jponudbe predložiti ordina-rijatu do 15. marca. U-u i> v MESTNO HRANILNICO V MARIBORU, ki sprejema hranilne vloge že od Din 10 naprej. šli v kompromis z nami. Dobili so1 odgovor: »Postavite si listo sami, mi smo jo že!« Marija Brezje Važno predavanje o socialni zakonodaji, pomenu strok, organizacije in delavskega tiska ter dolžnostih in pravicah zaupnikov se bo vršilo v nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 9. uri v gostilni g. Lešnika pri Mariji v Brezju pri Pobrežju. Predavali bodo !ss. Eržen, Jelen in Vidovič. Delavci in delavke, pridite v obilnem številu. VSI: NAROČNIKI:, Id so z naročnino v zaostanku, sodružno prosimo, da nemudoma Poravnajo>_ naročnino, ker iim bo v nasprotnem slučaju uprava prisiljena ustaviti nadaljnje pošiljanje »Delavske Politike«. S tem, da nekateri naročniki ne poravnajo na- ročnine sproti, tudi ovirajo akcijo, ki jo vodijo požrtvovalni poverjeniki in zaupniki, da bi naš list čimpreje začel izhajati trikrat tedensko. Zavedajmo se svojih dolžnosti do »Delavske Politike«. Celje Prva stavka tekstilcev v Celju pri tv. Bergmann in drug v preteklem letu je bila resen opomin podjetju, da delavstvo ne mara biti brezpravna raja in da bi kdorkoli brez njegovega pristanka določal delavske zaupnike. Ena glavnih zahtev delavstva pri takratni stavki je bila, da si hoče delavstvo samo izvoliti svoje zaupnike. Pod takšnimi razmerami so nezaželjene delavske zaupnice meseca junija m. I. podale pismeno izjavo, s katero so odložile svoje mandate, njihova mesta pa so prevzele med stavko izvoljene zaupnice. Po uspelem boju se je delavstvo hotelo oddahniti, v nadi, da so krivične razmere za vedno odpravljene, a žal bilo je bridko razočarano vsled dobro premišljenega protinapada s strani podjetja. Sporazum, podpisan ob času stavke, je podjetje kršilo že po nekaj mesecih. Odpustilo je delavko, katero je na zahtevo delavstva ščitil sporazum imenoma. Pritisk na delavstvo, ki je organizirano v svobodnih strokovnih organizacijah, je bil vedno občutnejši. Vsako delavko, ki je bila predvidena za bodočo zaupnico, je podjetje enostavno odpustilo. Na ukaz podjetja niso volilni postopek izvrševale prejšnje zaupnice, temveč od podjetja imenovane, baje najdalje zaposlene delavke. Ena zaupnica in ena sodelavka, ki sta vztrajali, da se izvrše svobodne volitve delavskih zaupnikov, sta se znašli na cesti in to celo brez zakonite odpovedi. Odpuščena zaupnica je bila zaposlena 6 let. Podietje pa je navedlo kot vzrok, da ne odgovarja določenemu delu, da se je že dejansko borila za pravice delavstva (izven tovarne) in nekoč (v preteklem letu) je baje izrekla žaljivo besedo o g. Kovaršu (inozemcu). Iz navedenih razlogov se je temnim silam posrečilo, da ni bila vložena lista zavednih delavcev SDSZJ pri volitvah delavskih zaupnikov. Ustrahovano delavstvo je začasno podleglo, stanje pa je ostalo isto, kakor pred stavko. Ali se je potem čuditi, če se pojavljajo med letom spontane stavke delavstva? Krivce sličnih stavk torej ni treba iskati po stavki, saj so pred stavko dovolj vidni. Ker si mora delavstvo iskati pravice pri oblastvih, dasi je v podpisanem sporazumu, obrtnem zakonu in kolektivni pogodbi zaščiteno, bo treba specielno na to podjetje posebno paziti. Ako se inozemski vodja nikakor ne more prilagoditi naši socialni zakonodaji, bi nič ne škodilo ga zenačiti z odpuščeno de-lavko-zaupnico, ki je bila do stavke ena najboljših delavk, da jo celo podjetje na njeno željo ni hotelo odpustiti, v mesecu volitev delavskih zaupnikov pa je postala tako slaba, da je morala iti kar brez odpovedi. Poskrbeli bomo, da se takšnih eksperimentov v bodoče ne bo delalo z našim delavstvom, saj je dokaz (zadnja stavka), da take metode vedejo do nezaželjenih uporov, od katerih končno tudi podjetje nima dobička. Upamo, da bo lastnik podjetja podučil nameščenca, kaj gre in kaj ne gre. Če ne radi ureditve znosnih odnošajev z delavstvom, pa vsaj radi zaščite ugleda tvrdke. Vemo, da odpuščene delavke ne bodo dobile zadoščenja za storjeno jim krivico, saj je akcija v njih prilog bila brezuspešna. Vest in spoštovanje do delavstva pa nam veleva, da v bodoče javnost točno informiramo o glavnih krivcih neznosnih razmer, pa bodisi, da bi bila to ravnatelj ali mojster. Vse pride na vrsto, predvsem pa razlika med besedami in dejanji. — Svit. Občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. dopoldne v prostorih Delavske zbornice. Na občni zbor pride tudi centralni tajnik s. Jakomin Lovro. Pridite vsi! — Družnost! Umrla je dne 10. t. m. soproga železniškega nameščenca 48 letna Ana Ferdičeva. Zapušča poleg soproga tudi sina Ignaca in hčerko Heleno. Pokojnica je bila izredno blaga žena in srčno dobra mati. Pogreb se je vršil v petek na okoliško pokopališče. Rajnki bodi blag spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje ob prerani in nenadomestljivi izgubi. Kamnik Ko pt^iram naročnino za »Delavsko Politiko«, se ani večkrat zgodi, da tega ali onefja naročnika, ne dobim doma, vsled česar nastanejo razne nerednosti, nepotrebna pota in zaostajanje z naročnino. Da se omogoči vsakemu naročniku redno plačevanje naročnine, sporočam vsem sodrugom in drugim, da se nahajam vsako nedeljo od 9. do 11. ure v »Delavski knjižnici«, kjer ima vsak priliko izpolniti svojo dolžnost, če bi bil pa eventuelno kako nedeljo zadržan, s,pr e jem a denar namesto mene tudi knjižničar. Vljudno prosim vse somišljenike, da v redu plačujete naročnino, ker je naš list navezan samo na naročnike. Priporočajte »Del. Politiko« tudi drugim! Čim več nas bo, tem popolnejši ibo naš listi V vseh lokalih, kamor zahajate, zahtevajte izrecno našo »Delavsko Politiko«. Kdor je z delavstvom in išče dobička od njega, mora pod-ipiirati naše časopisje! Prihodnjič bomo navedli v »Delavski Politiki« imena onih obrtnikov, gostilničarjev, trgovcev in drugih, kateni so naročeni na naše časopise. — Poverjenik. Borovnica Predavanje je rodilo dober sad. Radi predavanja o socialni zakonodaji, ki se je vršilo v nedeljo, dne 10. januarja v Borovnici, na katerem sta predavala ss. dr. Reis-man in Eržen, se nekateri gospodje od nasprotne strani zelo hudujejo, predvsem radi tega, ker se je takoj prijavilo 46 novih naročnikov »Delavske Politike«. Mi dobro vemo, da gotovim gospodom to ni všeč, če delavec naroča svoj časopis in če stopa v razredne strokovne organizacije in s tem spoznava, kakšne pravice mu pripadajo po zakonu. Da, dolgo smo spali, predolgo, toda prebudili smo se vendarle. Pred poldrugim letom smo si ustanovili svojo organizacijo (ZLDJ) in si pričeli izboljševati svoj položaj. V tem času seveda smo imeli še malo uspeha, ker nekateri delavci še dvomijo o tem ali je organizacija potrebna, nekateri se ne zavedajo svojega položaja in ne čutijo potrebe solidarnosti, a nekaj jih pa celo nasprotuje, čeravno smo vsi delavci trpini, ki živimo iz rok v usta. Ker je delavstvo že tako razdvojeno, nikakor ne more organizacija doseči tega, kar si zavedno delavstvo želi. Težek udarec je za organizacijo, ker je bil požrtvovalni s. tajnik odpuščen takoj, ko je organizacija dobila svoj krst v Borovnici, a sredi decembra 1936 je šel še s. predsednik, ki je interveniral radi uveljavljenja § 220 obrtnega zakona. Vemo, da je namen zrušiti našo delavsko skupnost ali zaman. Ce pade en odbornik na cesto, ga nadomestimo z drugim, če drugi, s tretjim itd. Zavedamo se izreka: Brez žrtev ni zmage! Žrtve padajo, a mi kljub temu vztrajamo in bomo šli svojo započeto pot dalje. Predavanje dne 10. januarja znači za nas zopet velik korak naprej. Takoj smo se odločili, da si postavimo v obratih obratne zaupnike, kateri bodo močna opora strokovni organizaciji. Zaupnike smo si tudi izvolili 30. januarja. S pomočjo obratnih zaupnikov bomo želi uspeh za uspehom in si na podlagi zakonitih določb izboljšali svoj bedni položaj. Predvsem pa moramo delati na to, da bomo slej ko prej spravili vse delavce v organizacijo, ker mesta je v njej za vse. Ne odnehamo pa tudi ne prej, dokler ne bomo spravili v vsako delavsko hišo delavski časopis »Delavsko Politiko«, katera nas bo izobraževala, prinašala novice iz delavskega gibanja širom naše domovine in izven meja. Vemo, da je težko odtrgati od svojega malega zaslužka za časopis Din 10 mesečno ali to je neobhodno potrebno. Samo volje je treba in nekaj cigaret manj, pa bo šlo. Tudi tvoja žena in otroci se bodo vzgajali doma v delavskem duhu in spoznavali delavsko gibanje. Ti sam pa se vsedi v nedeljo popoldne, dokler je še mraz in če moreš, k topli peči in čitaj »Delavsko Politiko«, namesto da bi šel v gostilno. Pa si boš prihranil več kot Din 10 in tako bo priznala tudi tvoja žena, da te je organizacija spravila na pravo pot. Vodilnim funk-cijonarjem podružnice ZLDJ v Borovnici pa polagamo na srce, da skrbe za to, da bomo imeli čim več predavanj, predvsem pa si kmalu želimo zopet s. dr. Reismana v svoji sredi. — Delavci. PregSed važnih svetovnih dogodkov v času od 27. jan. do 4. februarja 1937 29, januarja. USSR: V moskovskem procesu obsodijo 13 obtožencev na smrt. Radek, Sokolnikov in Arnold pa dobe vsak po 10 let ječe. Belgija: Vandervelde odstopi kot minister za zdravstvo. Wauters stopi na njegovo mesto. 30. januarja: Nemčija (skupna varnost, razorožitev, Locamo): Hitlerjev govor v parlamentu. V svojem govoru napove, da bodo nemške državne banke in državne železnice »zopet popolnoma podrejene državni vladi« in da bodo s tem ugasnile tozadevne določbe verzajske mirovne pogodbe. On »slovesno preklicuje nemški podpis« na verzajski mirovni pogodbi, v kolikor se ta nanaša na priznanje nemške krivde na izbruhu svetovne vojne. Hitler ponavlja, da »kolikor more človek po svoji pameti presoditi, med Nemčijo in Francijo ne more biti nobenih sporov.« Belgija in Holandska sta si lahko v svesti, da je Nemčija »vsak čas voljna priznati njuno nevtralnost in jima jo tudi zagotoviti.« Pritegnitev Rusije v pogodbeni sistem Nemčija tudi še nadalje odklanja. V ostalem je rekel Hitler, da hoče Nemčija »sedaj in v bodoče lojalno (dobrohotno) sodelovati na rešitvi problemov, ki se tičejo nas in ostalih narodov.« Hitler opozarja, da je »že trikrat stavil popolnoma konkretne (določene) ponudbe glede prenehanja oboroževanja ali vsaj določitve meje oboroževanja«, da pa so vsi ti predlogi »bili odklonjeni«. Končno je rekel Hitler, ne da bi z eno samo besedo omenil Blu-mov govor z dne 24. januarja, da »nemški vladi iz razlogov, ki jih bo gotovo uvaževala tudi angleška vlada, ni mogoče odgovoriti na ta vprašanja (mišljena so vprašanja, ki jih je stavila Anglija v aprilu 1936). Mi smo se odločili, da rešimo (!) del teh vprašanj na najpravilnejši način, s praktično ureditvijo naših odnošajev do sosednjih držav.« Dobra ohranjen kontrabas se proda po ugodni ceni Din 800.—. Interesenti se naj obrnejo na podružnico »Vzajemnosti« v Guštanju. VZAJEMNOS1 Maribor Razveseljiv uspeh beleži diletantska družina mariborske »Vzajemnosti«. Preteklo soboto, dne 13. t. m. je vprizorila »Ameriško tatvino«. Bila je to prva delavska dramska vprizoritev v Mariboru na lastnem odru. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, se je imenitno zabavalo. To pa je bil tudi namen vprizoritve. Pozneje bodo sledile tudi težje stvari. Povsod, kjer je vsaj malo dobre volje, se kažejo uspehi Ruše Velik pevski koncert priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 21. t. m. v »Sokolskem domu« z začetkom ob 3. uri pop. Sodeluje pevsko društvo »Grafika« iz Maribora. Nastopi tudi tamburaški odsek »Vzajemnosti« iz Ruš. Sodruge, zlasti mariborske, opozarjamo na to prireditev in jih vabimo k čiru večji udeležbi! Pobrežje pri Mariboru Dramska predstava, ki so jo priredili diletanti »Vzajemnosti« preteklo nedeljo, dne 14. t. m., je bila rekordno obiskana. Igralci, dasi po večini novinci, so »Krizo« odigrali zelo posrečeno in jih bo ta prvi uspeh gotovo vzpodbudil k nadaljnjemu delu. Zahvala, Spodaj podpisani se najtopleje zahvaljujemo vodstvu podjetja Keramične industrije in delavstvu odnosno sodrugoni in sodružiicam ter gosp. Ivanu Škobernetu, za krasne vence, ki so jih podarili mojemu pokojnemu bratu Ivanu Bosedla. Zlasti se zahvaljujemo sodrugom in sodružicam, ki so spremili v tako obilnem številu pokojnika na njegovi zadnji poti, kakor tudi pevskemu društvu »Vzajemnost«, ki je zapelo tako lepe žalostinke ob odprtem grobu. Pokojnika posnemajmo v njepovi zvestobi do strokovne organizacije! — Liboje, dne 10. februarja 1937. Žalujoči bratje: Avgust, Karel, Anton, Franc Dosedla. Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5. KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. v Prevaljah. Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje. Osrednja pisarna in centralno skladišča v Prevaljah. Podružnice: Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini. Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež znaša samo Din 100.—. Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah! V slogi je moč, v delu rešitev! I 3. februarja. Japonska: Potem, ko se je ponesrečil poskus generala Ugiakija, da sestavi vlado, se je to posrečilo generalu Hayashiju. Italij'a—Turčija ( kolektivna varnost): Po razgovorih med zunanjim ministrom Italije in Turške je bilo izdano uradno poročilo, v katerem či-tamo, da se je vršila izmenjava misli v duhu italijansko-turškega prijateljskega dogovora z dne 30. maja 1928, dogovora v Montreuxu, pogodbe o morskih ožinah in »pozicijah v Sredozemskem morju«. Ne postoji »nobeno vprašanje, ki bi razdvajalo' Italijo in Turčijo.« Obe državi sta povezani medsebojno samo z »občutki medsebojnega zaupanja«. V tem smislu naj se nadalje skupno dela. 4. februarja: Mednarodni urad dela: Pričetek 78. seje upravnega sveta Mednarodnega urada dela. Šoštanj Kaj začetku rečete k takšnemu obnašanju? V , kuuai-ja !e v neki tukajšnji gostilni prišlo ao incidenta, ki ga je povzročil ig, G. Najiprvo je opsoval dva navzoča gosta, poem je pa enega izmed njiju brez povoda udaril ,po očesu, na katerem je bil ta že trikrat operiran. Ko je naslednji dan napadeni iskal pri občini ubožno spričevalo* za tozlbo proti G., so mu namesto spričevala 'dah nasvet, naj se poravna. Na tak način se seveda taki incidenti ne spravijo s sveta, zato bo treba poskrbeti, da se stvar uredi kot je treba. (Za vložitev tožbe je čas tri mesece. Na občini morajo na zahtevo dati ubožno spričevalo vsakomur, o pode-Jp } ubožne pravice pa tožba se vloži na uradni na zapisnik. Op. ur.). s*n %zšlnteJ spolnih bolezni v našem me stu. Nismo hoteli pričele krožiti mestu, dokler se ni sam župnik v svojem govoru na pokopališču, pazivajoč se na g. banovinskega zdravnika, precej jasno izja-vu, da je verzija o precejšnji razširjenosti spolnih bolezni v našem mestu resnična. Kakor cujemo, so prizadeti predivsem bolj— si krogi. Iz tega seveda ni trelba delati nobenih skrivnosti, narobe, povedati je treba javno, da ne bo novih nepotrebnih žrtev. sklepa sodišče, dan pri sodišču verjeti govoricam, ki so v decembru 1. 1. ,po našem Pet let društva „Ogenj“ v Mariboru Preteklo je že pet let. odkar je bilo v Mariboru ustanovljeno društvo za vpepelje-vanje mrličev »Ogenj«. V razmeroma kratkem času svojega obstoja se je lepo razmahnilo in šteje sedaj že okroglo 200 članov in članic, čijih poslednja volja je, da bodo po smrti vpepeljeni, namesto da bi gnili in razpadali v grobovih ter bili v hrano vsakovrstni golazni. Idejo vpepeljevanja mrtvih je treba pozdraviti tako z estetskega, kot z zdravstvenega in gospodarskega stališča. Edini zadržek, ki je resna ovira zmagovito prodirajoči ideji, je pomanjkanje krematorijev, radi česar je danes vpepelje-vanje razmeroma drago, ker je prevoz mrličev na daljave združen z velikimi stroški, zlasti še, ako gre preko državnih mej. Toda tudi te ovire bodo padle: čim več članov bodo štela tozadevna društva, tem prej bodo zrasli krematoriji vsaj v vseh večjih krajih in se bo kremacija pocenila. V petek, dne 12. t. m. se je vršil občni zbor mariborskega »Ognja« pri »Zamorcu«. Predsedoval je dr. Reisman, ki je podal tudi kratko poročilo, naglašujoč, da bi bil letošnji občni zbor združen s predavanjem delegata praškega »Krematorija« inženjerja Mencla, ako bi bila občina dala na razpolago dvorano »Apol,o«-kina za predvajanje filma, tako pa na vlogo društva niti odgovorila ni. V svojem nagovoru se je predsednik zahvalil listom, ki so bili y preteklem letu naklonjeni društvu. V vzpodbudo za nadaljnje delo pa je navajal razveseljive številke o razmahu inozemskih društev in krematorijev. Na občni zbor je prišel predsednik beograjskega »Ognja« dr. Kujundžič, katerega so navzoči živahno pozdravili. Pri tej priliki mu je bila izročena diploma častnega članstva mariborskega »Ognja«. Dr. Kujundžič je potem poročal o poteku mednarodnega kongresa krematorijev v Pragi in kongresa nemških krematorijev v Gothi. Mednarodni kongres v Pragi je stvo-ril solidno bazo za bodoče delo, s katerim bo nadaljeval kongres, ki se bo 24. septembra t. 1. vršil v Londonu. Sledilo je poročilo tajnika V. Eržena, ki je najprvo prečital pismene pozdrave g’ra-ške »Flamme« in zagrebškega društva »Plamen«, potem pa podrobno poročal o notranjem delovanju društva v zadnjih dveh letih. Društvo je v tem času vpepelilo tri svoje člane ali skupno 17 od svojega obstanka. Kilometerski tarif za prevoz z avtofurgoni je drag, drage so pa tudi še druge manipulacije, ki so s tem v zvezi. Ljubljanska carinarnica je pri nekem prevozu zaračunala kar Din 2000 preko vseli carinskih postavk in je društvo šele s pri-tožbo dobilo denar povrnjen. Od lanskega leta oskrbi društvo^ tudi mrtvarški oder. Peca se z vprašanjem olajšanja pristopa mladih. Ideja vpepeljevanja ima protivnike v krogih rimske in pravoslavne cerkve, naklonjeni društvu pa sta starokatoiiška m evangeljska cerkev. Stike goji društvo s sorodnimi društvi v Zagrebu in Beogradu. Zelo dobri so stiki z graško »Flamme«, ki je s svojo naklonjenostjo omogočila, da »Ogenj« lahko svoje umrle člane vpepeli v Grazu. Kot publikaciji priporoča list »Oganj« v Beogradu in »Plamen« v Zagrebu. V svrho propagande bo društvo nadaljevalo s predavanje. Cilj društva pa je: lasten krematorij. Blagajnik A. Hlebš je poročal o uspešnem zaključku preteklega poslovnega leta Društvo že tudi razpolaga z rezervami gradnjo lastnega krematorija. \ imenu nadzorstva je K. Dvoršakova predlagala razrešnico. Članstvo je vsa poročila vzelo z odobravanjem na znanje. V novi odbor so bili izvoljeni: dr. Reisman Avgust, Koren Franc, Eržen Viktor, Jelen Adolf, Hlebš Anton, Reicher Franc, Senekovič Valentin, Krištof Rezka, Malovič Milan; nadzorstvo: dr. Sekula Jože, Tanc Tone, Dvoršak Kristina; razsodišče- Pete jan Josip, Založnik Ignac in Gulin Josip. Potek občnega zbora nas navdaja z zavestjo, da bo društvo v prihodnjih petih letih doseglo še večje uspehe kot doslej. za Delavski pravni svetovalec Zaslužek pekovskega pomočnika (Sv. Trojica) Vprašanje : Pri nekem pekovskem mojstru sem bil zaposlen kot pekovski pomočnik, ter sva se ob nastopu službe dogovorila z njegovo ženo, ki je vodila vse poslovanje, da bo znašala moja mezda dnevno po Din 20.—, na roko pa bom prejel le Din 5.—, dočim ostane Din 15.— v hrambi delodajalca. Pekova žena je med tem umrla, po njeni smrti pa njen mož ni hotel ničesar vedeti o kakem takem dogovoru, ampak je trdil, da sem bil zaposlen le proti plačilu mezde po Din 5.— dnevno. Pek je na mojo zahtevo odklonil izplačilo mojih prihrankov, nakar sem vložil zoper njega tožbo, ki sem jo pa izgubil? Odgovor: Če ste pravdo jzgubili in niste napravili priziva, je stvar že pra-vomočno rešena ter ne morete doseči ničesar več. Očividno niste imeli pravih prič, ki bi mogle potrditi Vaše navedbe. Ugodnosti socialnega zavarovanja za rodbinske člane (Sv. Lovrenc na Poh.) Vprašanje: Zavarovan sem pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Vendar zdravnik vkljub temu ni hotel vzeti v brezplačno zdravstveno oskrbo moje žene, ces. da imam posestvo, ki meri več kot 2 orala. Ali ima moja žena pravico do brezplačnega zdravljenja? Odgovor: p0 §u 45 zakona o zavarovanju delavcev imajo pravico do brezplačnega zdravljenja, zdravil itd. tudi oni rodbinski elani zavarovanca, ki nimajo do-nouKov, pa žive z zavarovancem v istem gospodaistvu. Ako torej Vaša žena nima dohodkov ter je posestvo Vaša last, ji pripada po zakonu v primeru bolezni brezplačna ^ zdravniška oskrba. 1 rajanje alimentacijske dolžnosti nezakonskega očeta (Hrastnik) Vprašanje: Ali je nezakonski oče dolžan vzdrževati otroka tudi potem, ko je dopolnil 14. leto starosti? v Odgovor: Da. Zakon nalaga nez. očetu, kakor sploh roditeljem vzdrževati in preživljati otroke, dokler se ti sami ne morejo preživljati ne glede na njihovo starost. Pri nezakonskem otroku prepušča zakon vzgojo otroka v prvi vrsti nezakonski materi, ki odloča tudi o tem, kakšne šole ra] otrok obiskuje. Nezakonski oče je pa dolžan kriti stroške vzgoje, kakor jih določa sodišče. MALI OGLASI i*rnsteitn«elji kupa- D.na^cc,,elše pri _JiwS.Hi lunen nlllil Franc Kormcnnav naiLKarl Iujs Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst. Naj-večia izbira in najboljši nakup. FRANC REICHER, MARIBOR 1 Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstva« za izdelavo oblek za gospode in dame p