KOLEDAR (Vestnik) XXVII. = šolshe Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1913. I zel a 1 o in založi lo vodstvo. .—Cena 1 K 20 v. V Ljubljani. 1'isk: ..Narodne tiskarne". 1912. S Ji-.ru Leto 1913 je navadno in ima 365 dni (med temi 66 nedelj in praznikov); začne se s sredo in konča s sredo. Začetek leta 1913. Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 1. grudna. Godovinsko število. Zlato število . . . .14 Rimsko število ... 11 Epakta ali lunino kazalo XXII Nedeljska črka ... E Solnčni krog .... 18 Letni vladar: V e n u s. Letni časi. Začetek pomladi 21. sušca. ! Začetek jeseni 23. kimavca. Začetek poletja 21. rožnika. | Začetek zime 22. grudna. Znamenja za lunine prem e me. Mlaj © Prvi krajec 2) Ščip @ Zadnji krajec C Solnčni in lunini mraki leta 1913. 1. Luna se popolnoma zmrači dne 22. sušca. Mrak se prične dne 22. sušca ob 11. uri 12 min., dospe do viška ob 12. uri 57 min. in se konča ob 3. uri 42 min. Mrak bo viden v Severni Ameriki, na zapadni strani Južne Amerike, na Tihem morju, v Avstraliji in Vzhodni Aziji. 2. Solnce se deloma zmrači dne 6. mal. travna. Začetek ob 4. uri 54 min., višek ob 6 uri 32 min , konec ob 8. uri 11 min. zv. Ta mrak bo viden na severovzhodnem koncu Azije in severozapadnem koncu Amerike in v seveinopolarmh krajih. 3. Deloma se solnce zmrači tudi dne 31. vel. srpana. Začetek ob 9. uri 2 min , višek ob 9. uri 52 min., konec ob 10. uri 42 min. zv. Ta mrak bo viden na severovzhodni obali Amerike in v Gronlandiji. 4. Luna se popolnoma zmrači dne 15. kimavca. Začetek ob 11. uri 52 min., višek ob 1 uri 48 min., konec ob 3. uri 44 min. pop. Mrak bo viden v Srednji Aziji, na Tihem morju, v Avstraliji in na Indijskem morju. 5. Solnce se deloma zmrači dne 30. kimavca. Začetek ob 3. uri 55 min, višek ob 5. uri 46 min, konec ob 7. uri 35 min. zj. Ta mrak bo viden v vzhodnem delu Južne Afrike, na Madagaskaru in južnem Indijskem morju. Cerkveni prepovedani časi. Ženitve so prepovedane od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, na Telovo in božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe i. dr. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in dne 24. grudna. PROSINEC » JANUARIJ Jezusov prihod v Jeruz. Mat. 21. 16 17 18 19 20 21 22 Ned. Pon. Tor. Sred Čet. Pet. Sob. B. postna (cvetna). Hilarij. ledert, d.; Budimir. Siril Jer., šk.; Slavoljub. Josip, ž. D. M. Zlata. • Vel. čet. Feliks; Vlada. Vel.pet. Benedikt; Tuga. Vel. sob. Benvenut, šk. ® Jezus vstal od smrti. Marko 10. 23 24 25 2G 27 28 29 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Velika noč. Vstaj. Gosp. Vel. poned. Gabrijel, v. a. Oznan. M. D Predrag. Emanuel, m.; Srdan. Rupert, šk.: Stanimir. Ivan Kap., sp.; Uma. Ciril, šk.; Branivoj. C Jez. se prikazal pri zaprtih vratih. Iv. 20. 30 31 Ned. Pon. 1. povelik (bela). Angela F. Modest, šk.; Mojmir. Dan vzraste za 1 uro 44 min. Dan je dolg 10 ur 58 min. do 12 ur 42 min. Hrv.-srbsko: Travanj. Poljsko: Kwiecieri. Češko: Duben. 30 dni. Rusko: Aupk.ir.. Luž.-srb.: Jutrownik. Bolgarsko: Aiipn.n>. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 9 Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Hugon, šk.; Mutimir. Fran. Pavl.; Gojmir. Abundij, šk ; Žarko. Izidor, šk ; Dušica. Vinko F., sp ; Dabiživ. Beležke. 3 4 5 —■'][(>"■— Jezus, dobri pastir. Iv. 10. 6 7 ! 8 ' 9 10 n 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet Pet. Sob. 2. povelik. Sikst; Čudna.© Herman, sp.; Radivoj. Albert; Viljenica. Marija Kleofa; Ljuban. Ezekijel, pr.; Srčanica. Lev I. p.; Rada. Zenon, šk.; Ljubomir. Jez. napovedal svoj odhod. Ivan 10. 13 14 15 10 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. povelik. Varstvo sv. Jos. Justin, m.; Jelača. 3) Helena, kr.; Gestirad. Turibij, šk.; Božislava. Rudolf, m.; Radojca. Apolonij, m.; Gradislava. Lev IX. p.; Tihorad. Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 10. 20 21 22 23 24 25 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povelik. Marcelin, šk. ® Anzelm, šk.; Dragomira. Soterin Kaj, p., m.; Ljutomer. Vojteh, šk.; Dragislav. Jurij, m.; Jurislav. Marko, ev.; Tugomir. Klet, p.; Sekana. Jezus učil o molitvi. Ivan IG. 271 Ned. 28! Pon. 29 Tor. 30| Sred. 5. povelik. Peregrin, duh. Pavel kriški; Slavica.C j , o Peter, m.; Tankoslava. c > Katarina S.; Samorad. 1^ -n Dan vzraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 12 ur 45 min. do 14 ur 23 min. Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. 31 dni. Rusko: MaK. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko: MaK. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l| Čet. | Kristov vnebohod. Filip in J. Beležke. i 21 Pet. i Atanazij, šk.; Zivana. TJP17 ‘ 1 3I Sob. l N. sv. križa; Solnčarica. ' Jez. govoril o pričanju sv. Duha. Iv. 15. j 4 Ned. 6. povelik. Cvetko, m. 5 Pon. Pij V., p.; Desirad. ! 1 C Tor. 1 Ivan Ev. p. lat. vr.; Zdemir. ® 7 Sred. Stanislav, šk.m.; Ognjana. 8 Čet. Prik. sv. Mihaela; Budislav. 9 Pet. Gregor Nac.,šk.; Prvinica. 10 Sob. fAntonin, šk.; Dvorna. 1 Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 11 Ned. binkošti. Duhovo. Ljerka. 12 Pon. Binkoštni pon. Pankracij, m. 13 Tor. Servacij, šk.; Jasna. 3) 14 Sred. f Kv. Bonifacij, m.; Svetolik. 15 Čet. Zofija, m.; Jaromira. 10 Pet. f Kv. Ivan Nep.,m.; Mladena. 17 Sob. f Kv. Paskal, sp.; Dušoje. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 1 ' 18 Ned. 1. pobink Presv. Trojica. 19 Pon. Celest.; Vitoslava. 20 Tor. Bazila, d. m.; Milodar. ® 21 Sred. Feliks Kant., sp.; Jelina. 22 Čet. Telovo. Julija, d.; Boža. 23 Pet. Deziderij, šk.; Milorad. 24 Sob. Marija D., p. kr.; Cveta. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. '25 Ned. 2. pobink. Urban; Nosimir. (20 Pon. Filip Neri, sp.; Dragica. 27 Tor. Magdalena P., d ; Volkašin. 28 Sred. Avguštin, šk.; Jaromir. C 29 Čet. Maksim, šk.; Dana. 3(J Pet. Srce Jezus. Ferdinand, kr. 31 Sob. Angela, d.; Bojslav. Dan vzraste za 1 uro 14 min. Dan je dolg 14 ur 20 min. do 15 ur 41 min. -irjjg ROŽNIK » JUNIJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Prilika > izgubljeni ovci. Luk. 15. Beležke. 1| Ned. 3. pobink. Juvcncij; Radov. -irpm-- 2 Pon. Marcelin, m.; Velimir. 3i Tor. Klotilda, kr.; Radosava. 4 Sred. Frančišek Kar., sp.; Dika.@ 5 Cet. Bonifacij, šk.; Dobromil. (>! Pet. Norbert, šk.; Milutin. 7; Sob. Robert, op.; 'Bogomil, op. 0 velikem ribjem tovu. Luk. 5. 8 Ned. 4. pobink. Medard; Višeslav. 9 Pon. Prim. in Fel., m.; Kalina. ! 10 Tor. Marjeta, kr.; Dostana. 11 Sred. Barnaba, ap.; Rusmir. 12 Čet. Ivan Fak., sp.; Hrvoje. 13 Pet. Anton P., sp.; Zorica. 14 Sob. Bazilij, šk.; Zlatana. j 0 farizejski pravičnosti. Mat. 5. i 15 Ned. 5. pobink. Vid,m.; Vidoslav. 10 Pon. Fran Reg., sp.; Dragimir. 17 Tor. Adolf, šk.; Tratomir. i 18 Sred. Feliks in Fort.; Bodin. ® 19 Čet. Julijana F., d ; Volkosava. 20 Pet. Silverij, p.; Milava. 21 Sob. Alojzij, sp.; Vekoslav. Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8. 22 Ned. 6. pobink. Ivan Krst.; Miloš. 23 Pon. Cenon, sp.; Gostimir. 24 Tor. Kres. Janislav 26 Sred. Viljem, op.; Grlica. 20 Čet. Ivan in Pavel, m.; Hrana. C 27 Pet. Hema, vd.; Vladislav. 28 Sob. j- Lev 11., p.; Zorana. O lažnjivih prerokih. Mat. 7. . 29 Ned. 7. pobink. Peter in Pav., ap 30 | Pon. Spomin sv. Pavla; Pavlimir. 1 Dan vzraste do dne 21. za 18 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 43 min. do 15 ur 57 m. Hrv.-srbsko: Srpanj. Poljsko: Lipiec. Češko: Červenec. -^P- 31 dni. J|r'- Rusko: 10.mil. Luž.-srb.: Pražnik. Bolgarsko: ho.ib. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l| Tor. i 2 Sred. 3; Čet. 4 Pet. 5| Sob. Teobald, pušč.; Bogoslav. Obisk. M. D.; Dragonama. Helijodor, šk.; Nada. Urh, šk.; Belizar. © Ciril in Metod, šk , slov. ap. Beležke TFn' | 0 krivičnem hišniku. Luk. 10. [ 0 7 i 3 1 9 10 (11 12 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 8. pobink. Izaija; Domogoj. Vilibald, šk.; Negoda. Elizabeta, kr.; Milolika. Anatolija, d.; Hvalimir. Amalija, d.; Ljubica. 2> Pij 1., p.; Medo. Mohor in Fort.; Draguška. Jezus plakal nad Jeruzal. Luk. 18. 13 14 16 (10 17 18 19 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 9. pobink. Marjeta; Dragan. Bonaventura, šk.; Svobodin. Henrik 1, ces.; Vladimir, kr. Dev. Marija Karm.; Bogdan. Aleksij, sp.; Držislav. Kami! Lel., sp.; Miroslav.® Vinko Pavl., sp.; Radoš. ll 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 20 21 22 23 24 25 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 10. pobink. Marjeta; Česlav. Danijel, pr.; Olga. Marija Magd., sp.; Pribina. Apolinar, šk.; Brana. Kristina, d. m.; Ratimir. Jakob, ap.; Boljedrag. Ana; Jana. C Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7. 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. : Sred. ! Čet. 11. pobink. Pantaleon; Dušan Inocencii, p.; Svetomir. Marta, d.; Dobrila. Abdon in Senen; Vitidrag. Ignacij Loj., sp.; Jeleniča. Dan se skrči za 54 min. Dan je dolg 15 ur 50 min. do 15 ur 02 min. ( Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 Pet. Sob. Vezi Petra, ap.; Dedomir. Pore.; Alf. Ligv.; Bojan. ® Beležke. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 3 4 6 G 7 8 9 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 12. pobink. Najdba sv. Štef. Dominik, sp.; Ljubačica. Marija D. Snež.; Dabrina. Izpreobta*. Gosp.; Vlastica. Kajetan, sp.; Vidojka. Cirijak in tov. m.; Godeslav. Roman, m.; Našemir. (jž Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17. 10 11 12 13 14 15 IG Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 13. pobink. Lovrenc; Juriča Tiburcij, m.; Bolemir. Klara, d.; Dobrogost. Hipolit in Kas.; Davola. f Evzebij, sp.; Dobrina. Vel. gosp Vnebovz. M. D. Rok, sp.; Nemira. @ 0 božji previdnosti. Mat. ti. 17 18 19 20 21 22 23 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 14. pobink. Liberat; Majda. Joahim; Branislava. LudovikTol.; Ljudevit. Štefan, kr.; Žarka. Ivana Frančiška, v.; Mirjana Timotej, m.; Ostrivoj Filip Ben., sp.; Bogovoljka. Jez. obudil mladeniča v Najmu Luk. 7. 24 25 26 27 28 29 30 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 15. pobink. Srce M.; Jernej, Ludovik, sp.; Dragorad. (£ Cefirin 1., p.; Perunika. Josip K., sp.; Ljubidrag. Avguštin, šk.; Milogaj. Obgl. Ivana Kr.; Želided. Roža Lim.. dev.; Milka. Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. 31 Ned. 16. pobink. Angel. Rajko.® Dan se skrči za 1 uro 33 min. Dan je dolg 14 ur 59 min. do 13 ur 2(5 min. •+-§Si KIMAVEC * SEPTEMBER Šjfe*1- ■gOjpts,____________________ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l\ Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Egid, op.; Mladin. Štefan, kr.; Miljeva. Evfemija in tov., m.; Lepa. Rozalija, d.; Nedamisel. Lovrenc Just., Sk.; Nedeljka. Hermogen, m.; Radonica Beležke. 3 41 ! 5' , 6 0 največji zapovedi. Mat. 22. _ t 7 8 !» 10 lil 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. ,17. pobink. Bronislava, n.2) Mala gospojnlca. R. M. D. Korbinijan, šk.; Vsemir. Nikolaj Tol., sp.; Rakita. Prot in Hijacint; Slaven. Macedonij, šk.; Večedrag. Virgilij, m.; Zremil. Jez. ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9. 1 114 iž IS 19 |20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 18. pobink. Ime M.; P.sv.kr. Nikomed, m.; Petkana. @ Ljudmila, vd.; Sodimir. f Kv. Lambcrt, šk.,m.; Prvan Tomo Vil.; Sokolica. fKv. Januvarij, m.; Vitodrag, f Kv. Evstahij, m.; Morana Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22. 21 22 23 24 25 20 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 19. pobink Matej; Blagoslav. Mavricij in tov.,m.; Celimir. Tekla, d. m.; Slavna. C Marija D. reš. uj.; Sadivoj. Kleofa, sp.; Uroš. Justina, m.; Stojslava. Kozma in Dam.; Radomira. Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 28 29 30 Ned. Pon. Tor. 20. pobink. Venčesl.; Vidica Mihael, v. a.; Bogomir. Jeronim, c. uč.; Jekica. ® Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg 13 ur 23 min. do 11 ur 43 min. ,, ■$?&- VINOTOK ★ OKTOBER AŽJ Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred. Čet. i Pet. Sob. Remigij, Sk.; Dragana. Leodegar, šk.; Miran. Kandid, m.; Vitomir. Fran Ser., sp.; Tegodrag. Beležke. 3 ■1 '!||F Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 5 i G 7 8 9 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 21. pobink. Rož. v.; Dumnuka Brunon, sp.; Brunoslav. Justina, d.; Dragonika. 3> Brigita, vd.; Dragosta. Dionizij, šk. m.; Svetina. Fran Borg., sp.; Stremil. Nikazij, šk.; Ncgoslava. Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. 12 13 14 15 IG 17 118 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 22. pobink. Maksimilijan. Edvard,kr.; Rosica. Kalist.pap.; Sestrena. Terezija, d.; Radislav. ® Gal, op.; Velena. Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica. Jezus obudil Jajrovo hčer Mat. 9. 19 20 21 22 23 24 25 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 23. pobink. Posveč. cerkva. Ivan Kanc.,sp.; Raša. Uršula, d.; Stojslav. Kordula, d. m.; Zorislav. C Severin, šk.; Živka. Rafael, vel ang.; Blagota. Krisant in K.; Zlati ja. Jezus ozdravil gobavega. Mat. 8. 26 Ned. 127' Pon. 28 Tor. 29 Sred. 30 Čet. |31| Pet. 24. pobink. Evarist; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra. Simon in Juda, ap.; Mila. Narcis, šk.; Gradimir. @i Klavdij, m.; Vladika. Volbenk, šk.; Srečko. Dan se skrči za 1 uro 40 niin. Dan je dolg 11 ur 39 min. do 9 ur 59 min. Hrv.-srbsko: Studeni. Poljsko: Listopad. Češko: Listopad. -SF- 30 dni. -a--'- Rusko: Hoafiiu,. Luž.-srb.: Nazymnik. Bolgarsko: HoombphK. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Vsi svetniki. Ljubomil. Beležke. 0 Kristovem čolnu. Mat. 8. —TIH"— 2 Ned. 25. pobink. Just, m.; Ljevin. 3 Pon. Verne duše. Bogomil. 4 Tor. Karol Bor., šk.; Dragotin. 0 Sred. Caharija; Savina. 2) G Čet. Lenart, op.; Ratislav. 7 Pet. Prosdocim, šk.; Zdenka. 8 Sob. Bogomir; Nežir. 0 dobrem semenu. Mat. 13. 9 Ned. 26. pobink. Božid.; Sebislav. 10 Pon. Andrej Av., sp.; Golobica. 11 Tor. Martin, šk.; Višnjica. 12 Sred. Martin, p. m.; Davorin. 13 Čet. Stanislav K., sp.; Nevenka. 14 Pet. Jozafat K., šk.; Borislava.© 15 Sob. Leopold, vojv.; Volčiča. 0 gorčičnem semenu. Mat. 13. IG Ned. 27. pobink. Zavet. D. M. 17 Pon. Gregor, šk.; Ljubava. 18 Tor. Odon, op.; Oliva. 19 Sred. Elizabeta, kr.; Jelisava. 20 Čet. Feliks Val., sp.; Vladiboj. 21 Pet. Darov. M. D.; Grmislav. C 22 Sob. Cecilija, d. m.; Jezdimir. 0 razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24 23 Ned. 28. pobink. Klem.; Raviojla. 24 Pon. Ivan kriški, sp.; Jeca. 25 Tor. Katarina, d m.; Kolomir. 2G Sred. Silvester, op.; Radejka. 27 Čet. Virgil, šk ; Vedrana. 28 Pet. Sosten, m.; Lelija. # 29 Sob. Saturnin, m.; Skoromir. 0 poslednji sodbi. Luk 21. 30 Ned. I.adv. Andr.,ap ; Hrabroslav. Dan se skrči za 1 uro 18 min. Dan je dolg 9 ur 55 min. do 8 ur 37 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 3 4 5 0 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob Eligij, šk.; Rajka. Bibijana, m ; Tihomir. Fran Ks., sp.; Drago. Barbara, d. m ; Velika. Sava, op.; Stojana. f Nikolaj, šk.; Vladovita. ~ Beležke. TJTPU - Ivan Krstnik v ječi. Mat 11. 7 8 9 10 11 12 13 Ned. Pon Tor Sred. Cet. Pet. Sob. 2.adv. Ambrož, šk.; Veselin. Brzm. sp. M. D. Moislav. Peter For., šk.; Savica. Melhijad, p. m.; Tatomir. Damaz, p.; Mira. Sinezij, m.; Široslav. Lucija, d. m.; Vitača. (g) Ivan Krst. pričuje o Kristu. Iv. 1. 14 15 16 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. adv. Spiridijon; Vojmir. Kristina, d.; Cvetana. Evzebij, šk.; Bogoslava. tKv. Lazar, šk.; Strojslav. Gracijan, šk.; Kraja. + Kv. Nemezij, m.; Uglješa. f Kv. Liberat; Boživoj. Ivan Krst poklican v prorok. Luk. 3. 21 22 23 24 25 20 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. adv. Tomo, ap.; Tomislav. Cenon, m.; Zvezdana. Viktorija, d.; Ozrislav. t Adam in Eva; Dunja. Božič. Rojstvo Gosp. Štefan, m.; Zlatka. Ivan ev.; Pelislav. © Simeon in Ana v templju. Luk. 2. 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Ned. pred nov.letom. Ned. o. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir. Silvester, p.; Blažena. Dan se skrči do dne 21. za 20 minut in zopet vzraste do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 8 ur 30 min. do 8 ur 20 min. Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic. 1913. Kranjska: — Štajerska: Sv. Lenart v Slov. Goricah. Maribor m. Koroška: Kotnrara vas in okolica. Pliberk in okolica. Tolsti vrh in okolica. Primorska: Briška na Goriškem. Kanal „ „ Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1888. Poštne določbe. I. Določbe z£> pisemsko pošto. Navadno pismo v Avstro - Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in vso Nemčijo z Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka tudi za 10 v. Pismo nad 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 v. Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta, lake odpošiljatve se odpravljajo*po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2'/a kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro in Srbijo za vsakih 20 gr 10 v; v druge države do 20 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več. Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot priporočilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštnc pošiljatve. Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-nega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse Nemčije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno-poštnernu društvu spadajoče dežele 10 v. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam za take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, slike, karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane, Zavite morajo hiti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno pa je pri ceni n i k i h lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankovane ali kot tiskovina pretežke pošiljatve pošta zavrača. Pristojbina za tiskovine v notranjem prometu Avstro-Ogrske, z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr; 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr Pristojbina za obrazce in poizkušnje blaga v notranjem prometu Avstro-Ogrske in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno - poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7‘/a km za prejemnika, odtegnivši že plačanih 30 v. Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K '10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno in Hercegovino je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 90 v, do 1000 K 1 K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnjih 20 K 10 v; v Črnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo: za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice« katerih kom. stane 3v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev. Zalepke (po 11 v) se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pismo nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. lJ)oločbe za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr\ vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg-, pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako sc rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. — Na ovoj denarnega pisma se ne sme nalepiti narodni kolek na nobeno stran. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. se morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i dr.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, se mora pridejati poštna spremni ca (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko- hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovili (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje ..............K. . v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ‘///o. to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7‘/a km za prejemnika, odračunši že plačane pristojbine. Dostavnine je plačati za denarna pisma do 1000 K 10 v, nad 1000 K za vsakih 5000 K ali del tega 20 v; za zavoje do 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 10 v, nad 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 20v; za poštne nakaznice do 1000 K 6 v. Za samo obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja se plača 5 v. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. I. rColelc za menice, Do 150 K . . . . . — K 10 v čez 150 )) 300 „ . . . . . — » 20 a >f 300 )) GOO,, .... . — )) 40 >y » GOO )> 900 „ . . . . . — )> GO yy tf 900 )) 1.200 „ . . — >} 80 yy )> 1.200 ff 1.500 „ . . . . . 1 )} — yy )) 1.500 >> 1.800 „ . . . . . . . . 1 yy 20 yy }> 1.800 )} 2.100 „ ... . . . . . 1 )> 40 yy » 2.100 )) 2.400 „ ... . . . . . 1 yy 60 yy yy 2.400 yy 2.700 „ ... . . . . . 1 yy 80 yy yy 2.700 yy 3.000 „ ... . .... 2 yy — yy >f 3.000 )> G.OOO „ ... . . . . . 4 yy — yy yy G.OOO 9.000 „ ... . .... G yy — yy y1 9.000 12.000 „ . . . . .... 8 j) — yy )f 12.000 15.000 „ ... . .... 10 yy — yy » 15.000 » 18.000 „ ... . .... 12 )) — yy čez 18.000 do 21.000 „ 24.000 24.000 27.000 II. Kolelc za pisma. Do 4 K čez 4 „ 40 II 40 „ 80 tt 80 „ 120 tt 120 „ 200 » 200 „ 400 a 400 „ 000 it 000 „ 800 ti 800 „ 1.000 ” tt 1.000 „ 2.400 ” tt 2.400 ’ 3.200 ti tt 3.200 „ 4.000 11 tt 4.000 „ 4.800 tt tt 4.800 „ 0.400 ” tt 0.400 „ 8 000 ’’ it 8.000 „ 9.000 ’’ ti 9.000 „ 11.200 ti 11.200 „ 12.800 It 12.800 „ 14.400 it K v . 10 11 tt tt K v . — ti 14 it it 26 tl . — tt 38 it . — tt 64 tt 1 it 26 tl 1 it 88 tt 2 tt 50 tt 5 tt — tt . 7 50 . 10 tt — tt . 12 tt 50 . 15 tt — tt . 20 tl — it . 25 tl — tt . 30 tt — tt — . 40 tl — tl it — II III. Kolek za pogodbe čez Do 20 K 20 „ 40 tl 40 „ 00 it 00 „ 100 11 100 „ 200 It 200 „ 300 it 300 „ 400 II 400 „ 800 II 800 „ 1.200 tl 1.200 „ 1.000 ti 1.000 2.000 tl 2.000 ,, 2.400 tt 2.400 „ 3.200 tl 3.200 „ 4.000 tt 4.000 4.800 tt 4.800 „ 5.000 tl 5.000 0.400 II 0.400 „ 7.200 ti 7.200 „ 8.000 it — K 14 v — It 26 a — II 38 a — II 64 a 1 11 26 a 1 )} 88 2 11 50 a 5 7 II It 50 a a 10 II — tt 12 II 50 a 15 II — tt 20 II — a 25 tt — a 30 It — tt 35 II — a 40 It — a 45 II — a 50 tl — t> Ca ►-* OOOi^COWm OOOOOOOtOCONiaiCn^CotO *—* OOOOOOOOOOOOOOO O co 00 S O) Cn 4^ CO to- kapital 0 01 O^IOmm 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 OOOOtOCO^CoCOlOtOtOMM 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 X M ta CD VI I I I I | I I 05 tO 00 4* 1 O} tO 00 4* CO CO tO tO tO •—* ►—* 1 1 1 1 1 1 1 OOOOl 00000)t0004*00)t000 4* < CO O ■d o i* — 1 1 1 1 II M 1 1 II 1 1 1 1 1 1 II N o 0. 05 C0 CT) CO 1 05COCOtOtOtO>—*►—*'—1 05 CO 05 CO 1 05C0005C0005COO 05 CO CO to to to m ^ co ’ čo co w~ čo" co čo~~" co" co co to čo čo" co~" m'co' co " co ~~ 1 mesec V) o Oi •—i* O O CA 4* CO tO >— OOOOOOOtDC»S05Cn^COtOt-* OOOOOOOOOOOOOOOOC£)CO~-105CA4^COtO — kapital © o* SoiUM-- 1 1 II 1 1 1 1 1 1 OOCnOCnOCA^^COCOlO^MM1 111111111 N ta CD m N. 1 1 | | 1 | j Ca I Ca | Ca 1 Ca i Ca 4* 4— Co co to to *—* • 1 1 l 1 1 1 IoIoIoIoIocaocaocaocaoca co o" *o 0 01 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 N ta O p. 00»—* 05tO004*C0C0tOtOtO>—*•—' CO 05 00 05 CA CO -'J CO CD CA O 05 IO 00 ^ CO CO tO tO tO 1 ^ ^ CO ' čo ' co ' Čo"** Čo~~ CO to CO ~~Oi 0> CO to C0 0) •* 09 "*■—to — 00 if. 09 «* >-* to to to < l mesec CA O Ca — O O CA 4^ CO M H- O O O O O O O CO OO ■“'4 05 CA 4* CO tO ►— OOOOOOOOOOOOO O O O CO 00 05 CA 4* CO to •—» kapital o cr O 05 co to * 1 I I 1 1 I 1 I 1 1 O O O 4* 00 to 05 CA 4* 4* CO CO tO h- 1 111,111,1 N Ca CD CA n* Ni 1 I 1 1 1 1 1 4*0010051 4*OOt005CA4*4*COCOtO<—*>—* I 1 I 1 1 1 1 OOOOl O O O O 4* 00 tO 05 O 4* OO tO O) -C CO ET •d o O) Ca Ca to to *—■* >—1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 | 1 1 M 1 M 1 N ta o 0. 1 1 Ca I CA I Ca4* 4* Co Co tO tO • l 1 O 1 O 1 OCAOCAOCAOCAOCA4*4*CoCotOtO«—**—• to ' t©-" to' ~ to to < 1 mesec CA N* O Razkaznica za obresti. © 1 " ®j * * © <3> 1 Narodnemu delu, 1 © ■ - & ■* * * V9 1 G) Milka Mankočeva. Milka Mankočeva. Dne 11. in 12. velikega travna 1912. je obhajala ženska podružnica v Trstu svoj jubilej obenem s Petindvajsetletnico neumornega delovanja gospodične Milke Mankočeve. O tistem času t. j. pred 25 leti, ko se je ustanovila prva vseli ženskih podružnic v Trstu, je bil se jako žalosten pogled na tedanje slovensko žen-stvo. Družba sv. Cirila in Metoda, ki se je v obrambo slovenske mladine ustanovila leto prej, nna glavno zaslugo, da se je naše ženstvo vzbudilo iz narodnega spanja. Družba sv. C. in M. je bila prvo slovensko društvo, ki je pozvalo na prosvetno javno delo tudi naše ženstvo in vsa čast onim rodoljubom, ki so prišli na to srečno misel! Z veseljem lahko gledajo sadove svoje srečne ideje, kajti ni važno samo to, da ženske podružnice pomagajo Družbi gmotno, večje važnosti je dejstvo, da se je po tej ideji vzbudilo in zavedlo slovensko ženstvo. Zenska podružnica v Trstu je imela svoj osnovani zbor dne 30. prosinca 1887 v Slovanski čitalnici. V začasni odbor je bila za blagajničarko izvoljena gospodična Milka Mankočeva. Takoj drugi dan so se pravila predložila namestništvu, da jih potrdi in c. kr. namestništvo je vzelo na znanje ustanovitev ženske podružnice Družbe sv. C. in M., ki je bila, kakor rečeno, prva na vsem Slovenskem. Dame, ki so bile voljene v začasni odbor, so sklicale redni občni zbor na dan 13. sušca 1887. Zbora se je udeležilo po tedanjih poročilih 45 gospa in gospodičen, a vpisanih je bilo tedaj 110 dru-žabnic. Navzočim ženstvo se je vedlo nekam boječe; bilo je tiho, plaho, a med seboj je govorilo večinoma — italijansko izvzemši par učiteljic in t. č. blagajničarko Milko Mankočevo, ki je z glasnim globokim altom govorila sedaj na desno, sedaj na levo, sedaj stopila k tej, sedaj k oni družabnici in vse s prijaznim nasmehom nagovarjala s svojo lepo notranjsko slovenščino. Ves začasni odbor je bil z vzklikom izvoljen na novo. Blagajništvo je bilo izročeno gospodični Milki Mankočevi, ki je od onega časa pa do danes — dolgih 25 let prava d u š a ž e n s k e p o d, r u ž n i e e v T r s t u. Naslednje leto je bila izvoljena za predsednico, a predsedniško čast je odložila že po enem letu in prevzela zopet blagajništvo. Ni je bilo vest-nejše, natančnejše in tudi ne strožje blagajničarke, nego je bila ona, ki je opravljala blagajniški posel celili 15 let. Biti v Trstu društvena blagajničarka ni tako, kakor če je kdo društveni blagajnik na deželi. Tam dobiva blagajnik društvene člane z malimi izjemami skoro vedno v isti hiši, v istem kraju. Drugače je to v takem velikem mestu, kakoršen je Trst. Tu se ljudje selijo vsako leto in ker je bilo med družabnicami tudi več služkinj, ki so bile danes tukaj, jutri tam, ni bilo lahko najti jih. Ali gospodična Mankočcva je bila vztrajna. Iskala in izpraševala je tako dolgo, da je dotične dobila; bala se je, da bi ne izgubila niti ene slovenske duše. V prvih mesecih vsakega leta je bil redni občni zbor; od tedaj pa tja do malega srpana je gledala, da je pobrala letnino, potem je za god sv. apostolov bilo treba nabirati C. M. dar, a od kimavca naprej pa misliti na božičnico. Svarila je vedno ostali odbor, da se ne sme nabirati vse zajedno, ker bi tako občinstvo preveč občutilo. V svoji novčarki ima oddelek za pobotnice C. M. podružnice in vedno še nekaj neizpolnjenih pobotnic za slučaj, da dobi kako novo družabnico. Tako pomaga in olajšuje posel blagajničarici tudi sedaj, ko je samo pregledovalka računov, ker je morala svojim svečano obečati, da ne sprejme več od- borništva. Dejala nam je tedaj, ko vse naše prošnje, da bi sprejela zopet predsedništvo, niso nič izdale: »Ne smem! Vi dobro veste, da bi bilo, kakor je že bilo, ko sem bila predsednica. Saj že tako hodijo najrazličnejši ljudje k meni in celo taki, ki nimajo s C. M. družbo nič opraviti, prosit služb, kakor da bi jaz oddajala službe. Pustite me, po imenu bom samo pregledovalka računov, a za Družbo naj moje delo nič ne neha. Delala bom, kjer in kolikor bom mogla.« — In res; podružnica C. M. je njena glavna skrb in dasi ni niti predsednica niti blagajničarica, se vse obrača le do nje; vse se zateka k njej. Pred božičem postaja njeno stanovanje izdelo-valnica otroških oblek; tu se striže, meri, šiva, izbira, nabira, da se o božiču oblečejo ubogi slovenski otroci. In ko roma pred božičnimi prazniki od hiše do hiše vedno radostnega lica, jo sprejemajo z veseljem vsi in vsi jej radi plačajo svoj narodni davek. Seveda je ona in njena rodbina vedno med prvimi in najdarežljivcjšimi darovatelji ob vsaki priliki. Mnogo so Mankočevi darovali za Družbo bodisi v denarju bodi si v drugih dragocenih darovih za razne dobitke. Oče Mankočevih je bil rodom iz Kala pri St. Petru na Notranjskem, mati iz Divače. Prišla sta v Trst pred kakimi 60. leti in tu začela trgovino z lesom, v tistih srečnih časih, ko je šla trgovina vse drugače od rok, nego sedaj, ker ni bilo konkurence, kakoršna je dandanašnji. Ker sta bila oba toliko gospodar kolikor gospodinja skrbna in varčna, sta si pripravila lepega imetja. Bilo jima je desetero otrok, od katerih je gospodična Milka najmlajša. Živijo le še štirje: gospodar Ivan, načelnik tvrdke Manko-čeve, c. kr. uradnik v pokoju Meto, gospa vdova Margraiterjeva in gospodična Milka. Glavar družine Mankočeve se ni po vzgledu mnogih Kranjcev, Kraševcev in drugih slovenskih priseljencev v Trst navzel italijanskega tujega duha, ne, ostal je do smrti mož stare slovenske korenine in v njegovi rodbini se je govorilo vedno le slovensko. In kako lahko se je bilo tedaj poitalijančiti, izgubiti se v tujem morju, kakor se je na stotine in stotine drugih! Ali Mankočevi otroci, dasi niso pohajali slovenskih šol, ker jih sploh ni bilo, so ostali po duhu, po srcu in po jeziku Slovenci. In zato lahko rečemo: Slava očetu Mankoču, ki nam je znal v onih toli nevarnih časih ohraniti tako vzorno rodbino! »To me tolaži,« je dejal večkrat stari Mankoč, »da se mi ni bati, da bi vi ne podpirali C. M. družbe.« Varčen do skrajnosti, je svoje otroke vendar vedno nagovarjal k radodarnosti za Družbo sv. C. in M. in bil vedno vesel Milkinega sodelovanja pri podružnici. Gospodična Milka je pohajala najprej italijansko šolo v Trstu, a potem šolo sester uršulink v Ljubljani. Zasebno se je učila še ruskega, francoskega in angleškega jezika tako, da govori in piše slovensko, italijansko, nemško, francosko, rusko in angleško. Marsikdo se je že čudil, da se gospodična Milka ni omožila; a imela je na svojih prerano umrlih sestrah prebridkih izkušenj (umrle so kmalu po prvem otroku) in — odkrito povedano — predobro se jej godi tako. Ko sem jej enkrat dobrohotno očitala, da je odbila nekega rodoljuba, češ: glej kako vzorno slovensko družino bi lahko imeli, mi je odgovorila: »Saj imam svojo družino, številna je in uboga ta moja družina!« Mislila je na svoj narod, na ubogo slovensko deco. Objela sem jo in jej citirala: „Ne hčere, uc sina po Tebi ne bo. Dovolj bo spomina, Te dela pojo." Marica Bartolova. V boju. /—.e pred tisoč leti v mir« tod očetje so naši živeli, a zdaj so nas od vsepovsod sovražniki Ijuti objeli. Iztrgati liočejo našo zemljo in našo deco nam vzeti, in z njo nam vzeti bodočnost vso in rod naš za vedno zatreti. . Kaj čudo, če boj sc krut je vnel, kaj čudo, če rod naš se brani, kaj čudo, če v srdu je ljutem vzplamtel, da zemljo si rodno .ohrani . . . Vsepovsod gori, vsepovsod plamti! A mi? — Naj mirno gledimo? Ko boj besni, ko pogin grozi, naj roke križem držimo? O bratje, zdaj velik, odločilen je čas! In mi naj ob strani stojimo? Le v skupnih žrtvah še naš je spas, kar more kdo, z ognjem storimo! Res ubog je naš rod, mnogi glad trpe, a to malo, kar imamo, in naše srce in voljne roke domovini jih radostno damo! Če reši vsak le ped zemlje, če reši le eno dete, pa bodi mu mirno in srečno srce: to je delo najsvetejše prosvete! Prostovoljci, naprej! V uvaževanje predlaga F. S. Šegula. ■v 5tajerska se (Jeli v dva jasno razložena dela: v severni dvetretjinski (nemška škofija sekov-ska) in južni (slovenska škofija lavantinska). Meja je precej ravna tolsta črta z gor nad Slovenjim Gradcem do Radgone. Ob ureditvi mej leta 1859. je ostalo pri nemški škofiji na vsem južnem robu še najmanj 30.000 slovenskih duš — plašča spodnji pisani rob! Niso pre marali trgati pretežno nemških dekanij (Švanberk, Lučane, Lipnica, Štraden, Radgona). Še pred 20 leti sem govoril 1. katoliškemu slov. shodu v Ljubljani, da ga od tam pozdravljajo umirajoči Slovenci, — »A v e C a e s a r , mori-t u r i T e salutant 1« sem rekel, — sedaj jih ni več, . . . mrtvi so! . . . mortui! In kako je prišlo, da so tako hitro onemeli za nas? Šole so ponemčile mladi zarod, zlasti še na deželi tiste dekliške samostanske šole (v Gomilici, Šcnt Vidu, Apačah, Lučanah), . . . ker mlade matere in gospodinje ne znajo več slovensko moliti. Odslej še le pošilja cerkvena oblast v tiste kraje izključno nemške duhovnike, da dokončajo od šole pričeto delo in ga utrdijo. Mogočni sosed pa je tudi že prekoračil mejo in vedno bolj nemi za nas postajajo ljudje na severnem robu lepe slovenske vladikovine, ...umi r a -joči nas pozdravljajo in les težavo se še po koncu drže. — Kaj jih še narodno po koncu drži? Cerkev že, in pa slovenske šole. Pa so že tudi v lavantinski škofiji nekatere obmejne župnije take: če bi duhovniki tam danes začeli nemško pridigati, bili bi brez znatnega odpora burno pozdravljeni in bogate nagrade bi jim ne manjkalo. Ne daj mi Bog tega doživeti, ko se bo reklo tudi v lavantinski vla-dikovini: »Mortui! — onemeli so!« Dajte nam torej »a mejo šol, slovenskih šol, na najbolj ogroženih krajih še slovenskih dekliških samostanskih šol, da bodo tudi zanaprej še mlade matere znale slovensko moliti s svojimi! O ne verjamete, kako važno je to za nas! Pa kdo naj nam da na mejo slovenskih šol? Naravni odgovor: Družba sv. Cirila in Metoda! Ki to iztrgala rakvi in grobu onemelo tržaško slovenstvo, tako da z začudenjem gledajo na nje od vseh strank . . . tista Družba ne bo zapustila jezikovne J^oje štajerske. Da bo pa mogla izpolniti to tudi lastno svojo željo, zato kvišku glave in srce! Po sirni naši ljubi domovini prihitimo jej na pomoč, ponudimo se jej kot prostovoljci ! I. Lepe dohodke (1.) prinašajo veselice Družbe sv. Cirila iii Metoda. Saj na veselice gredo dobrosrčni, veseli, darežljivi ljudje! Se večja bi mogla biti (2.) korist Družbenih veselic v duševnem oziru, Ker bi raznesle navdušenje za sveto narodno reč v yillsijše kroge ljudstva. Podcenjevati pa bi ne bilo v3J še to, da bi Družbene veselice mogle izpodriniti jn nadomestiti tiste ponočne in zakotne »veselice«, ki se kakor rakrana na vseli koncih in krajih zajedajo v blagobit, zdravje in poštenje priprostega ljudstva, in ki so tem strašnejše v svojih nasledkih, če jim potuho dajejo še brezvestni župani. Pri Družbenih veselicah se tega ni treba bati, saj stoje pod nadzorništvom vse slovenske javnosti, da še več . . . gledajo s paznim očesom na nje nasprotniki, ki ne prizanašajo; slednjič je še Družbeni osrednji odbor, ki odpravi, kar bi biti ne smelo. Pa kdo naj prireja take veselice? Mar li Družba? — Ne! Ampak kdor hoče, — kdor more, - kdor ima, - - kdor zna (seveda!) — ki je dober pevec, — priljubljen humorist, — človek prikuplji- vega obnašanja — s kratka: Zadeva je važna, in prostovoljci naprej! II. Nadalje potrebuje Družba govornikov: zagovornikov nasproti zlobi, učiteljev proti mlačnosti in nevednosti. »Orator fit!« t. j. govornik se izvežba. Ki pa to želijo, naj zbirajo gradivo! (Govori star praktikus.) Predalček v vsaki miznici, pa vsaj v vsaki knjižnici bodi posvečen taki zbirki, ki bi obsegala: lastne lepe misli na papir postavljene, letake Družbe polne narodnega vznešenja, lepe govore drugih objavljene v časnikih in revijah (dragoceno blago!), potem pa tudi agitacijske spise in letake Siidmarke in Schulvereina. — Iz tega zaklada je potem mogoče vsekdar zajemati in govoriti, ne prazne slame mlatiti. Pa kje, kje? 0, priložnosti dovolj! Na ustanovnih, občnih, izvenrednih zborih podružnic, na veselicah Družbenih in drugih, na žegnanjih in prošče-njih, — na godovanju, na svatbah in primicijah, — na vseh shodih javnih in zasebnih, kjer sc snidejo pošteni slovenski ljudje, — ne pozabite sej občinskih odborov, krajnih šolskih svetov in posojilnic! Spomladi 1912 je zrušila Družba eno mesto plačanega potovalnega učitelja, tern bolj naj velja: Zdaj pa prostovoljci naprej! III. Kdor ni organizator in ni govornik, naj postane narodni brambovec — zdravnik v službi Družbe C. M. — Strašno izgleda navadno po tistih krajih, kjer je vzela sovražna vojska svojo pot, ali pa celo po trdnjavah, katere je obstreljeval sovražnik. Kar je mrtvo, je mrtvo, naj pokrije črna zemlja; ali kar še živi, sami maroderji, — sami marodčrji! So še Slovenci, so, pa naval močnejših sosednjih socijalnih razmer jih omamlja, . . . Siidmarka jim izpodkopava zemljo, zastruplja vodo in zrak, . . . bolniki so, vsaka malenkost jih vpogne, vsaka sapica podere. Zato je pa tudi vsako najmanjše njih narodno delo že junaški čin. Zato tudi je treba z obmejnimi našimi brati ravnati prizanesljivo; naj bi se zlasti nikakor in nikjer ne napadali po slovenskih časnikih. Ne za vrzimo vseh onih, ki so sužnji Siid-marke; morebiti so se le v preveliki bedi zatekli tja; in ena sama prijazna beseda, — ena veselica jih nam lahko za vselej nazaj pripelja. Največjo zdravniško skrb pa je treba posvetiti slovenskim otrokom iz schulvereinskih šol, ker ti so zastrupljeni — zastrupljeni vsi s sovraštvom in zaničevanjem do besede materine — »bindiš« — in često tudi do katoliške vere. To bodo kdaj škorpijoni med našimi nasledniki. Pa ne zavrzimo jih še, saj oni niso sami krivi svoje nesreče; temveč iztrgajmo jih njihovi janičarski usodi. Kdor enega teh sprejme, ali ga v naše vrste privede (k slovenskemu obrtniku, ... v dijaško semenišče mariborsko! ...), naj bo slavljen med nami! Tako torej k tretjemu: Prostovoljci, naprej za slovensko obrambno šolsko društvo! Eni ga ime-n u j c j o punčic o svojega oče s a , pa se n e h u d u j e j o celo nič, če tudi drugi tako govorijo! Tako naj se zopet vse slovenstvo obrne k Družbi sv. Cirila in Metoda, . . . naj se zopet ogrejejo mrzla srca, . . . naj se zjasni kalno oko nasproti bratom, ... in našli se bomo v brato-ljubju, kakor ga je učil apostol narodov sv. Pavel v Pismu Rimljanom na 9. poglavju 1.—4. vrste; »Resnico govorim v Kristusu in ne lažem, . . . ker želel sem sam proklet (anathema) biti namesto svojih bratov, ki so mi sorodni po krvi, ki so Israelci!« To se pravi po našem: Vsak človek je naš bližnji; za hrate po krvi pa je treba žrtvovati več, tvegati vse in prenesti tudi prokletstvo! »H □o Rojakom! J-Dratje, glejte mesta bela, lepe trge, kmetska sela; glejte krasne te planine, hribe, loge in doline, polja klas in vrtov cvet — to je naš slovenski svet! Hej rojaki, bratje mili, mar li borno pripustili, da tujčin se nam zarije v srce naše domačije? Nikdar! Tu smo mi vladarji, svoje z e m 1 j c gospodarji! Ta zavest naj vedno drami nas, da z umom in rokami delamo in se borimo, da naš dom osvobodimo! Naša je — ne last tujčina širna lepa domovina, naš je ves nje sad in cvet! Naš je ves slovenski svet! Manica Komanova. Zgodovina Družbe sv. Cirila in Metoda na Koroškem. Z našo šolsko družbo je posebno tesno spojena zgodovina razvoja in propadanja koroških Slovencev. Lahko trdimo, da se je Družba C. M. ustanovila poglavitno zaradi koroških in tržaških Slovencev. Tega so se tudi zavedali takratni voditelji koroških Slovencev brez razlike stanu in političnega mišljenja, o čemer priča vsestransko navdušenje ob rojstvu Družbe in v prvem desetletju njenega razvoja. Kako so koroški Slovenci pozdravili ustanovitev Družbe sv, Cirila in Metoda. »Mir», glasiio koroških Slovencev, je prinesel v 1. številki leta 1885. dopis »Izza Save«, kjer se opisuje najprej nevarnost schulvereinskih šol za narodnost in vero. Potem pravi: »Na Štajerskem menda snujejo slovensko šolsko družbo ali bratovščino. To je prav! Ako bo stala družba na verski podlagi, podpirali jo bodo radi vsi slovenski duhovniki. Bratovščina naj se imenuje po slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu.« K temu je pripomnilo uredništvo: »Te misli so lepe in hvale vredne, samo to smo hoteli omeniti, da že imamo bratovščino sv. Cirila in Metoda, in da bi zaVolj tega morda kazalo, izbrati si drugega patrona, morda sv. Maksa (za Štajersko) ali pa sv. Miklavža, znanega prijatelja malih otrok.« — Potem je bilo vse tiho. Šele 25. kimavca istega leta je prinesel »Mir« zopet dopis: »lz Ce- lovca (Šolska družba sv. Cirila in Metoda), ki 3* pravi: »Leta in leta že prosimo za slovenske šole, pa vlada nain jih noče dati. Kaj je tedaj storiti drugega, kakor sami si moramo pomagati. Tako so si mislili slovenski rodoljubi in res so nam ustanovili šolsko družbo s v. C i r i I a i n M c t o d a v Ljubljani. Predragi Slovenci, to društvo nam je bilo najbolj potrebno, zato ga pa moramo tudi podpirati z vsemi močmi.« Nadalje navaja dopis, da bi se dalo na Koroškem ustanoviti vsaj 12 podružnic, in sicer v Celovcu, v kanalski, ziljski, beljaški, rože-ški, tinjski, velikovški, dobrlovaški, plibcrški in v spodnjedravogradski dekaniji, po ena pa še za celovško okolico in za Spodnji Rož. Ta poziv ni imel zaželjenega uspeha, zakaj do 1. glavne skupščine leta 1886. sc je ustanovila na Koroškem edina podružnica v Celovcu. »Mirovo« navdušenje za Družbo. S hvalevredno vnemo je »Mir« nadaljeval nav-duševalno delo za Družbo. V št. 20. leta 1885. je prinesel zopet dopis iz Celovca: »Z a k a j m o r a m o p o d ir i r a t i šolsko družbo sv. Cirila in M e t o d a ?« Članek opozarja na nevarni Sehulver-ein in zaključuje: »Slovenci, le pridno delajte podružnice in nabirajte denar za šolsko družbo, to je v resnici dobro delo in Bog ga bo blagoslovil.« Dne 25. vinotoka 1885. se je ustanovila za Celovec in okolico prva podružnica. Predsednik je bil pok. Andrej Einspieler, blagajnik pa pok. Vekoslav Legat. V zadnji številki leta 1885. je prinesel »Mir« članek »Koroški Slovenci v letu 1885.«, v katerem navaja za najvažnejši dogodek — ustanovitev Družbe sv. Cirila in Metoda in poudarja: Vidi se, da počiva božji blagoslov nad to družbo, kajti vsi veseli pristopajo Slovenci pod njeno bandero, povsodi se delajo podružnice . . . Zato pa kličemo Slovencem: Le pridno pristopajte k šolski družbi sv. Cirila in Metoda!« Dne 16. svečana 1886. si je volila celovška podružnica stalni odbor. Za blagajnika ni bil izvoljen več Vekoslav Legat, temveč Rossbacher. »Mir« je utemeljeval to spremembo tako-le: »Blagajnik je bil dozdaj g. Legat, pa zdaj ga nismo več volili, da ne damo zopet povoda tukajšnjim liberalcem do netaktnega napadanja, ker ima ta smrtni greli na sebi, da je na Kranjskem rojen.« (Kakor vidimo, so se že takrat koroški voditelji bali, da bi ne imeli kaj skupnega s Kranjci, posebno še, ako so ti naprednega mišljenja.) Potem je bilo zopet vse tiho do prve glavne Skupščine. O tej je prinesel »Mir« v štev. 14. kratko poročilo s pristavkom, da se hoče Družba posebno ozirati na koroške Slovence. Tistim občinam, ki nočejo pri najvišjem državnem sodišču za slovenske šole tožbo začeti, bo Družba plačala spretnega odvetnika, ki bo pripomagal slovenskemu jeziku do pravice v šoli. (Tozadevni predlog je stavil na prvi glavni skupščini Gregor Einspieler). Poročilo zaklju-vnjc: »Da bo pa družba svoj namen lože dosegla, pristopajte obilno k tej vsem Slovencem tako važni diuzbi. Naj bi ne bilo nobene doline, kjer bi ne imeli podružnice družbe sv. Cirila iu Metoda.« lo glavni skupščini beremo v »Miru«: »Ker je glavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sklenila, da hoče vse storiti, da pomaga nam koro-!ni Slovencem do slovenskih šol, zato se bo odbor celovške podružnice te dni posvetoval, kako to reč najbolje uravnati. Žalostno je to, da se rodoljubi na deželi nič ne ganejo. Pričakovali smo, da bomo vendar tudi na Koroškem v kratkem ustanovili kakih pet ali šest podružnic, pa do zdaj je celovška se samica. Tako reč, ki ima v prvi vrsti koristiti nam Korošcem, morali bi vendar bolj vneto podpirati.« — Ta in še slični pozivi v »Miru« so vendar zalegli. Posebno je učinkoval govor nepozabnega voditelja koroških Slovencev Andreja Einspielerja, ki je naglašal na občnem zboru celovške podružnice, da bodo C. M. podružnice zasejale seme, ki bo iz njega dozorela bratovska ljubezen, prava slovenska vzajemnost. Zlata doba C. M. podružnic. Ze leta 1886. se je po prizadevanju vzornega rodoljuba Matija Wutija na Ločilu ustanovila z velikim navdušenjem podružnica za Beljak in okolico. Prihodnje leto so prirasle še sledeče podružnice: Bistrica na Zilji, Kotmara vas, Pliberk, Apače in Kancijan. Vse te podružnice so se ustanavljale z veličastnimi shodi, ki so bili pravi ljudski tabori. Povsod se je zbralo na stotine ljudstva, ki so ga navduševali spretni govorniki, večinoma iz Štajerske in Kranjske. Podružnice pa so tudi smatrale prevzeto nalogo za resno. Prirejale so zborovanja z veselicami tudi med letom na raznih krajih. Koncem leta 1887. je imelo 7 koroških podružnic že 1093 članov in so poslale glavni Družbi nad 600 K. Največ zaslug so imeli za snovanje podružnic in za navdu-ševanje ljudstva pokojniki: prof. Josip Len do v-š e k , dr. Josip V o š n j a k , župnik dr. L u t m a n , Vek. Legat in še živeči: župnik A. G a b r o n , Iv. Hribar, Dragotin Hribar in dr. Na vsakem zborovanju je gotovo nastopil eden teh gospodov kot govornik. Prihajali so tudi pevci iz Kranjske in Štajerske, posebno kamniška »Lira«, ljubljanski »Slavec«, mariborski in ptujski čitalniški pevci i. dr. Po vsej slovenski Koroški je zavelo veliko narodno navdušenje. Podružnična. zborovanja so zbirala Slovence iz vseh pokrajin, da so sc navduševali za narodne svetinje, se spoznavali med seboj in tudi z brati iz sosednjih dežel in si prisegali zvestobo. Podružnični shodi so imeli posebno privlačno silo za kmetsko prebivalstvo tudi zato, ker se je na njih čestokrat predavalo o narodnem gospodarstvu. Tako so na pr. predavali: dr. Al. Kraut o testamentih, D u 1 a r o živinozdravništvu, R o h r m a n 0 narodnem gospodarstvu, Vojteli R i b n i k a r o sadjarstvu itd. Nekatere podružnice so se držale še vedno načela, da je podružnicam na Koroškem glavni namen : narod zbujati in poučevati (zapisal »Mir« leta 1889.); zato so prirejale po več shodov na leto in sicer na raznih krajih svojega področja. S pomočjo posameznih rodoljubov in Družbenega vodstva so si ustanovile koroške podružnice tudi knjižnice. Leta 1889. je prinesel »Mir« zopet poziv za snovanje podružnic in grajal, da še nima nobene Podružnice vsa velikovška okolica, dasi bi lahko ^Pevale v Tinjah, Št. Petru, Grebinju, na Rudi, Djeksah, v Št. Lipšu, Železni Kapli, Prevaljih, Možici iii^ Kasazah. Pa tudi drugi kraji so malomarni. 1 °9ružnice ne najdemo ne' v Št. Jakobu v Rožu, ki slovi vendar kot naroden kraj, ne v Lipi pri Vrbi, ne v vsej kanalski dolini. Leta 1889. in 1890. so zborovale vse podružnice, nekatere tudi po večkrat; istotako tudi cta 1891. in 1892. Na zborovanje v Prevaljih leta 1891. jc poslalo uredništvo »Slovenca« nasledilo brzojavko: »Živeli neustrašeni boritelji za vero m narod! Živeli koroški Slovenci! Dog blagoslovi as L‘ud za pravično stvar!« Uspeh Družbe sv. C. in M. na Koroškem — zdramitev ljudstva, da se zaveda svoje narodnosti in odločno zahteva slovenskih šol — naglaša Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1890. Leta 1891. se je ustanovila podružnica v Libeličah, leta 1893. v Rožaku in Velikovcu, torej je bilo vseh že 16. Pri tem številu je ostalo do leta 1897., ho je prirasla podružnica za Pokrče. Leta 1892. je prinesel »Mir« uvodnik, v katerem nasvetuje, naj bi se začel nabirati za Družbo sv. Cirila in Metoda narodni davek po 20 vinarjev na osebo, kar bi dalo Družbi letnih 20.000 K. Prvi napad na Družbo sv. C. in M. Usodni I. slov. katoliški shod v Ljubljani leta 1892. je našel sicer odpor pri nekaterih koroških rodoljubih, posebno ker so ravno takrat pričakovali ustanovitev slovenske šole v Velikovcu, vendar je zasejal tudi precej malodušnosti. »Mir« se je zaradi svoje odkrite kritike opravičeval: »V Ljubljani je strast na dnevnem redu, zato se ne smemo čuditi, da se tudi v katoliški stranki nahajajo prenapeti duhovi. »Slovenec« se izgovarja, da tudi on zagovarja pravice koroških Slovencev. Toda mi vprašamo: zakaj pa se na katoliškem shodu n i s m e 1 o protestirati zoper krivice, ki jih mi trpimo?« — Vkljub temu pa »Mir« ni prinašal protestov, temveč so jih morale podružnice pošiljati »Slov. Narodu«. Takih protestov je prišlo več; poslali so jih tudi koroški slovenski^ duhovniki. Navedemo le nekaj prav značilnih. Iz Crne je poslala podružnica naslednjo brzojavko: »S krvave- čim srcem obsojamo nespametni, na I. katoliškem shodu v Ljubljani storjeni napad na velezaslužno in prekoristno Družbo sv. C. in M., edino našo zaslombo in rešiteljico. Proč s hinavci in klevetniki!« — Pliberška podružnica je pisala: »Slovesno izre- kamo naše popolno zaupanje in našo udanost vodstvu Družbe sv. C. in M. Obžalujoč vprašamo: kje so bili takrat zastopniki iz Koroške, da se ni nikdo oglasil, ko se je ta naša prepotrebna šolska družba napadala, ki je za nas Gorotance posebne veljave. Odločnost velja!« — Naš velezasluženi starina Matija Prosekar je brzojavil za kotmarsko podružnico: »Podružnica odločno obsoja ruvanje nekaterih tesnoglavcev proti Družbi sv. C. in M.« — Iz Beljaka so pisali med drugim: »Odločno protestiramo proti neopravičenim napadom nekaternikov na I. katoliškem shodu, ki za ubogi naš slovenski narod še ničesar storili niso in le podirajo tisto, kar so drugi z velikimi težavami zgradili. Takim možem pa se naš narod ne bode klanjal. Ne udajmo se!« Na občnem zboru apaškc podružnice se je sklenila na predlog komendatorja Mateja Šerviclja z Rebrce izjava, da obžaluje vsako rušenje proti prepotrebni Družbi sv. C. in M. in obsoja nepremišljeno postopanje proti vzornemu narodnjaku L. Svetcu. Tudi beljaška podružnica je na svojem zborovanju v Brnci izrekla vodstvu Družbe sv. C. in M. popolno zaupanje. Najlepše zadoščenje pa je izrazil Družbi njen veliki dobrotnik prof. Josip Lendovšek, ki je priobčil v »Miru« pesmico: »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Slavimo njo, ki nam sinove vzgaja, Kateri narod naj bude iz spanja! Čeprav na njo sc hud vihar zaganja, Pri delu vendar le junaško vztraja. Drevesca mlada čvrsta nam zasaja Na polje narodnega delovanja, Na nje se narod nekdaj naj naslanja! Ta mlada četa z upom nas napaja. Pravično njeno je orožje vedno, Ko se bori za zemljo našo dedno, Ko se poganja za pravice svete. Povrnimo dobrote ji neštete, Podpirajmo jo kot sinovi vrli! In kmalu bomo krasno vigred zrli. Kmalu po katoliškem shodu jc prinesel »Mir« Poziv iz Gorenjske, kjer dopisnik nasvetuje, naj se Družba sv. C. in M. nalik Mohorjevi družbi postavi P o po I n o m a na cerkvena tl a in se v vsaki župniji osnuje podružnica. Pravila bi se morala potem tako spremeniti, da predsednika podružnici ni treba voliti, ampak župnik je že kot tak načelnik podružnici. Pojemanje do popolne odrevenelosti. Naslednja tri leta so se redna zborovanja podružnic še vršila, toda čutila se je nekaka splaše-nost. Ko pa je umrl prof. Letidovšek (f dne 20. kimavca 1895) in je vodstvo Mohorjeve tiskarne prepovedalo pokojnemu Legatu javno delovanje, je bilo hiranje očividno. Še so podružnice izkazovale lepo število članov, ustanavljale so se celo še nove, toda letni prispevki niso več prekoračili vsote 600 K. Da je bilo delovanje podružnic na Koroškem nezadostno, dokazuje dejstvo, da je dalo n. pr. 1895. leta 16 podružnic z 2200 člani le 596 K, po preosnovi leta 1909. in 1910. je bilo le 10 živih podružnic z okroglo 500 člani, a dale so nad 600 K. Izza leta 1893. do 1908. so se ustanovile le tri nove podružnice, in sicer Pok r če (1897), Li-b n č e (1902) in Borovlje (1908). Zadnja podružnica se je ustanovila že v novih razmerah, nekako v protest proti prikritemu bojkotu. Izza leta 1895. so bile le redke podružnice, ki so prirejale občne zbore in shode. Večinoma so proslavljale le praznik obeli zavetnikov s kresovi. Leta 1905. in 1906. ravno polovica vseli koroških podružnic sploh ni poslala niti vinarja prispevka, a leta 1907. je celo le 7 izmed 18 koroških podružnic poslalo članarino v skupnem znesku 308 kron 39 vin. Torej je prazen izgovor, da so koroške podružnice le zaradi spora v Bohinjski Bistrici nehale delovati. Nasprotno so tisto leto po krizi, t. j. leta 1908. poslale koroške podružnice več, namreč 369 K 85 vin. Poskus oživljenja. Z novim letom 1909. je novoimenovani potovalni učitelj Družbe sv. C. in M. prevzel tudi Koroško; poskusil je oživiti podružnice in preosnovati delovanje. Našel je na papirju 19 koroških podružnic, a lc tri so imele odbore; pri nekaterih podružnicah sploh nihče ni vedel za odbornike, ker so nekateri pomrli, nekateri pa se tako izneverili, da so zašli velo v odbore Schulvereina in Sudmarke. Črtati se je morala ravno polovica koroških podružnic. Obenem so se ustanovile tri nove podružnice (Glinje, Smarjeta v Rožu in Blače - Loče). Vkljub opustitvi polovice podružnic so se takoj prvo leto dohodki skoraj podvojili (od 369 na 609 K). Leta 1910. je prirasla nova podružnica za Prevalje in okolico, a dohodkov je bilo 671 K 31 v. Prizadevanje za uspešno delovanje je naletelo na vsestranski odpor. Pohode potovalnega učitelja so z nevoljo in zavistjo zasledovali Nemci in nemškutarji, pa tudi slovenski pristaši takozvane katoliške stranke. Ljudje, ki že poprej niso dosti storili za Družbo, so se začeli izgovarjati, da imajo koroški Slovenci itak svoje Slovensko šolsko društvo. Toda delati in žrtvovati ne marajo niti pri tem društvu, sicer bi ne imelo le par hirajočih podružnic. »Mir« nekdaj in danes. .Nekdaj za Družbo sv. C. in M. tako navdušeni »Mir« je omrznil za njo. Njegova gorečnost se je ohladila še za prejšnjega Družbenega vodstva. Prvo-niestnik msgr. Tomo Zupan je na 169. vodstveni seji dne 7. sušca 1906 poročal, da je prosil vodstvenega olana in lastnika »Mira« Gregorja Einspielerja, naj skrbi za to, da bo »Mir« za Družbo kaj storil, ker je popolnoma prenehal z oklici za Družbo sv. C. in M. in le še za narodno šolo v St. Jakobu v Rožu — ki niti ne obstaja še — deluje. Imenovani prvomestnik se je v naslednji seji pritožil, da njegova prošnja ni nnela uspeha in da »Mir« tudi, odkar je bil pisal njegovemu lastniku, niti enkrat ni priporočal Družbe 'Sv. C. in M. kot take. Meseca malega srpana 1906. je Družbeno vodstvo koroškim podružnicam poslalo okrožnico osrčujočo jih na živahnejše delovanje. Dobil jo je tudi »Mir«, a je ni natisnil, ker so bile nekatere njene besede precej ostre, a resnične. Sedaj nima »Mir« več prijazne besede za Družbo sv. C. in M. Njenega imena se menda sploh boji kot živega greha tako, da imenuje Družbeno šolo v Velikovcu dosledno le »narodno šolo«. Za Družbene užigalice je prinašal lani nekaj časa plačani inserat; končno je tudi to ustavil. Za hude boje, ki jih bije Družba sv. C. in M. za ustanovitev slovenske šole v Vodičji vasi imajo pri »Miru« menda le škodoželjen posmeh, ker še ni zapisal besedice o tem, dasi bi morala biti odločitev velike načelne važnosti za ravnopravnost koroških Slovencev sploh. Za ponatisk tozadevnega članka so bili prošeni vsi slovenski časopisi, a »Mir« trdovratno molči. Naslednik tistega Andreja Einspielerja v »Mirovem« uredništvu, ki je neumorno delal za Družbo z besedo in pismom, je predlanskim predlagal, da se je Einspielerjeva podružnica v Celovcu razpustila. In vendar je Družba takrat delala in dela danes vztrajneje in z mnogo večjimi žrtvami za koroške Slovence, nego v dobi splošnega navduše-vanja za njo. Družba svojega programa ni spremenila, temveč je ostal slej kot prej: verska in narodna vzgoja. Pri ustanovitvi Družbe pa je vendar »Mir« zapisal: »Ako bo stala Družba na verski podlagi, podpirali jo bodo radi vsi slovenski duhovniki.« Zakaj se Družba sv. C. in M. ni mogla ukoreniniti na Koroškem? Na Koroško so presadili Družbo sv. C. in M. večinoma duhovniki, zato je veljala za versko napravo. Sodelovalo je sicer redko posvetno razumništvo prav uspešno, toda se je samo podrejalo duhovniškemu vodstvu, zato vidimo v tistih časih na čelu podružnic skoraj edino le duhovščino. Vsled versko političnih sporov in zanašanja takozvanega »fortschritta« med slovensko ljudstvo, je slovenska duhovščina čimdalje bolj izgubljala nekdanjo veljavo in odločilni vpliv med ljudstvom. Edino razumništvo na deželi, namreč učiteljstvo, je bilo že od začetka neprijazno Družbi, ki je naglašala le verski moment. Največjo napako pa so napravili voditelji podružnic in govorniki na podružničnih shodih, ker so govorili za popolno odpravo nemščine iz šol in za skrajšanje šolskega obiska. S bletno šolo so vabili na zborovanjih celo možje, ki že danes bridko obžalujejo, da so se pustili izrabljati za tako nazadnjaško geslo. Nasprotniki so dobili nvaležno polje za napade na Družbo sv. C. in M. učiteljstvo, če tudi slovensko, itak ni smelo soglašati z ljudmi, ki so za utesnitev šolskega pouka, sicer p' jih zasramovali in bojkotirali stanovski tovariši K°t nazadnjake, mračnjake. Torej je učiteljstvo takorekoč moralo biti nasprotno Družbi, a ker drugje pri slovenskem političnem delu ni našlo prostora, se je začelo sploh odtegovati, odtujevati in končno je prešlo v nasprotni tabor. Pri slovenskem kmetu pa je bila agitacija tudi lahka, ker naš koroški kmet je še vedno uverjen, da brez nemščine ni mo-goee nikamor priti in da je glavni namen šoli, na-ueiti otroke nemški. Vse drugo so opravili spretni agitatorji s pomočjo deželnih in državnih oblastev in dosegli, da se nemščina ne le ni odpravila iz šol, temveč zavzela je glavno mesto, slovenščino pa so v takozvanih utrakvističnih šolah potisnili na konec popoldanskega pouka, da jo obiskujejo le tisti otroci, katerih starši to izrecno žele. Ker pa kmet potrebuje otroke po leti za pastirje, po zimi pa morajo oddaljeni otroci itak zgodaj domov, so le redki starši, ki puščajo prostovoljno otroke pri slovenskem pouku. Ali se smemo nadejati preobrata? Vse kaže, da. Pravi slovenski rodoljubi na Koroškem se z veseljem spominjajo živahnega narod- nega delovanja, ki je kipelo pod okriljem Družbe sv. C. in M. na Koroškem, in ga pogrešajo. Trezni rodoljubi pa tudi vidijo, da Družba vkljub zaprekam z dveh strani izvršuje mirno in vztrajno svoj reševalni načrt za koroške Slovence. Obenem je naše ljudi tudi razočaralo pričakovanje glede »Slovenskega šolskega društva in »Slovenske straže«. Zato pa so se začeli zadnje čase celo slovenski duhovniki na Koroškem, katere še ni popolnoma zaslepila strankarska strast, prijazno bližati Družbi. Dal Bog, da bi prodrli taki zdravi nazori povsod, da pridemo zopet do složnega dela v blagor lepe koroške domovine. A. Beg. Iz »Savinskega venca“. zasužnjil ga je krut Rimljan, vsadivši svoje zmage znak, kjer vstavil trd je svoj korak. Razpal je v ruševine Rim, ostal je le imena dim, vršel je čez grobove čas, zdrobiti pa ni mogel nas. Ne boj se mi, Savinčan ti, iz zemlje tvoje vir kipi, — tu krepi si in jači moč, očetov grudo čuvajoč! V obraz mi bije rudečica, naprej, med brate mi, odtod, kjer v gnezdu tujem kukavica zli svoj je izvalila rod! Nekoč grmada bo vzplamtela, — ne! veličasten kres bo vžgan, in slave plioenix iz pepela prerojen dvignil se na dan! „Ave Marija" v Solčavi. Nad slemeni dih božji plove, razlega zvon se po vasi, zdrobila duša je okove, pred božji prestol mi kipi! . . . Zadivljcn v rajski kras planinski, obstal mi je utrip srca: čul slavospev sem kerubinski, ko zlat žaržl je rob neba! Rimske toplice. Mimo Celja. Ž. L. Mozirski. O Rezijanih. Narodopisni in jezikoznanski očrt. Ni mi glavni namen v tem spisu priobčiti popis Rezije same, saj se je o njej že mnogo pisalo. Pač pa hočem spregovoriti nekoliko o njenih prebivalciii in o posebnostih njihovega narečja; — o prebivalcih, ki so na skrajnem zapadu slovenskega ozemlja in so si dobro ohranili svoje narečje in deloma tudi šege in navade, kakor skoro nobeno drugo slovensko prebivalstvo. Za prebivalce doline, ki tiči ob zapadnem vznožju Kanina (2592 m), mogočnega velikana Julijskih alp, so se zanimali prej drugi slovanski narodoslovci in jezikoslovci ter inorodni, kakor slovenski. Že pred 70 leti je potoval ruski učenjak Srez-nevskij po Reziji in priobčeval razprave o njihovem jeziku (narečju). Pred nj m se je zanimal za to deželico češki vojaški kurat A. Pišely, ki je priobčil spis v nemškem jeziku: „Ueber dic Slaven im Thale Resia.“ Tudi nemški in italijanski narodopisci so jeli objavljati zanimivosti iz Rezije, n. pr. Bergmanu „Das Tlial Rcsia und die Resiancr in Friaul“. Valenti-nelli: „Sul linguagio slavo dclla valle di Resia,“ i. dr. Leta 1872. in v nadaljnih letih je bival ruski učenjak, prof. peterburške univerze B a u d o u i n de Courtenay v Reziji, študiral ondotno narečje in obelodanil svoje razprave v zborniku: MaTci>iuuii,i juhi ioatHoojuiuaHCKoii jdnJioitTOJioriii n Di'Hon*aa>iu. Ct. Urn. 1895“. On je najbolj temeljito proučil njihovo narečje; zato je bival več časa med njimi. Revija „Slov. Pr e h le d“ je priobčevala spise: V udoli Resie. Od naše strani je pisal prvi o Rezijanih J. Kopitar in sicer po francoskih zapiskih poljskega poto-valca Potockega. Prof. S. Rutar v svoji knjigi »Beneška Slovenija11 piše dokaj zanimivega o Rezijanih. Mimogrede omenjam krajše članke, ki so izšli v raznih političnih listih in v »Planinskem Vestniku". Opozarjam zlasti na zadnji tozadevni spis prof. I. Trinka v „Dom in Svetu" 1907. leta pod zaglavjem „Hajdimo v Rezijo". X- X- •X' Rezijane sem si prvotno predstavljal videč jih po naših krajih, ko so popravljali razne kuhinjske pred-inete in posodje, vse drugače, kot sem dobil vtiske o njih bivajoč v njihovi domovini. Da so tako gostoljubni, prijazni, zgovorni in da jim je red in snaga v hiši prvo, tega bi si nikdar ne bil mislil. Pol k njim me je privedla iz avstrijskega Breginja skozi Učejo čez goro Kilino (1421 m). Ustavil sem se s svojim vodnikom, pristnim Rezijanom in s prijaznimi tovariši, ki so bili namenjeni drugega dne na Kanin, 0 katerih pa mi ni še znano, so li bili na vrhu — na rezijanski planini Hlivac (Hlevcc), kjer je več hiš in koč, v katerih stanujejo čez poletje lastniki obširnih Pašnikov in gozdov. Tu imajo živino, ki se pase po širnih obronkih planin. Živina je dobre pasme in tudi dobro rejena; prija jej pač dobra sočna gorska trava >u tudi nadležni mrčes je ne nadleguje tolikanj. Te poletne naselbine, ako jih moremo tako imenovati, obstoje iz pritličnih hiš, pokritih z mecesnovimi deščicami in iz hlevov in skednjev. Ves poletni čas biva tukaj vsa družina. — Moški kosijo travo in jo spravljajo v skednje, deca in stare ženske pasejo govedo, ovce a'i koze. Poslednjih je vedno manj, jih ne smejo pre-Vgc imeti radi zaradi škode, storjene na mladih nasadih. Ženice niso nikdar brezposelne, celo na paši uporabljajo čas, da predejo iz ovčje volne niti, iz ka-cnli pletejo trpežne in debele nogavice. To delajo Vse na roke stoje. V oprtnjaku jim je predivo, v rokah Pa drže motovilce, okoli katerega ovijajo nit. Doma pripravljajo obed. V koči je ognjišče kar Prosto na tleli. Ker ni dimnikov, se vali dim skozi vrata. Kadi se pač v hiši, toda navadno le v višjili plasteh. Če prideš notri, se moraš skloniti, da te ne objame gost dim. Dasi je ves prostor okajen od dima, ali kuhinjska posoda in drugi predmeti so snažni in v redu postavljeni po policali in drugod. Tudi spalnice imajo jako snažne. Da so zgovorni sem že omenil. Tujce vidijo kaj radi in so jim privajeni, pozdravljajo jih z laškim „buon giorno", tako se tudi med seboj pozdravljajo. Postrežejo jim, s čimer morejo, in branijo se sprejeti ponujani denar. Mladeniči niso sramežljivi in boječi, lepo odgovarjajo na vprašanje. Postave so krepke, stasne in imajo črne oči. Iz obraza jim gleda resnost. Delavni so jako, lenuhi in postopači se redkokdaj dobe med njimi. Po nepotrebnem ne zametavajo denarja. Prizadevajo si kaj prištediti od onega pičlega zaslužka, ki ga dobe s tem, da hodijo k nam „lonce vezat, marele flikat, škarje in nože brusit", da si v domačiji opomorejo, ker po večini manj rodovitna zemlja ne more prehraniti po številu vedno naraščajočega prebivalstva. Tožarijo se Rezijani jako neradi, živijo rajši s sosedi v miru, ako se tudi malo skregajo in dajo izraze svoji jezi s par ,,malediinami“, pa so si kmalu zopet dobri. Med njimi se opaža nekak demokratičen duh. V gostilnah in pri razgovorih po cestah in trgih se družijo neozirno: posestnik, trgovec, krošnjar ali navaden brusač. To napravi na človeka, ki živi v drugačni okolici, jako prijeten vtisk. Ko se vrnejo domov s svojih pohodov „s trebuhom . . .“ iz raznih delov Evrope, si imajo pač mnogo povedali. Oni Rezijani, ki prihajajo k nam popravljat kuhinjsko posodje, ne ostajajo stalno pri nas; od časa do časa obiščejo svoj dom, ker marsikdo ima kaj zemljišča in tu mora opraviti delo, ki mora biti v onem času opravljeno; n. pr. o košnji Se jih mnogo vrača domov. Kdor pa nima sveta, ima sorodnike in prijatelje, katere tudi rad vidi. Največ se jih zbere v svoji domačiji o praznikih, posebno na njihov največji praznik „Šmarna miša“ dne 15. vel. srpana. Takrat se shajajo Rezijani iz vse doline na Ravnici (Ravenci), kjer je glavna cerkev in sploh središče vse Rezije. Tudi mnogo tujcev prihaja tega dne na Ravnico. Rezijani se pozdravljajo med seboj prav iskreno, tudi poljubljajo se s sorodniki. To kaže, da so dobrega srca in da so tudi iskreni, nikakor pa, da bi bili hudobni in poniglavi. Da so si pridobili dosti lepih lastnosti, so pripomogle pač njihove obilne skušnje po svetu in zato tudi vedo, kako je ravnati, da se bolje izhaja. V družbi so jako veseli in živahni in ob takih prilikah zapojejo tudi kako rezijansko. Pojo navadno dvo ali troglasno pa tako, da držijo basi v gotovih Pesmih vedno isti glas in sicer kvinto in ob koncu vsake kitice pridevajo refren le-li-le-la-la, ali kaj podob-, nega. Kadar nehajo peti, pa vsakokrat zavriskajo. Tudi otroci tako, ako pojejo na planini na paši. Motiv, po katerem sc pojo razna besedila, bi bil ta: n Alle^ro con fuoco. _______ Da H - pa mo - ja ro - ži - ca! Da ti - pa Da nu - ta usta - ni ta liti - roe! Da nu - ta mo - ja ro - ži - ca le - li - le - le - la - la. usta - ni ta ha - rce le - li - le - le - la - la. Na ta motiv so peli neki mladeniči to besedilo: Da ho ra ta Čaninoua! Da hOra ta Čaninoua! Na duha ano širokd, na duha ano široka. Drugače so si motivi jako slični, skoro nekake varijacije glavnega motiva in nimajo v melodičnem in harmoničnem oziru nobenih posebnosti. Ruska dama El la S ch o u 11 z - A d a i e w sk a, ki je bila svoječasno s prof. de Courtenayem v Reziji, je nabrala te napeve i it jih postavila enoglasno. Priobčeni so v imenovanem zborniku. Vseh napevov je 19. Kakor omenjeno, pojo tudi otroci. Ko sem šel, prcnočivši na planini Hlivac, drugega dne nizdol v 4* ' Osojane, sem slišal visoko gori otročji glas pevajoč o , ,,Hori ti Čaninovi . . . in odmevajoč ob skalnatih obronkih strmih pobočij. Mladeniči pojo navadno, ako so na planini, posebno zvečer, predno gredo k počitku. Odrasli pa pojo ob nedeljah in praznikih, ko pridejo k maši na Ravnico. Tu je več gostilen — skoro vsaka hiša — in po opravljenem cerkvenem opravilu zasedejo gostilniške prostore, rujuo italijansko vino jih nekoliko razvname in kmalu dajo duška svojemu dobremu na-stroju, da zapojo kako rezijansko. Dva ali eden primeta naprej, drugi pa ,,golčijo od zadaj“, kakor se prosto-narodno izraža. Ob koncu pesmi dodani refren pojo unisono in kadar sploh jenjajo peti, pa zankajo. Napevi njihovih narodnih pesmi so povečini živahni in krepki in se morajo peti s poudarkom. Pesmi so ljubavne vsebine razen dveh, kojih vsebina se nanaša na domovino. Da bi imele kake posebnosti njihove pesmi, o tem ni govora. Stari so peli tako in mladina jih posnema. To je nekaj tradicionalnega. Rezijani pojo radi svoje pesmi, v tem se vidi, da imajo domoljubni čut dobro razvit. Naše pesmi se v Reziji ne pojo. Rezijani imajo tudi svoj poseben narodni ples „rezijanko“. Pleše se o velikih praznikih rezijanskih n. pr. 1. dne vel. travna. Na plesu se tudi pojo posebne pesmi radi takta. Drugod se navadno taki lepi stari običaji izgubljajo, čim se novo upeljujc ali, da rečemo drugače, čim sc civilizacija širi, toda pri Rezijanih so vse te navade dobro ohranjene. Ker ne more biti pri njih govora o kakem potujčevanju, uspevajo njihovi lepi običaji še vedno. Pleše se narodni ples z isto vnemo kot nekdaj in narodne rezijanske pesmi sc še pojo, dasi znajo tudi laške, ki jim dajo časih mesto poleg svojih. Laških pesmi se nauče navadno pri vojakih. * X- •X* Rezijani so vobče živahnega temperamenta in so zelo domoljubni, dasi jim narava v njihovi domovini ne nudi mnogo rodovitne zemlje, da bi se povzpeli do blagostanja in si zagotovili prijetno bodočnost. Vajeni so potrpeti in mirno prenašajo tudi nepriličnosti; v veseli družbi in v prijaznem občevanju z rojaki pozabijo na vse težave, ako jim je nekaj trenutkov naklonjenih za veselje in razvedrilo. Srečne se štejejo, da imajo domovino, dasi ubogo, ki jih ne more radi pičle rodovitnosti preroditi. O njihovi prošlosti se ne more nič določenega povedati. Prof. de Courtenay meni, da se ne morejo prištevati Rezijani Srbohrvatom, kakor drugi beneški ovenci, ampak da so postali iz raznih slovanskih panog na podlagi nekega tujega etniškega življa, čegar jezikovne infiltracije, posebno takozvana vokalična harmonija, se opazujejo še sedaj. Verjetno je tudi, da so sc Rezijani naselili v Re-Z1J° istodobno z drugimi beneškimi Slovenci, ki so prodrli najdalje proti zapadli. V rezijanščini opažamo nekaj podobnosti z narečjem terskih Slovencev, posebno končnice na dc; več o tem na drugem mestu. Toda, ker soRezijani zemljepisno ločeni od ostalih ovencev, ustvarilo se je med njimi tekom stoletij popolnoma svoje posebno narečje, Ji J c ohranilo svoje prvo t n osti do danes. • a temu narečju primešanih toliko laških besed, je vzrok v tem, ker so bili Rezijani v skoro vodnem ,u s prebivalci rekljanske doline, z onimi ..železnega Kanala11 (Venzone, Resiutta, Chiusaforte i. dr.) in gotovo celo s furlanskimi Karnjeli. S Slovenci iz soške doline so malo ali nič občevali kakor tudi ne s terskimi Slovenci. Visoko gorovje Jih loči od obojih. Par hiš v Učcji je smatrati le kot nekako rezijansko naselbino. .„ . Nekateri italijanski pisatelji so mnenja, da so Prišli Rezijanci iz Retije. Neki nemški poznavatelj judstev trdi, da so možniški (Možnica, Moggio v žel. kanalu) menihi naselili Rezijo. Da so prišli Rezijani iz Rusije, kakor nekateri sami pravijo in da so se z Rusi za časa Napoleonovih koalicijskih vojen dobro razumeli s svojim narečjem, je pač le navadna bajka. Rezijani, katerili je dandanašnji nad 4500 duš, govore vsi, brez razlike stanu rezijansko v družini in v medsebojnem občevanju. Z Italijani in z drugimi tujci govore italijansko, kateri jezik znajo tudi dobro. Imajo le laške šole in tudi v cerkvi je vse laško, ker ni dobiti dušebrižnikov, ki bi znali rezijansko narečje. Rezijani, ki hodijo po naših krajih, govore prav dobro naš jezik in naša narečja. Z otroci govore Rezijani tudi izključno v svojem narečju. Ker bode cenjene bralce gotovo zanimalo, kakšno je rezijansko narečje, hočem v nastopnem navesti nekaj primer v rezijanščini in dodatno hočem priobčiti tudi nekaj primer v terskem narečju, da se spoznajo posebnosti obeh narečij, kakor tudi medsebojne podobnosti in različja. Rezijanščina se v marsičem razlikuje od slovenščine, ima pa tudi nekaj analognega s hrvaščino (s kajkavščino, kakor tersko in šempetersko narečje).*) — Kot nekaj posebnega in drugim jezikom tujega, kaže harmonično izpremembo samoglasnikov. Ti se delijo na čiste: e, i, o, u; zamolkle: ce, y, o, ti; ozke: i, u, y, ti, e in široke: e, o, ce, o, a. V Reziji sami sc govori več domačih narečij, skoro v vsaki vasi drugače. Najboljše narečje je ono iz Njive (Gniva). — Vas leži nekako v sredi doline na levem bregu rezijanske Bele. Oglejmo si sedaj pobliže rezijansko narečje! Navedem v prvo primer sklanje moškega in ženskega spola. Dvojino imajo kakor mi in rabijo jo tudi kot mi v narečju; torej malo ali nič. Sklanjajo Rezijani z malimi izjemami kakor mi. Samostalnik m uš (mož), se sklanja takole: Ednina: Te dobri) muš. 2. Od jitohd dobraha muža. 3. Jitomo dobremo miižu. 5. Ja si (oni ne rečejo nikdar: sem) bil ta per torno dobremo mužu. 6. Si šal z itim dobrin mužon. *) Kajkavskc končnice ac imamo kot v drugih bcneškoslo-venskili narečjih, tudi v rezijanščini n. pr. Muzac, Tinac, zelanac, riihac, krivac, Križac i. dr. ■ ... Dvojina: 1. Te dwa dobra muža. 2 O teh dwoeh obrali miižou. 3. Tc dvvoema dobrama miižama. 5. Ta per tis h dwoeh dobri.li mužou. 6. S te dwoema dobrama muža. Množina: 1. Ti dobri mužje. 2. O ti.h dobn.li mužou. 3. Ti dobrin miižen. 4. Za si vydcl te dobre muže. 5. Ta per toh dobrnh mužoh. 6. S timi dobrimi niužmi. Nekaj opombe. Znak d (ruski jerj) se izgovarja y navedenih slučajih nekako med e in i, znak h se ■zgovarja v začetku in v sredi besede kot češki h, ob koncu besede pa kot navadno. Vobče je sklanjatev podobna oni naših narečij, večjo izjemo dela 6. sklon dvojine. Naj sledi še primer ženske sklanje. Ednina: 1. Ta dobra žanš. 2. O te dobre Žane. 'k Za si dal ti dobre žoenoe. 4. To dobro Žano. 5. Ta Per ti dobro žoenoe. 6. S to dobro Žano. Dvojina: 1. Ti dvi dobre ženoe. 2. O te dvi dobri zeni. 3. Te dvoema dobrima žcniln. 5. Ta per toema dvcema dobrima ženama. 6. S toema dvoema dobrima ženšma. Množina: 1. Te dobre Žane. 2. Otih dobrih ženi (ženili). 3. Ti dobrin žencin. 4. Te dobre Žane. 5. Ta Per tbh dobri (dobrih) žanšh. 6. S timi dobremi ženami. Primere, kako se sklanjata pridevnik in zaimek, ne navajam posebe, saj je bilo o tem govora pri samostalniku. O števniku pa tole: eden, ena, eno = den (dan, “a)> na, no n. pr. prnesy iny no flejšo ida (prinesi mi steklenico piva folj). Važno je pri števniku to, da štejejo od 60 do 99 kakor Francozi od 80 do 99, n. pr. ol se šteje: trikrat dwist nu dan, 85= štirikrat dvvist an soeden. 40 = štred. 1834 bi se čitalo: dšn mijar °san čentamšrju anu trist an štiri itd. Torej 100, 200 itd. štejejo: dan čentanar, dwa centrniarja itd. Tisoč je mijar. Drugače miljar, ker pa opuščajo 1, ki se mehča z j, kakor tudi v drugih podobnih besedah, se čita za mijar. Glagol ima to posebnost, da se prva oseba sedanjika ne končuje na m, ampak vedno na n. Istotako nima pomožni glagol biti v sedanjiku (1. oseba) sem, ampak kar naravnost si, kot v 2. osebi. Torej: Ja si, ti si . . . Druge primere: Ja din (jaz rečem), ti diš, un di; midwa diwa, vidwa dita, onadwa dita; my dimo, vy dite, oni dijo. Kakor vidimo, je dvojina tudi pri glagolu ohranjena. Prislove: tja, tam v, tam pri, tja v i. dr. izgovarjajo kot drugi beneški Slovenci n. pr. ta per vvbdoe = ob vodi oz. tam pri vodi, lil (tuu) potoči = v potoku, ta na Lunčišče, ta per Karlino = (tam) na Lun-čišču, (tam) pri Karlinu. Pri terskih Slovencih imamo te primere: Tana Javore (ime vasi Javor), Tanatabielem (laško Tanata-viele, Bela) to pomeni: tam na tem belim itd. Nekaj izrazov dobimo v rezijanskem narečju, ki so slični po pomenu onim v nekaterih drugih slovanskih jezikih n. pr. zdoe = tukaj, moč = mnogo, šija = vrat, vot = glej i. dr. V nastopnem hočem navesti nekaj primerov iz terskega narečja, da se cenjeni bralci po teh zgledih uverijo o podobnosti med tema narečjema. Sicer pa je med samimi terskimi narečji tudi precej različja n. pr. med onimi, ki so bolj proti šempeterskim Slovencem ali proti kobariškemu kotu i. dr. Vzamem primero iz Brezij (Montemaggiore, najbližja avstrijska vas jim je Breginj): „Brježanj su mjelb an še ne maju kaužu z Borginci, to je bt>tt> trikat dwa redi ljet“. (Brežani [preb. Brezij | so imeli in še imajo pravdo z Brcginjci; to bode 60 let.) Druga primera (Tajpaua): „Te bi dan bot tje u Rjepe, su mjel Ganotje na muša so gnal past tje u Rip“. ([Bilo je) nekdaj v Rjepi [kraj], so imeli osla in ga gnali na pašo v Rjep.) Drastična je primera, ki jo navajam niže, ker nam kaže očitno razliko celo med posameznimi terskimi narečji. Tbw Čarnej numajo jezbk alpaj lbngač tej mi, 'A001 e numajo dostu besjet laškbh, vutj kuj mi; h>w Karnicah 011 jinibta bwoj naš jezbk, kuj čarnejsku; tbw Subidu numajo naš jezbk, ma nu mekin bvvoj konanjsk; tbw Čanjebolb nu-majo jezbk kranjolin nu-mar mešklečan; ti»w Brjezjah nu-majo bwoj debov ]ezbk, koj mi nu wljeko besjedo; h>w Viškoršb nu-majo skwaži tej mi-mangari tako ne, ki so iiardb kujutri. nan, Tijpanjanen, tej te zelenb hudič. Predno prevedem to na slovensko, si dovolim nekaj opazk in pripomb. Znak (ruski jer) je polglasnik in se izgovarja kot v slovenskih besedah: mrtev (med m in r se sliši neki polglasnik, tudi v besedah trd, prst med t-r in p-r). Znak t\ se čita za niehki d, b pa, kakor sem že omenil pri rezijanskem narečju, nekako med i in e. Ti,w = tam v oziroma tam, v drugih narečjih tuu. Lbngač kot v rezijanskem narečju = die Sprache, jezbk = die Zunge. Sedaj podam prevod: V Čarncji (občina Neme [Nimisj, ki je laška) imajo jezik (govo-rijo) kakor mi, samo da imajo dokaj furlanskih besed; v Karnicah govorijo bolj podobno našemu kot v Čar-neji; v Subitu (vas ležeča nekako v sredi terskih Slovencev) govorijo kakor mi, oziroma imajo naš jezik, samo nekoliko bolj konanjski (t. j. kanalski, torej kakor v goriškcm Kanalu); v Čaneboli govorijo bolj s kranjskim (slovenskim) mešan jezik; v Brezjah imajo bolj nebel jezik in vlečejo besedo; v Viškorši (Montcaperta; vas leži bolj proti zahodni strani) govorijo „škwazi“,— (laško quasi, furl. squasi = skoro) kakor mi, „magari“ jako ile> j{Cr so nam zoprni, (namreč prebivalcem *ajpane, kjer se pripoveduje ta primer) kot zeleni nudič. Po navedenih primerah se vidi, da je pač nekaj majhne podobnosti med tema narečjema. Rezijansko Se razlikuje od terskega v glavnem v izgovarjanju zamolklih glasov. Da so si ohranili Rezijani svoje narečje v obče različno od drugih narečij, je pač umevno, ker so nekako ločeni, zaprti v svoji dolini in izhod imajo edino na furlansko stran, ako se ne štejejo gorske steze in pota, po katerih prihajajo na Avstrijsko na Žago ali v Bovec. Da ima rezijanščina toliko laške primesi, se razume samo po sebi. Za višje pojme namreč niso imeli izprva svojih izrazov; rabili so jim tuji, furlanski ali italijanski. Pomniti treba, da so že več stoletij pod laško vlado; oblastva so jim dopisovala vedno le v laškem jeziku in tako so se oprijemali laških izrazov in tuje primesi je bilo vedno več. Saj se še celo pri nas na Goriškem dobi v narečjih kaka laška beseda, upliv takratnega uradovanja in soseščine italijanske. V novejšem času so pripomogle k odpravi takih tujih navlak šole. Pri Rezijanih to ni mogoče, ker imajo le laške šole in tudi v cerkvi se ne propoveduje v re-zijanščini. Drugače pa se njihovo narečje vsekakor drži na gotovi višini in ni mogoče, da bi upadlo število onih, ki govorijo rezijansko, zakaj, kakor sem omenil iz početka, se goji pridno rezijanščina že pri deci, najsi-bodo starši ubožni ali imoviti. Oni ne dajo prednosti pred svojim narečjem kakemu tujemu jeziku, kakor se pri nas nekod uveljavlja nemščina, ker je bolj ,,nobel“. Na Goriškem pa se italijanščina od Slovencev ne pred-upošteva domačemu jeziku. Kajti če so priprosti in boljši Rezijani samozavestni na svoje narečje, smemo biti tudi mi na svojo lepo književno slovenščino. * Kaj naj rečem o Rezijanih v narodnem oziru. So li zavedni? Se li zavedajo, da so majhna vejica mogočnega slovanskega debla ? Ta vprašanja moram v glavnem žal zanikati. Rezijani, kakor sem že omenil, zelo uvažujejo svoje narečje in ljubijo svojo domovino, toda da bi se zavedali, da so Slovenci, Slovani tega ne. Izjeme so nekateri Rezijani, ki prihajajo v naše kraje in če bivajo dalje časa med nami, in da so količkaj dovzetni, spoznajo, da so tudi oni Slovenci; premnogo pa ni lakih slučajev. n ...A!> vpHva šola raznarodovalno na Rezijane? V Reziji je pet večjih vasi: Bilo (San Džorč), Ravnica, ^JeT. Je tudi fara in uradi, in Stolbica na desnem bregu rezijanske Bele in Njiva, pa ne daleč od nje največja yas^ Osojani na levem bregu reke. V vsaki teh vasi Je s°ia; Poleti je obisk bolj nereden, ker gredo otroci s starši na planine. V manjši vasi v Koriti h pod Kani-nom inwjo pouk le pozimi. Za šolo je torej razmeroma dovolj preskrbljeno in ustanovitev šol ne datira v zadnje desetletje; toda da bi šole poitalijančile Re-?'jane, o tem se ne more misliti. Rezijani pač rabijo 'falijanščino in jo govore, toda edino takrat, kadar hočejo kaj važnega povedati, bodisi da navajajo kako Postavo, kak nauk ali red. Kar se je poitalijančilo vasi pri terskih Slovencih, 111 pripisovati šoli, pač pa vedncmu stiku, občevanju s Furlani, ki so v premoči in, kar je popolnoma naravno, poitalijančile so se najhitreje vasi ležeče v ravnini v bližini furlanskih sel. V hribovskih vaseh so terski Slovenci svoje narečje prav dobro ohranili. Tudi Rezijanov ne poitalijanči šola, ker to, kar J"ri nudi šola, vedo o svojem času vporabiti, vedo Pa tudi uveljavili svoje narečje tako, da jim ostane bot stalna dediščina njihovih očetov. Morda se bode po več desetletjih, ako se raz-mere ne izpremene, čulo o uspešnem poitalijančevanju beneških Slovencev, v prvi vrsti terskih, toda Rezijani ostanejo zvesti svojim tradicijam in njihovo narečje ostane kot spomenik in svedok ljubezni ljudstva do sv°jega jezika. Rihard Orel. Branibor. F o veliki skupščini na Jesenicah*) dne 8. velikega srpana 1909 se je započel Družbi sv. Cirila in Metcda brat Branibor, naslednik preminule Naše straže. Tedaj izvoljeni osnovalni odbor, i\i mu je načeloval prvomestnik Družbe sv. C. M. vladni svetnik Andrej Senekovič, je izdal dne 1. velikega travna 1910 poziv Slovencem k pristopu in med drugim naglašal vzroke, ki so priklicali Branibor na dan: Sedaj je krvni sovražnik Slovencev začel vporabljati nova orožja: kupuje našo zemljo, naseljuje med nas nemške kmete, trgovce in uradnike. Vsa boljša mesta zaseda tujec, ki izrablja potem svojo moč, da izneveri svoje podložne narodu. Novemu nevarnemu orožju moramo zoperstaviti nov ščit in meč. Treba nam gospodarske obrambne organizacije, ki bo čuvala slovensko grudo v obmejnih krajih, podpirala obrt in trgovino in jej skrbela za zaveden naraščaj. Taka organizacija bodi Branibor. Pravila, posneta po Siidmarkinili — saj je zoper njo najbolj naperjeno novo obrambno društvo — je ministrstvo po daljšem obotavljanju potrdilo in dne 2. malega srpana 1910 je imel Branibor svoj ustanovni občni zbor. Poleg 7 ljubljanskih odbornikov je dobila vsaka slovenska pokrajina v društvenem odboru svojega zastopnika. Iz odbora je bil nato izbran dne 1. velikega srpana i. I. za predsednika blagajnik Družbe sv. C. in M. notar Aleksa n-d e r Hudovernik.^ *') Ol. Koledar Družbe sv. C. in M. za 1910 str. 143. Braniboru so jela počasi rasti krila, ko so se niu začele snovati p o d r u ž n i c e. Prvo je ustanovil Bran Podkrajšek v Ljubljani. Druga jc priklila na dan v naši prvostolnici ob trudoljubivosti gospe Hu-dovernikove. Ljubljanskima sta se pridružili podružnici v Celju in Mariboru. Branibor bi moral dobiti Podružnice povsod, kjer se nahaja krdelce za narodno brambo vnetih Slovencev. Preveč društev! Kdo bi vse podpiral? Zaradi Branibora bo oškodovana Družba sv. C. in M. — taki ugovori proti novemu društvu se čujejo celo tem, kjer bi jih tic pričakovali. Ali je B r a n i b o r Potreben ? Namen mu je v gospodarskem oziru Podpirati Slovence, stanujoče v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih krajih ali pa hoteče se ondukaj naseliti. Ako nočemo, da bi se nam naša narodna meja še bolj skrčila, kakor se je, ako hočemo zajeziti tujo povodenj, treba poskrbeti za mladino in starino v obmejnih krajih. Skrb za mladino je prevzela Bružba sv. C. in M. Na odrasle ob mejah pa mora Biti pozorno obrambno gospodarsko društvo Branibor. V narodno ogroženem kraju je pričel delovati zaveden slovenski obrtnik. Trdo mu gre izprva. Binagati mora pod tujim pritiskom, ako ne dobi pod-bpre. Kdo mu jo bo dal? Branibor jc njegov pomočnik. Večkrat se z majhnim prispevkom da rešiti važno obrtno ali trgovsko podjetje. Braniboru bo treba v razvidnosti imeti slovenske mojstre in tr-S°vce po mestih in trgih, kjer je naš živelj v manj-j?mi. Dovajal jim bo v pouk s kmetov slovenske •ante, ki bi sicer zašli v tuje, raznarodujoče kroge. Kdor zagovarja svojo za narodne potrebe zamorjeno denarnico s trditvijo, da je Branibor odveč, naj se ozre na Koroško in na Štajersko! Kako se je tamkaj v kratkem izpremenila slovenska meja! ‘rožne so številke, ki jih je spravilo v tem oziru na dan zadnje ljudsko štetje in so z divjo radostjo navdale naše nasprotnike. Kjer so stoletja v potu svo- jega obraza orali naši dedi slovensko zemljo, kjer se je ob žetvi in košnji glasila vesela slovenska pesem, šari in gospodari sedaj zaslepljeni ponemčenec ali iz daljne tujine naseljeni osorni Nemec. Posestvo za posestvom prehaja v nemške roke. Kdaj je človeku najhuje? Tedaj, kadar ne čuti več tal pod nogami. Tako je nam. Zemlja izginja izpod nog, draga, s krvjo in z znojem našim napojena zemlja — in Bra-nibor, ustanovljen kot protivnik Siidmarki, pokupo-valki slovenske zemlje, naj bi bil nepotreben! Grabežljive roke stezajoče sc preko naše meje res da ue bo mogel udariti tako, da bi se onemogla umaknila hipoma, a okrcati jo hoče po poželjivih prstih in jej vsaj deloma onemogočiti plenitev. Na obrambno važni točki je v škripcih slovensko posestvo — toliko da visi. Siidmark se prisladka k zadolžencu s ponudbo cencga posojila. Pogodba še ni podpisana. Še je čas, da se siromak reši in z njim kosec slovenske zemlje. Ako bo imel dovolj sredstev na razpolago, mu gotovo prihiti na pomoč Bra-nibor v zadnjem trenutku. Društveni zaupniki — imenujmo jih Braniborce — razsejani po vsej slovenski domovini, bodo opozarjali glavno vodstvo na najbolj ogrožene točke in skupno z njim poskrbe, da bodo prehajala posestva zlasti ob meji v slovensko last. Tujstvo mami naše obinejnike s štivom. Krivi prerok v ovčji — slovenski — obleki je potuhnjeni »Štajerc«, ki se v množici izvodov razširja po naših štajerskih in koroških vaseh in pripravlja pot ner -štvu. Branibor se proti tej nakazi bori s tem, da ;.o-šilja vsak teden na mejo slovenske narodne časnike. Kakor je vojaku v vojni potreben meč, da sc brani pred sovražnikom, prav tako je nam; potreben Branibor. Zemlje lačni sosedje nam hočejo vzeti predrago dediščino. Braniti jo moramo z vsemi zakonitimi sredstvi, da jo ohranimo sebi, potomcem in slovanstvu. Najbolje ukrenemo, ako podpiramo Branibor — društvo, ki si je postavilo vzvišeni namen: olirajiitev slovenske domovine. S tein ne bo na škodi družba sv. C. in M. Komur je pri srcu slovenstvo in se zaveda grozne nevarnosti, ki mu preti zlasti od severa, bo rad in izdatno podpiral obe društvi. Branibor ima tri vrste elanov: 1. usta-novnike s plačilom 100 K enkrat za vselej, 2. letnike 0° 2 K na leto in 3. podpornike, ki žrtvujejo najmanj Po 20 vinarjev vsako leto. Vsaki vojni — torej tudi narodno obrambni — je zagotovljen uspeli, ako je borilcem dovolj denarnih sredstev na razpolago. Kakor se Družba sv. C. iji M. ni mogla v prvih letih svojega življenja ponašati z velikimi uspehi, prav tako se godi mlademu Braniboru. Srčno rad bi reševal slovenska obmejna Posestva iz tujih objemov in prinašal pomoč našim obrtnikom in trgovcem v obmejnih krajih, ali njegova blagajna je z denarnimi prispevki pičlo založena. Ako hočemo, da Branibor krepko razprostre svoja rešilna krila nad slovensko domovino, pobri-nirnc se resno, da ožive in se osnujejo vsaj v vseh večjih slovenskih krajih njegove podružnice. Brez njih Branibor ne more delovati. Poleg Ciril Metodovih naj Braniborove podružnice zaneso zanimanje narodno brambo v vsako slovensko družino. Krepke podružnice, ki se naj jim priklopi kot član 'ustanovnik, letnik ali vsaj podpornik) slehrni zavedni Slovenec, naj omogočijo Braniboru izvajanje njegove imenitne naloge v najširši meri. Kakor rjoveč lev hodi sovrag krog naše domovine in išče, kako bi se je polastil. Vbranili mu bomo zlobne nakane složno združeni v požrtvovalnem delu za Družbo sv. C. in M. in Branibor. Naš napredek v Trstu. Ozrimo se širom naše slovenske zemlje! Kolika razlika! Zazdi se nam nehote, da je nesreča našega naroda v tem, da se nekateri deli njegovi še niso povzpeli, ali pa se zopet pogreznili v ono dobo razvoja, kjer se živi v samem navdušenju — ne na zemlji, ampak v meglenih višavah, kjer je velika razdalja med izgovorjeno besedo in njenim vresni-čenjem. To je prokletstvo naroda, ako napreduje le v besedah. Mnogo je krajev zlasti ob mejah našega ozemlja, ki morejo pokazati edino le ta napredek, ponekod pa še tega ne vidimo. Polna radosti pa nam je duša, ako opazimo kje napredek, trdne korake do smotrov, ki si jih stavi narod v svojem razvoju. Lahko trdim, da je tak razvoj na meji našega ozemlja najjasneje začrtati v Trstu. Narod, ki se razvija pravilno, ne dela velikih skokov, ker bi se potem ne razvijal naravno. Smelo trdim, da se Slovenci nikjer tako naravno, sigurno in stopnjema ne razvijajo politično in prosvetno, kakor y Trstu. Od malenkostnih uspehov so se dvigali do majhnih — a od teh vedno više do večjih. Ta razvoj se ne opaža samo v eni smeri, ampak na vse strani. Od onih malenkostnih početkov, ko se je le del naroda udeleževal političnega življenja, je pohitela narodna misel vedno globlje, zavalovila, naenkrat zadobila moč, dvignila maso in jo pognala v boj za pravico in prosveto. Ko se je čutila dovolj močno, je zahtevala masa sama vsega, kar imajo narodi že drugod, kjer sc čut enakopravnosti bolje pozna in zadovoljuje, kakor pri nas. Cesar ni mogla Nova šola Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. Uobiti od strani, kateri je bila dolžnost dajati, to si je skušala pridobiti tam, kjer je bila uspeha gotova, ali pa vstvariti si sama. Kar pa je bilo pridobljeno, to se je moralo obdržati in posvetiti nadaljnjemu razvoju. V tem razvoju so tudi bili včasih trenutki, ko je oko marsikoga postalo solzno in potrto zrlo v daljo iskaje zvezde, ki zasveti srečnejši dobi tržaških Slovencev. Lahko rečem, da te srečnejše dneve že imamo, drugi še pridejo. Le pomislimo, koliko naših ljudi je nekdaj bilo popolnoma odvisnih od kapitala tistega naroda, ki nas najbolj sovraži, ki nas je poznal in nas še danes pozna le, ako pričakuje od nas dobička — to je od kapitala italijanskega naroda. Uspešno se je jela kršiti ta odvisnost leta 1892. z ustanovitvijo lastnega denarnega zavoda. Tedaj se je porodila »T ržaška hranilnica in posojilnica«. Z njenim denarjem se je povzpel kvišku tržaški »N a r o d n i d o m«. Tako je prišla »Hranilnica in posojilnica« v svoje prostore, ustvarila zavetišče in zbirališče tržaškim Slovencem in omogočila slednjič to, da jim ob narodnih prireditvah ni treba iskati drugod prostora. V tem poslopju je imela dolga leta svoje prostore tiskarna dnevnika »E d i n o s t«, in ko so ti postali pretesni, je zopet »Hranilnica in posojilnica« pomagala tiskarni do nakupa lastnega poslopja. V »Narodnem domu« ima svoj sedež »D r a -matično d r u š t v o«, h kateremu se še pozneje povrnemo. »Tržaška hranilnica in posojilnica« podpira razna narodna podjetja in društva in jim zlasti ob razdelitvi čistega dobička daruje lepe vsote. Drugi tržaški denarni zavod je »Trgovska obrtna zadruga«. Ustanovljena leta 1906. je imela še tistega leta blizu 1,275.000 K prometa, ki pa je letošnje leto dosegel vsoto 9,121.122 K. Kakor preje omenjeni denarni zavod, tako tudi »Trgovska obrtna zadruga« razdeljuje znatne vsote od čistega dobička našim narodnim društvom. Poleg tega je odbor te zadruge kupil dve hiši v sredini mesta. Eno 5 v ulici Acquedotto, drugo v ulici Stadion in omogočil s tem otvoritev ljudske šole Družbe sv. C. in M. sredi tržaškega mesta. Deška šola s 4 razredi in tudi 4 dekliški razredi so v ulici Acquc-dotto, 2 dekliška razreda sta v ulici Stadion. Tretji slovenski denarni zavod, ki deluje v istem smislu, kakor že omenjena dva, je »J a d r a n-s k a ban k a«, ki izvrstno uspeva. Poleg nje ima tu svojo podružnico tu »Ljubljanska kreditna bank a«. Ozrimo se še na druga polja našega razvoja. V Trstu imamo »Dramatično d r u š t v o«. Ustanovljeno 1. 1902., je imelo, kadar se je dobil prostor v italijanskih glediščih, prvo leto komaj 5 predstav. Igrali so izprva sami diletantje, a leta 1907. sta bila angažirana dva stalna igralca. V letošnji sezoni bo imelo Dramatično društvo nič manj kot 90 predstav, pri katerili bo.sodelovalo 6 stalnih igralcev. S slovenskim glediščem vred se lepo razvija v Trstu »Glasbena Matica« osnovana leta 1909. Gotovo velikanskega pomena je trgovska šola. Razmere so prisilile ustanovitev tega zavoda. Ustanovili so ga prvi trije preje omenjeni tržaški denarni zavodi z zasebniki vred, ki prispevajo znatne letne doneske. Trgovsko šolo upravlja kuratorij obstoječ iz zastopnikov onili denarnih zavodov in zasebnih vzdrževalcev. Trgovska šola je bila ustanovljena z dovoljenjem ministrstva meseca velikega srpana leta 1910. in je deška; obiskujejo jo pa letos tudi hospitantinje, ker se je oglasilo premalo gojenk, da bi se ustanovil poseben oddelek zapjp. Sola se nahaja v hiši Trgovske obrtne zadruge v ulici Acqucdotto. Poglejmo sedaj drugam! Malemu številu nekdanjih tržaških C. M. podružnic se je pridružilo v poslednjih letih toliko sester, da šteje Trst danes 17 podružnic in da pišejo nemški listi, da je Trst trdnjava, katere stolpi so slovenske C. M. podružnice. Stara šola Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu v Trstu. Velik napredek imajo zaznamovati tržaški Slovenci izza zadnjega ljudskega štetja. Od števna 24.000 smo dospeli, — ker jc vlada, prisiljena vsled neznosnih sleparij na škodo nam Slovencem, aiorala uvesti revizijo — na približno število 60.000. Jasno je, da v 10. letih ni mogoč tolik napredek; to število nas je le uverilo, da so tržaški Slovenci napredovali tudi prejšnja desetletja, pa se je ta napredek pokazal še le na zadnjem ljudskem štetju vsled vladne revizije. Ogorčenost se nas mora lotiti videče, koliko našega ljudstva — polovico, torej 30.000 gotovo — pušča naša vlada brez slovenskih sol, dočim ustanavlja za nemške priseljence iz rajha sole na Turškem, za katere plačujejo davke tudi Slovenci. Letošnje leto smo dospeli zopet do dveh novih Pridobitev, ki sta: otroški vrtec pri Mariji Magdaleni zgornji in nova šola Družbe sv. C. in M. pri Sv. Jakobu. Leta 1910. ustanovljena C. M. podružnica pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji se je vrgla z vso silo pa delo za našo Družbo. Pridno si je nabirala denar 'P skusila izrabiti vsako priliko, da je kaj pridobila, laka prilika se jej je ponudila takoj prvo leto njenega obstoja. Neki domačin je prodal precej obsežen stavbeni prostor. Kupila ga je podružnica za 14.000 kron. Podružnični odbor je prostor parceliral in ga razprodal za približno vsoto 20.000 K; poleg tega Pa je še ostalo prostora dovolj za stavbišče. V začetku leta 1911. je sklenil podružnični odbor porabiti p prostor za otroški vrtec. Vse stavbišče je bilo treba planirati. To pa so naredili vrli Magda-■enčani sami in sicer gg. Mihačič, Trošt in Gustinčič. Ko je bilo delo končano, je podružnica oddala zidavo otroškega vrtca mojstru Milošu Pahorju ^ 18.400 K, ki je pričel z delom meseca velikega travna leta 1911. Podružnica je imela v svojem denarnem prometu nabranega denarja 3000 K, kot do-bicek prodanega stavbenega prostora pa 6000 K. Kar je nedostajalo, to je rade volje na prošnjo podružničnega odbora dodalo glavno vodstvo Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Stavba je bila končana letos meseca velikega srpana in slovesno izročena Družbenemu vodstvu dne 22. istega meseca. Vrtec je lepa pritlična stavba zidana na prostoru, ki je nad ulico vzvišen približno en meter. Iz veže na desno je lična šolska soba, seveda precej velika, na levo služabnikovo stanovanje, zadaj pa zborovalna soba podružnice. Da je bil vrtec potreben, dokazuje dejstvo, da se je že do sedaj, ko sc pouk še ni pričel, vpisalo 72 učencev, a pričakuje se jih blizu 200. Ze, sedaj se kaže, da učna soba, dasi jako prostorna, ne bo zadostovala za toliko število otrok. Dal Bog, da bi se uresničila najiskrenejša želja Magdalenčanov, da se poslopje dvigne v več nadstropij in sc v njem otvori tako potrebna slovenska ljudska šola. Še večja pridobitev na šolskem polju pa je novo šolsko p o s 1 o p j e , ki ga je sezidala Družba sv. C. in M. pri Sv. Jakobu. Ko zaviješ ipo tržaško umazani ulici S. Giuliano in zapaziš na koncu te ulice veličastno stavbo naše šole, ostrmi ti oko, zlasti ako primerja človek nekdanjo borno šolo C. M. družbe, ki je imela jako tesne prostore, premajhne in prenapolnjene z otroki tako, da je večkrat pokvarjen zrak dušil učitelja in otroke — s to novo stavbo tako belo, da ti belota jemlje vid v jasnem solncu. Šola je zidana v tri nadstropja z visokim pritličjem in je pač največja Družbena šola. Poslopje tvori podobo četverokotnika, ki je na znotraj odprt in oklepa v sredini \79 m dolgo in 8'8 m široko telovadnico, katere sem bil izmed vseli prostorišč najbolj vesel. V njej je majhen oder, kjer bode mogla vprizarjati mladina šolske igre. Dohod v telovadnico je neposredno iz koridora glavnega poslopja v podzemlju. Nad telovadnico je velika veranda, kjer se bodo otroci v prostem času lahko razvedrovali in oddihali. „ ‘ \ j Novo šolsko poslopje ima dve pročelji: glavno 39\5 m dolgo v ulici San Giuliano, kjer je vhod za dečke, drugo v ulici Montčcchi; tam se nahaja vhod za deklice. Nova zgradba stoji na istem prostoru, kjer je stala stara šola. Načrte za novo poslopje je izdelal stavbenik Josip Costaperaria v Trstu, ki je vodil tudi vso stavbo. Zidarska, kamenoseška, tesarska, ključarska, kleparska, mizarska, slikarska, pleskarska, železobetonska dela, dobava umetnega kamna, železnine, instalacija plina in vodovoda so se izročila slovenski stavbeni tvrdki Iv. Martelanca m dr. v Barkovljah. Naprava osrednje kurjave s parom na nizek pritisk je bila izročena praškemu in-stalačnemu zavodu C. Pfibana in inženirja Zilke. Notranjo opravo: mize, omare za knjige in učila, katedre, obešala za obleke i. dr. je prevzela zadruga združenih mizarjev v Ljubljani, dobavo šolskih klopi pa je dobil mizarski mojster S. Praprotnik v Ljubljani. S podiranjem starega poslopja se je pri-oelo meseca malega srpana 1911., z novo stavbo ha meseca kimavca i. 1. Kolikor je dopuščalo vreme, s« se zidarska dela nadaljevala tudi v zimskem času. Oglejmo si notranjost! V podzemlju so prostori za kurivo (drva in premog), dva parna kotla za psrednjo kurjavo, dalje prostori za šolarsko kuhinjo 'n za pršne kopeli, ki sc utegnejo kdaj pozneje napraviti. V pritličju sta dve pisarni (ena za deško, druga za dekliško šolo) in 6 učnih sob. V prvem nadstropju sta dve sobi za učila in 6 učnih sob, v dru-Kem nadstropju 2 posvetovalnici in 6 učnih sob; v tretjem nadstropju imamo zopet 2 sobi za učila in knjižnici in 6 šolskih sob; v podstrešju sta dve stanovanji obstoječi iz dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin za dve slugi. Pripominjamo, da so šolske sobe 6'37 do 8’50 m dolge in po 6 m široke; v manjših je prostora za 50, v večjih za 56 do 58 učencev. Vsa oprava v sobah in drugod je popolnoma moderna. To je pač neprecenljiva pridobitev, kakoršne tržaški Slovenci dosedaj še niso imeli, a so jo težko pogrešali. Kakšen bo uspeh v soli sedaj, ko jej je poslopje novo, to si lahko predstavlja vsak, kdor je količkaj poučen, kako lepe uspehe je imelo učiteljstvo celo v starem, za šolo popolnoma nepripravnem poslopju. Ako je obiskovalo staro šolo izza njene ustanovitve t. j. izza leta 1888. do leta 1912. približno 13.500 otrok, potem navdaja pač vsakega Slovenca, kdor vidi novo šolsko poslopje, ponos — in vsak je lahko uverjen, da bo v prihodnje to število še znatneje naraščalo. Tržaški Slovenci so pač iz srca hvaležni za to res nedosegljivo važno pridobitev in bodo po začrtani poti, ki jih je dovedla do sedanjih uspehov, stopali dalje vedno naprej in vedno navzgor. Ciril Petrovec. J* h Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani MVII. « 1 * © eJ * 13 * Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXVII. velika skupščina dne 22. kimavca 1912 v Trstu. Ustrezaje želji izraženi lani v Tržiču, da naj se družbena velika skupščina deli na dva dela : na zaupno posvetovanje in na slavnostno zborovanje —• je povabilo vodstvo Družbe sv. C. in M. P° § ‘2. društ. z. podružnične zastopnike in pokrovitelje na večer dne 21. kimavca v veliko dvorano Narodnega doma v Trstu na zaupni sestanek. Predmet živahni razpravi, trajajoči nad tri ure, so bile notranje družbene stvari. Slavnostne velike skupščine, ki sc je vršila drugi dan dopoldne v isti dvorani, se je udeležilo nad 500 zborovalcev. Otvoril j° je prvomestnik vladni svetnik g. Andrej Senekovič ob 11. uri 25 m. z nastopnim nagovorom: Velecenjeni zborovalci! Otvarjam 27. veliko skupščino Družbe sv. C. in M. ter konstatiram, da je nad 20 volilnih upravičenčev navzočnih; zato je naša skupščina legalna in sme sklepati. Pozdravljam Vas, ki ste prišli iz vseh krajev naše domovine, ne boje se za izgubo časa in denarne žrtve. Posebna čast mi je pozdraviti v naši sredi zastopnika posestrimc Družbe sv. C. in M za Istro, g. dr. Bmčiča, ki se udeležuje naše skupščine namesto po Poslih zadržanega predsednika, nadalje zastopnika tukajšnje istrske Podružnice g. dr. Čipkoviča. Pozdravljam gg. državne poslance: dr. Gregorina, dr. Ravniharja in dr. Rybara, gg. deželne poslance: ccrlugo, dr. Kukovca, Miklavca, dr. Pertota, Sancina, dr. Slavika, or. Tavčarja in dr. Vilfana. Še prav posebno prisrčno pa pozdravljam j ar?.s*° Slovencev, našega podpredsednika in ustanovitelja C. M. oružbo, notarja g. Luko Svetca. (Dolgotranjo ploskanje.) Slavna gospoda ! Drugič smo se zbrali v Trstu na veliko skupščino. Prvi-sni Je bila skuPŠčIna tu 1. 1887., druga skupščina C. M. družbe ud l *• Panes imamo med seboj 3 člane C. M. družbe, ki so se sm * *' skuPŠčinc v Trstu, ti so: župan g. dr. Tavčar in nje-si ri3|®a' soProga ter ravnatelj g. Ivan Hribar. Prišli smo, ne da bi nrišr * temveč da določimo uspehe, ki jih je Družba dosegla; dol ' ani°’ se medsebojno bodrimo in vzpodbujamo k novemu m, in da si rečemo: Prijatelj, tukaj delaj, tukaj žrtvuj 1 Nobenega kadila ni treba, treba je le, da si pogledamo v obraz in potem nadaljujemo naše delo za ljubo deco. L. 1887. je bila naša Družba majlina, neznaten je bil njen delokrog in majhna so bila njena sredstva. Od 1. dne kimavca 1885 do 31. dne grudna 1886 je imela Družba K 13.027 22 dohodkov in K 178582 izdatkov. Do meseca malega srpana 1887 t. j. do H. velike skupščine, pa je bilo dohodkov K 14.713-10 in stroškov K 6861'—, torej čiste imovinc K 7822 10. Po 25 letih je družbeno premoženje naraslo, kakor razvidite iz predložene bilance, na en milijon. Družba je postala, kakor se časi rado povdarja, milijonarka. Toda njeno milijonarstvo je bolj ali manj le na papirju, kajti to premoženje je po večini nepremično, ki Družbi ne donaša nobenih obresti. Kar je pa premičnine, izdaja Družba skoro sproti. Njene premičnine obstoje večinoma iz šolskih poslopij, ki jej ne neso ničesar, nasprotno, napravljajo jej le vedno nove stroške. Naše premoženje je v prvi vrsti to, kar dobivamo od Vas, Slovenci, in pa to, kar prejmemo po volilih naših blagih mecenov. Dne 20. grudna 1886 je bil otvorjen 1. otroški vrtec, dne 3. prosinca 1887 pa drugi. Prvi se je ustanovil v Celju, drugi pri Sv. Jakobu v Trstu. Pri Sv. Jakobu se je priglasilo takoj 50 otrok, toda mestni magistrat jih ni dovolil sprejeti več nego 40; 10 jih je bilo treba odkloniti. Vedno pa se je povdarjala potreba slovenske ljudske šole v Trstu in tako je po dolgem trudu prišlo do tega, da je bila 1888. I. otvorjena prva slovenska šola v Trstu pri Sv. Jakobu'. Iz malega raste veliko. Danes imamo v Trstu eno šestrazredno deško šolo s 14 razredi, eno šestrazredno dekliško šolo z 11 razredi in eno šestrazredno dekliško šolo s 6 razredi, tako da Družba vzdržuje v Trstu 31 razredov ljudskih šol. Posebnega pomena pa je, da se je ustanovila slovenska šola tudi v sredini mesta, na Acquedottu in ko bi Družba imela sredstva, bi lahko otvorila tudi 36-razredno ljudsko šolo. Poleg tega pa vzdržuje Družba v Trstu še 5 otroškili vrtcev. Zadnje čase se je pokazalo, da je bilo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu nedostatno v vsakem oziru, tako v higijeničnem kakor tudi v pedagoškem. Morali so se najemati za šolske namene celo privatni prostori. Tržaški rodoljubi so sc ponovno obračali s prošnjami na vodstvo, naj zgradi novo moderno šolsko poslopje. Vodstvo je tej želji ustreglo in se odločilo zidati veliko moderno šolsko stavbo, ki ima prostora za 24 učilnic in razen tega še drirge prostore, posvetovalnico, konferenčno sobo, pisarni itd. To poslopje bodi znamenje slovenske požrtvovalnosti in govori cele knjige, kako moramo Slovenci delati, ako hočemo svoje otroke vzgajati v materinem jeziku. Kadar hočejo od nas gotovi faktorji denarnih žrtev, takrat nas ne pozabijo; kadar pa je treba gojiti naše šolstvo, smo mi zadnji. Izmed 31 učiteljev v Trstu plačuje vlada po neumornem posredovanju poslanca g. dr. Rybara 15 moči, 16 pa jih mora slej ko prej plačevati Družba. Tod,a ko smo postali deležni tega darila, smo začutili takoj precej grenkobe. Obenem s tem, da je prevzela vlada plačevanje prvih pet slovenskih učitelj- škili moči, je dala tudi Nemcem brez potrebe 5 učiteljskih mest in s tem pokazala, da daje Nemcem vedno rada hleb kruha, dočim za nas odpadajo le drobtine. Zakaj se je Družba vrgla s tako vnemo ravno na Trst? Ne bom Vam razlagal tu velikanskega pomena, ki ga ima Trst za slovenstvo, omenjam pa, da je Družba našla ravno v Trstu najbolj ugodna tla za svoje delovanje, kajti vlada in krajevni faktorji nam gredo tu vedno zelo na roko. Največ zaprek mora Družba premagovati tam, kjer sc bori proti Nemcem, zlasti na Koroškem in Štajerskem. V Studencih pri Mariboru se Družba bori več nego 2 leti, da bi dobila stavbeno dovoljenje, pa doslej zastonj. Na Koroškem še dosedaj nismo mogli doseči z vsemi pritožbami pri upravnem sodišču in ministrstvu, da bi župan razpisal komisijonalni ogled za dotično šolo. (Škandal!) In od tega dovoljenja pa do zidanja je še dolga pot in še težavnejša je potem pot do otvoritve šole. Zakaj to na-sprotstvo? Gospoda moja, bodite uverjeni, to njihovo nasprotovanje izvira le iz strahu pred nami; bati so se nas začeli. Lahko rečem, da se Nemci ničesar, niti Sokola, niti drugih društev in organizacij tako ne boje, kot le ene šole C. M. družbe. Nemci so si v svesti, da ljudska šola polaga temelj vsemu poznejšemu razvoju v vsakem oziru, v narodnostnem, političnem in verskem. Tu se spravijo v zemljo vse prve kali in iz tega zrna se razvijejo pozneje lepe cvetke. Čudno je, da sc tudi nekateri Slovenci boje C. M. družbe m njenega delovanja; tem ljudem menda ni za narodnost, ker hočejo imeti le versko vzgojo. Družba bode hodila vedno naprej po začrtani poti in upam, da se nam bo posrečilo priti do cilja. Zato pa potrebujemo složnosti in vsestranske podpore. Platonični izrazi slovenskemu šolstvu ne pomagajo nič, treba je le denarja, denarja hi zopet denarja. Od lanskega leta je Družba v dohodkih nazadovala. Vzroke temu nazadovanju vidim v draginji in zmanjšanem navdušenju, češ, saj Družba ima, saj je milijonarka. Da Družba in zanimanje za njo ne pojema, sodim iz Vaših navdušenih obrazov ■n iz obilnega števila udeležencev na današnji skupščini; kajti če nc bi imeli zanimanja, bi se ne zbrali v tako mnogobrojnem številu. Gospoda moja! prijetna dolžnost mi je pohvalno omeniti nekatere časopise, korporacije, društva in osebe, ki so s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnim delom pripomogle Družbi v veliki meri do njenih uspehov. Predvsem omenjam slovenske časnike, ki so vedno blagohotno objavljali družbene notice in naznanila, med temi zlasti Slov. Narod, Dan, Edinost, Slov. Branik, Slov. dom, Soča, Narodni list, Sloga, Učiteljski'tovariš, Laibacher Zeitung, k' je pogosto objavila o družbenem delovanju objektivna in simpatična poročila. O tej priliki naj sc spominjem tudi na šili bratov v Ameriki, ki sc ob vsaki priliki zavedajo svoje narodnosti in žrtvujejo Družbi velike vsote. V njihovih dopisih žari navdušenje m odseva vroča ljubezen do domovine. Družbi gredo na roko tudi m nogi juristi, ki brezplačno urejujejo njene pravne zadeve. Omenjam par mož, ki so se prav posebno odlikovali s svojo nesebičnostjo pri delu za Družbo. Tako je g. dr. Malcrič iz Črnomlja poldrugo leto nadzoroval in vodil stavbo družbene šole v Rožnem dolu, notar Ploj je delal Družbi zastonj kupne in odstopne pogodbe, gg. dr. Vilfan, dr. Rybaf in dr. Abram v Trstu imajo vedno mnogo posla z družbenimi zadevami, dalje naj omenim g. dr. Rosino v Mariboru, ki rešuje družbene akte za Maribor brezplačno, g. notar Hudovernik, ki je imel zlasti mnogo opravka z zapuščinskimi obravnavami po Kotniku, Polaku in Vilharjevi, v Gorici stavbeni odbor, ki mu je načeloval upokojeni sodni svetnik g. Kovač, v Trstu podružnica pri Sv. Mar. Magdalen i in s t avbe n i odbor za novo šolo z n a č e I n i ko m g. dr. Abramom. (Živio klici!) Žalostnim srcem Vam moram poročati, da nam je nemila smrt tekom zadnjega leta ugrabila mnogo podpornikov, med njimi mnogo takih, ki so se pred svojim odhodom v večnost z manjšimi ali večjimi darovi spominjali Družbe. Od zadnje velike • skupščine do danes je družba dobila izplačana tale volila: 1. Josip Trhan, delavec v Shebygonu v Ameriki K 10'—■, 2. ga. Katarina Roblekova v Kranju K 1763', 3. Jožef Ogris, župnik v Borovljah K 92-26, 4. Josip Žičkar, dekan v Vidmu, umrl 1. 1906 K 197'—, 5. France Budkovič, trgovec v Semiču K 15"—, 6. Karol Fiegl, sodni svetnik v Gorici K 200.—, 7. Fran Bavčar iz Sel na Goriškem. volil podružnici K 25' — , 8. Karol Kocjančič, posestnik v Kanalu, za podružnico v Gorici K 100 —. Naslednjih volil še Družba ni dobila izplačanih: 1. Ivan Zagorjan, posestnik v Goljeku K 20.-—, 2. Marija Veršič iz Ptuja K 200-—, 3. Ivan Korošec iz Gorice K 200- -, 4. Ivan Fabjančič iz Ljubljane, čegar volilo utegne znašati 30 do 35.000 kron, 5. ga. ReinOhl-Suhadolnikova iz Gorice. Umili so nadalje še drugi dobrotniki in prijatelji Družbe. Naj navedem le nekatere: 1. dr. Josip Vošnjak, ustanovnik, častni član in večletni blagajnik Družbe. V njegov spomin je plačal njegov brat g. Mihael Vošnjak za 10 obrambnih kamnov K 2000'—, kojih obresti so namenjene za družbeno šolo v Gorici. 2. Dr. Janez Mencinger, odvetnik In slov. pisatelj v Krškem. 3. Veliki slovenski mecen Josip Gorup vitez Sla vinjski v Reki. Njegovi sinovi so podarili o tej priliki Družbi za 15 obrambnih kamenov K 5000 —. 4 Fran Bevec v Goricah. Njegova gospa soproga je vslcd njegovega naročila izročila za obrambni kamen K 200 —. 5 Dr. Fdvard Volčič, deželnosodni svetnik v Novem mestu, 6. Viktor Zabret, železniški uradnik v Ljubljani, vzoren rodoljub, velik dobrotnik in prijatelj Družbe, 7. Šolsk(i sestra m. Rafaela Kovačičeva, ki si je kot dolgoletna voditeljica dekliške šole v Trstu za razvoj te šole stekla trajnih zaslug. 8. Anton Aškerc, mestni arhivar v Ljubljani, slovenski pesnik in pisatelj. 9. Josip Zalokar, duhovnik v Ameriki. 10. Martin Petelin, gim. profesor v p. v Ljubljani in večletni družbeni blagajnik, 11. Janko Vavken, hranilnični ravnatelj v Celju. 12. Davorin Karlin, gim. profesor v p. v Ljubljani, jako marljiv sotrudnik in nekoliko časa tudi blagajnik pri I. ljubljanski podruž- nici. Bodi tem, kakor tudi vsein drugim podpornikom in zvestim članom Družbe, ki so se tekom leta preselili v večnost, ohranjen časten in trajen spomin. (Na poziv prvomcstnika so sc zborovalci v znak žalosti dvignili s sedežev in zaklicali umrlim v spomin trikrat: Slava!) Prvomestnik je prečita! nadalje pismeni pozdravi Ustrezni matice školske, ki slove tako: Vclevaženi pdnove! Litujeme, že neni nam možno osobne sučastniti se Vaši vyznainne XXVII. valne hromady, na niž opčtnč prehližcti budete novž usp6chy narodnč obranne a kulturni sve prrice. Radujcme se s Vami, že občtavou prači a za součinnosti všccli vrstev slovinskdho naroda, podarilo se Vam školami materskelio jazyka uchraniti tisice slovinskych dčti. V Praze, dne 12. žari 1912. Nadalje je prečital brzojavna pozdrava notarja g. Carlija iz Žužemberka in deželnega odbornika g. dr. Trillerja želečega: In necessariis unitas. Prvomestnik je predstavil nato vladnega komisarja g. dr. Ivana Senekoviča. Med tem sta se približala prvomestniški mizici dva gojenca rocolskega vrtca, deček in deklica; izročivši prvomestniku sliko rocol-skega vrtca in šopek cvetk ga je nagovoril deček Angelček Škilanov : Oj srečno dobro došli gospod Vi prvomestnik nam in z Vami tudi Družba cela, ki Vas spremlja iz Ljubljane tam! Pozdrave vroče Vam prinašam iz vrtca rocolskega in šopek tale Vam podarim v znak hvaležnega srca. Veseli bodite med nami, saj srčno ljubimo Vas vsi! Bog živi Vas in Družbo celo, ta naša Družba naj živi! — (Živio klici!) O. Dr. Abram, predsednik tržaške m. podružnice C. M. lc pozdravil zborovalce: Velecenjeni skupščinarji! Vest, da sc bo skupšina C. M. družbe vršila letos v Trstu, je nas tržaške Slovence zelo razveselila. Zavedali smo se sicer, da mi ne moremo svojih gostov tako sprejemati, kakor se sprejemajo drugod. Tržaška občina n' v naših rokah, zato Vas nismo mogli sprejeti z županom in občinskim zastopom na čelu. Pozdravlja Vas pa velika masa Slovencev, ki vedo, da so Slovenci in se ne dajo zatreti od svojih nasprotnikov. (Pritrjevanje.) In ta masa je sad delovanja naše uriižbc. Brali ste o našem napredku, čuti ste o krasnih izidih naših volitev in našega ljudskega štetja; znate, gospoda moja, da imamo kaj mnogo cvetočih društev, mnogo podružnic, imamo krasno Prospcvajoče denarne zavode in to vse ni .umetnost", kakor trdijo I1..1 nasprotniki, ni delo nekaterih agitatorjev, to je delo mase, d' ilf *rc|na v svojem narodnem prepričanju in se zaveda svojih oižnosti. K temu velikemu uspehu je v veliki meri pripomogla 'užba sv. C. in M. Ako vidimo danes po 10 letih lepe uspehe, velikanski napredek v vsakem oziru, je vse to v veliki meri zasluga naše Družbe. Pozdravljam Vas torej, cenjeni skupščinarji, ki ste v tako obilnem številu prihiteli v Trst manifestirat za slovensko idejo; v imenu zveze tržaških podružnic Vam kličem iskreno: Prisrčno dobro došli! (Navdušeni živio klici!) Prvomestniku se je dostavilo med tem naslednje pisnio, ki ga je prečital: Kakor danes solnčni lepi dan sije naj ljubezni sreče žar za domovino in deco milo. vsi za družbo sv. Metoda in Cirila. Kdor tej družbi nasprotuje naj se Slovenca-kristjana ne imenuje. Le v slogi in ljubavi Pokažejo se verni Slovenci pravi. Bog blagoslovi Družbo sv. C. in M. in vse njene podpiratclje. Prilagam 5 K — mali dar, domu na altar. — Služkinja v Trstu. — Dar in dopis sta vzbudila splošno odobravanje. Nato se je oglasil deželni poslanec g. Pri u ga: Ob zrcalu Jadranskega morja, tam pri Sv. Jakobu se je letos dvignila orjaška stavba, odmenjena odgoji in pouku naše mladine Ta stavba bode priča naše ljubavi do teptanega naroda in naše požrtvovalnosti za našo milo deco. Ta stavba bode mogočen spomenik, ki je nastal iz krvavih žuljev našega delavstva. Pri Sv. Jakobu kipi proti nebu velikan, ki ga je podarila Družba sv. C. in M. naši mladini. Oj Družba dična, Družba mila, nebroj dobrot si že storila, in še deliš in še skrbiš, da v narodu zavest krepiš, da vztraja v hudem, težkem boju, da v delu trdem, vročem znoju prihranja si, da majhen dar polaga domu na altar. Zato ob sinji tej obali mi trdno bomo zate stali, ker vemo, da poduk, odgoja sreča naša, sreča tvoja, je v blagor nežni nam mladini, v procvit slovenski domovini. Tako še pozni rod bo znal, kaj zanj praded je žrtvoval. In ko srce nam bo trohnelo, bo blagoslavljal naše delo, to delo rok, srca, ljubavi, ki nam porok je, ki nam pravi: Le če smo v delu lem edini, zasije sreča kdaj mladini, po njej slovenski domovini. Zato nam duša vneto vzklika: Ti naš ponos, ti naša dika, razcvitaj se in množi sc, Bog krepi Te, Bog živi Te! A Vam, predsednik Družbe naše, Bog plati delovanje Vaše, in plačaj vsem, ki dajo dar mladini, domu na altar; saj z deloin tern pcpelni dan nam zgine in vstajenja dan napoči zoren in krasan. — (Dolgotrajno ploskanje.) K II. točki dnevnega reda je podal družbeni tajnik g. profesor dr. Janko Š1 c b i 11 g e r naslednje poročilo. Tajnikovo poročilo. Slavna skupščina! Poročati mi je o delovanju naših Podružnic in o stanju družbenega šolstva od lanske glavne skupščine. Omejiti sc hočem le na glavne podatke: Od lanske glavne skupščine se je ustanovilo na Kranjskem devet novih Podružnic. Posebno živahnost je pokazala Gorenjska, kjer so se. osnovale v Boh. Bistrici, v Šenčurju nad Kranjem in v Medvodah Nove delavne postojanke. Na skrajni deželni meji v Bregani pri Samoboru je nastala podružnica za občiito Veliko dolino, nadalje so se ustanovile Podkumska v Št. Juriju, na Premu, v Semiču in v Vremu, tako da jih štejemo danes 107. Ker še niso vse podružnice za letos naznanile števila članov moramo pri takih vzeti za podlago ‘ansko število. In ker je upati, da ni v tem oziru nobena podružnica Nazadovala, dobimo število krog 7800. Na Štajerskem se je ustanovilo devet novih podružnic: Dobova, Leobett na Gornjem Štajerskem, e>L Juri ob Taboru-Gomilsko, Kapele pri Brežicah, Ksavcrij-Ljubno, “reža-St. Janž, Podčetrtek, Ptujska gora-Št. Lovrenc irr ženska Podružnica v Slovenjem gradett. Od teh pa sta konstituirani in oelujoči le dve, tudi izmed lani ustanovljenih še tri nimajo odbora, bkupno bi imeli na Štajerskem 79 odobrenih podružnic z okroglo 4400 člani, torej za približno 200 manj kot lani. Na Koroškem je se vedno le osem nekoliko delavnih podružnic. Eno: Pliberk z pkolico, je bilo treba črtati, tako da nam jih ostane 10. Pač značilno Jjb da nezdramno spi celo velikovška podružnica, kjer bi moralo Judstvo vendar pred seboj videti velike družbene žrtve za tamošnjo narodno šolo. Prav pridne so bile podružnice: Blače, Borovlje, -clovec in Kotmara vas. Vseli članov je krog 250. Na Goriškem Jc delovanje za našo narodno obrambo zelo živahno. Ustanovilo e Je letos pet novih podružnic. Na skrajni zapadni meji Slovenstva je vzrastla nova podružnica v Krrainu, potem so prirastle nove podružnice v Biljah, Opatjem selu, Podgori in Sovodnjem - Rubijah, tako da imamo delavnih podružnic 47 z okroglo 22 0 člani. V Trstu se je ustanovila nova podružnica št. IV. za Belveder. Vseh tržaških podružnic je 17 s približno 1900 člani, torej za kakih 100 članov več kot lani. V Istri so tri podružnice, vse marljive; prednjači pa ona za Breg pri Trstu. Vseh članov je okroglo 200. Lani se ni omenilo, da sta se na Dunaju ustanovili dve podružnici, ki sta pričeli letos z zasebnim poukom slovenščine in štejeta 130 članov. — Vseh podružnic imamo torej skupno 265 s približno 17.000 člani. Niso pa všteti ameriški Slovenci, ki vztrajno delujejo pod zastavo sv. C. in M. in sijajen dokaz narodne ljubezni so njih bogati darovi. Podružnice so delovale z malimi izjemami prav pridno, nekatere tudi vzorno po danih navodilih. Občni zbori podružnic so bili večinoma premalo obiskani, pač pa so njih veselice vedno privabile mnogo občinstva. V tem oziru so se najbolj odlikovale kranjske in primorske podružnice. Posebno bogate so bile jubilejne proslave, na čelu vseh ženska podružnica v Trstu, ki je obenem sijajno proslavila 251etno plodonosno in požrtvovalno narodno delovanje gdč. Milke Mankočeve. Lepe gmotne uspehe so dosegle z jubilejno proslavo tudi moške podružnice v Krškem, v Logatcu in Ormožu. Priraslo je 10 novih pokroviteljnln (vse na Kranjskem), 134 obrambnih pokroviteljnln, od teh 64 na Kranjskem, 35 v Trstu, 21,na Goriškem, 10 na Štajerskem in 3 v Istri. Organizacija podružnic v pokrajinske zveze se še letos ni mogla izvesti, ostane torej na programu za bodoče leto. V tem vprašanju je vodstvo naziranja, da bodo take pokrajinske zveze uspešno delovale le tedaj, če njih delokrog ni obsežen in kjer spajajo podružnice lokalni skupni interesi. Od pokrajinskih zvez po kronovinah ni pričakovati uspehov, pač pa utegnejo zveze po manjših okrožjih življenje v podružnicah osvežiti. Uspehi družbenega delovanja na polju šolstva so bili v razmerju gmotnih sredstev ugodni; vendar čaka Družbo v tem oziru še težka naloga. Ogromna denarna sredstva Schulvereina in Lege nazionale v brezobzirnem boju proli Slovenstvu, mnogokrat pod zaščito vlade, morajo pomnožiti peščico slovenskih boriteljev proti neštcvilni sovražni armadi. Resni časi kličejo za značajnimi, vztrajnimi narodnimi junaki! Opozoriti hočem na Kočevje, kjer nima slovenska manjšina v mestu nikakih pravic. Večina v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu se ne gane in pusti, da se 150 slovenskih otrok — dovolj za tri razrede, ponemči! Slovensko šolstvo ob kočevski meji nazaduje, napreduje pa nemoteno Schulvercin, ki ponemčuje brez zapreke slovenske otroke v Lazih, v Brčicah in Rodinah. Te šole so blizu nove železnice in železniški uslužbenci bodo pošiljali svoje otroke v te ponernčevalnice. In naši šolski družbi, ki je z zgradbo šol v Čepljah, Rodinah in Rožnem dolu odvzela občinam in deželnemu odboru občutno breme, je zavrnil deželni odbor prošnjo za podporo. Vse drugače umevata svojo narodno dolžnost štajerski in koroški deželni odbor! Take so razmere na Kranjskem z ogromno slovensko večino, kake so šele »a slovenski meji, za katere obrambo je v prvi vrsti ustanovljena naša šolska družba! Družba sv. C in M. vzdržuje in podpira 21 otroških vrtcev: b na Štajerskem, 4 na Kranjskem, 6 na Primorskem, 5 v Trstu in okolici Leta 1911./12. je obiskovalo družbene vrtce 660 dečkov in 748 deklic, skupno 1408 otrok, torej letos 79 otrok več kakor lani. Vrtci so zlasti v industrialnih krajih prenapolnjeni. Otroški vrtci so Priredili v tekočem šolskem letu 36 veselic. Dohodki teh veselic so se porabili deloma za gmotni prospeh vrtcev, deloma za obdarovanje mladine. Na polju šolstva izkazuje Družba najlepše nspelic v Trstu, kjer je rešila že na tisoče slovenskih otrok. Najlepše vidno znamenje njene požrtvovalnosti in lokalnih faktorjev Jo veličastna stavba novega šolskega poslopja, ki se bliža svojemu zaključku. Dne 24. kimavca 1. 1. se je otvorila nova družbena šola oa Blanči pri Gorici, ki se razširi letos v dvorazredno. Narodna sola Družbe sv. C. in M. v Št. Rupertu pri Velikovcu je v začetku rninulcga šolskega leta izgubila na nemško velikovško mestno šolo 33 otrok, na novo jih je vstopilo 54 otrok, vseh je letos 194, torej 4 manj kakor lani. Da ta šola ne more napredovati, je krivo, ker nima pravice javnosti, mnogo pa jo ovira strastna agitacija nasprotnega nemško-nacionalnega učiteljstva. Lepo napreduje družbena sola na Muti. Dveletni križev pot C. M. družbe za stavbeno dovoljenje šolskega poslopja v Vodičji vasi na Koroškem in v Studencih pri Mariboru še ni končan, toda upajmo, da zmaga Pravica tudi tu! — Družba je vzdrževala v lanskem šolskem letu ° Sol s 37 razredi, katere je obiskovalo koncem šolskega leta “49 dečkov in 1048 deklic, skupno 1897 otrok, kar znači prirastka za 181 otrok. Vse mladine, ki pohaja v družbene zavode, je torej 3124. In ako je Družba to mlado četo obranila svojemu narodu, Jo storila veliko delo, vsejala je v domačo grudo zdravo seme, ki naj rodi zdrav sad za boljšo bodočnost! — Poučevalo je v ljudskih šolah 15 moških in 17 ženskih učnih moči, ki so sc zavedale ycdno svoje važne naloge. Družbeno učiteljstvo je delovalo marljivo 'n vestno, da so uspehi ugodni; pa tudi zunaj šole je pridno Vfšilo narodno delo. Na lanski skupščini v Tržiču je vodstvo vzelo na znanje resolucijo, da se naj deli glavna skupščina v dva dela: v zaupno zborovanje delegatov in manifestacijsko zborovanje. Tej resoluciji Je ugodilo. Vodstvo ni nikak zbor nezmotljivih, zato so mu s|varna kritika delegatov o njegovem delovanju in praktični nasveti za njegove načrte, posebno kako bi se Družbi odprli novi viri ohodkov, vedno dobrodošli. ^ Osebne izpremenibe, ki so se izvršile tekom leta, so sledeče: P lanski skupščini je bil izvoljen v odbor namesto gosp. prošta oreg. Einspielerja družbeni nadzornik g. Mat. Prosekar, nadzorništvo Jr c izpopolnilo z g. dr. AL Lavšem in g. M. Rodetom, v razsod-nistvo je bil voljen namesto g. Karola Savnika, ki sc je odpovedal radi starosti, g. dr. Fran Rosina iz Maribora. — Konstantno nazadovanje dohodkov in vedno večje zahteve do Družbe so dale povod, da je vodstvo bilo primorano začeti varčevati na vseh koncih in krajih. In ta neugodni gmotni položaj je tudi povzročil, da je bilo vodstvo primorano opustiti službo posebnega potovalnega učitelja za Štajersko in odkazati njegov delokrog potovalnemu učitelju g. A. Begu, ki ima sedaj v svoji oskrbi vse slovenske pokrajine. Ker je podružniško delo po Kranjskem in Primorskem po večini končano, mu bo mogoče posvetiti tudi svoje moči za Štajersko. — Pisarniško osobje je ostalo neizpremenjeno. Vsem neštetim delavcem za prospeli naše šolske družbe velja naša iskrena zahvala z željo, da bi v tem težkem narodnem boju tudi v bodoče ne omagali, ampak podvojili svojo požrtvovalnost! Blagajnikovo poročilo. O III. točki dnevnega reda poroča nato blagajnik g. notar Aleksander Hudovernik naslednje: Slavna velika skupščina! K tiskanemu poročilu, katero Vam je, častiti skupščinarji, itak na razpolago, dovoljujem si samo sledeče pripomniti: Redni dohodki minulega leta zaostajajo za onimi leta 1910., nasproti pa so se povišali redni izdatki. Rednih dohodkov je imela Družba v minulem letu K 150,915-48, rednih stroškov pa K 234.972-70, torej stroškov za K 84,027 22 več nego dohodkov. Ti stroški so se morali pokriti iz družbene imovinc. Ce primerjamo redne dohodke iz leta 1911. v znesku K 150.91548 z onimi iz leta 1910. v znesku K 164.622 90, so sc isti zmanjšali za K 13.677'42. Če pa vpoštevamo vse dohodke lanskega leta v znesku K 179-973-85 z onimi iz leta 1910. v znesku K 225,865 59, znašali so isti za K 45.89P74 manj nego leta 1910. Volila seveda niso tu upoštevana. Nasprotno pa so znašali redni stroški leta 1911 K 234,97270, tedaj v primeri z onimi iz leta 1910. v znesku K 196.615-91, za K 38.35679 več nego leta 1910. Mimo prispevkov podružnic bi morali biti glavni vir našim dohodkom nabiralniki in razpečavanje družbenega blaga. Priznati moramo, da so podružnice vrlo podpirale vodstvo v dohodkih, nazadovali pa smo pri dohodkih iz nabiralnikov v minulem letu za K 632588 (K 20,125.50 manj K 13 799 62). Narodni kolek nam je dal leta 1910. dohodkov K 7138 06, leta 1911. pa K 4641 46, torej so padli dohodki za K2496 60. Tudi za družbene razglednice ni več toliko zanimanja. Leta 1910. so vrgle razglednice K 3330-44, leta 1911. pa samo K 1348 88, tedaj manj za K 1981*56. Ti dohodki so padli za več nego polovico. Tudi prejemki po slo- venskih časnikih so se skrčili. Dočim so leta 1910. slovenski časniki nabrali K 7117 29, so nam dali leta 1911. le K 3112 82, torej za K 4004 47 manj. Pa še od teh dohodkov je izkazal „Slovenski Narod" največ, namreč K 299941, vsi tlrugi časniki pa K 113-41. Seveda je končni efekt družbenih financ ugoden, kajti čista imovina leta 1911. znaša K 1,139.700' - , proti letu 1910. v znesku K 963.995'47, tedaj več za K 175 704 53. Ta uspeli pa je pripisati edinole velikim volilom, katera so v zadnjili letih naklonili razni Plemeniti dobrotniki. Leta 1910. se je vplačalo za obrambni sklad K56.767'16, ‘eta 1911. pa samo K 27.229'83. Dediščino naše velike dobrotnice pokojne gospe Marije v ih ar j e ve, ki znaša K 112.400'—, je Družba že prevzela v svoje varstvo, razpolagati pa ž njo, kakor je znano, ne more še sedaj, tar pristoja ves užitek njenemu soprogu g. Evgenu Vilharju. Kakor vidite, častiti skupščinarji, smo v našili dohodkih minulo leto nazadovali, dočim pa se potroški jako množe. Za to mora Družba skrajno varčevati z družbenim imetkom in skrčiti svoje izdatke kolikor mogoče. Ta okolnost in dejstvo, da se je vodstvo prepričalo, da zadostuje Družbi en sam potovalni učitelj, je bilo povod, da je Družba opustila službo potovalnega učitelja na Štajerskem. To je kratka slika našega denarnega gibanja. Dohodki se •nanjšajo, potrebe čim dalje rastejo in bodo čim dalje večje. Naši narodni nasprotniki so nas obkolili od vseli strani ter si postavljajo hdnjave v osrčju naše zemlje. Iz Roseggerjcvega sklada je dovolil 'n deloma izplačal nemški Schulverein leta 1910. za Kranjsko K 74.000' , za Koroško K 100.800'—, za Primorsko K 84.000' — >n za Štajersko K 216.412 —. Leta 1910. je ustanovil nove šole na Polzeli in v Ciršaku, leta 1911. pa Roscggerjevo šolo v Peklu in na Vuzenici. L. 1910. je poročal nemški Schulverein na svojem občnem zboru, da more smatrati svoje delo na Spodnjem Štajerskem, v kolikor zadeva obmejne kraic, končano, ker ima že vsaka nemška naselbina svojo solo. Razširil je nadalje šolo v Hrastniku, v Studencih pa otročji vrtec in zgradil novo šolo. Celo na Kranjsko je raztegnil svoje roke ter leta 1910. ustanovil tri nove šole: v Rodinah, Brčicah in Vedrenju. Za „Lego Nazionalc" je prispeval samo Trst leta 1910. K 184.98348, torej več kakor znašajo dohodki naše Družbe v minulem letu. Toliko je namreč nabrala samo podružnica v Trstu. y Trstu je namreč „Lcga“ osnovala „Ricreatorio di San Giacomo" 2il delavske otroke, v katerega je sprejela 900, večinoma slovenskih delavskih otrok, katere med dnevom popolnoma obskrbuje s hrano ln jih tudi obdaruje. Nasproti pa nam delajo težkoče, kadar hočemo graditi v obmejnih ogroženih krajih svoje šole. V Studencih na Štajerskem in 7 Vodičji vasi na Koroškem se bijemo že tri leta za šolsko stavbo >n kljub vsem pritožbam še do danes nismo dobili stavbenega dovoljenja. Naši nasprotniki nam namreč pri šolskih stavbah, Katere nameravamo graditi v teh krajih, delajo vse mogoče ovire, Jasnim namenom, da bi naše stavbe onemogočili ali vsaj zdatno avickli. Med tem pa, ko si za šolsko stavbo v Vodičji vasi še do danes nismo priborili stavbenega dovoljenja, zgradil je nemški Schulverein brez vsake ovire že leta 1910. šolo v Vodičji vasi, v katero zahajajo večinoma slovenski otroci. Ta šola je namreč prva, katero je zgradil nemški Schulverein izključno iz svojih sredstev. iz teh podatkov posnemate, častiti skupščinarji, koliko dela še čaka našo Družbo. Za tako delo je treba žrtev, denarnih žrtev, ker brez njih je vsako obrambno delo nemogoče. S samim navdušenjem za družbeno delo nam je bore malo pomagano. Mi potrebujemo navdušenja s cvenkom in ne v besedah. Če smo v dohodkih minulo leto nazadovali, moramo to v bodoče popraviti s tem, da bomo več žrtvovali za Družbo. Rad priznam, da plačujemo ogromni narodni davek, a domovina zahteva od nas še nadaljne žrtve, ako si hočemo ohraniti svojo narodnost. Apelujem zato danes na slovenske pokrajine, katere se do danes še niso zavedale v polni meri, kaj zahteva družbeno delovanje. Apelujem na posameznike, osobito na imovite Slovence, apelujem končno pa tudi na vse tiste, ki so obrambne kamene podpisali, a jih še niso vplačali, da to skoraj store. Od Vas, drage Slovenke in Slovenci, je zavlsno nadaljno delovanje Družbe. Ne zapustite je, podpirajte jo vsi, ki Vam je pri srcu obstanek našega naroda! Nehvaležno bi bilo, da se ne spominjam tu blagega dobrotnika, kranjskega rojaka, g. Ivana Fabjančiča, kateri je 16. grudna 1. 1. umrl v deželni bolnici v Ljubljani Ta plemeniti rodoljub, vreden vrstnik Polaku, Kotniku in Mariji Vilharjevi, je imenoval v svoji oporoki Družbo sv. C. in M. za glavno dedinjo ter jej zapustil okoli 30.000 K. .Notranjska sme biti ponosna, saj jej gre prvenstvo med vsemi slovenskimi pokrajinami; ona nam je dala: Karola Kotnika, Marijo Vilharjevo in Ivana Fabjančiča. Sicer teče za njegovo zapuščino še pravda, ki pa se bode gotovo končala na našo korist. Častiti skupščinarji! Danes zborujemo na obalih sinjega Jadranskega morja pod vtiskom največje slovenske trdnjave — naše krasne šole, ki stoji tam pri Sv. Jakobu. Ta šola nosi ponosni napis: „Šola Družbe sv. Cirila in Metoda" ter je največje delo, katero je kdaj Družba započela in končala. S to šolo smo odpo-mogli veliki narodni potrebi, zgradili smo si veliko narodno trdnjavo, v kateri bo našlo svoje zavetišče tisoč in tisoč slovenskih otrok, kateri bi bili drugače izgubljeni za nas. Iz te šole bo izhajal nov krepak narod, narod slovenskih mož in žena. Ta stavba bo poznim rodovom živa priča slovenske požrtvovalnosti in slovenskega rodo-ljubja, znak slovenske zavednosti, pričala pa bo tudi našim potomcem, da smo se v pravem času zavedali svoje dolžnosti naprain domovini. Ker sc na poziv nikdo ne oglasi, konstalira prvomestnik, da je skupščina to poročilo vzela odobruje na znanje. Poročilo nadzorništva. IV. V imenu nadzorništva jc govoril državni poslance gosp. dr. Vladimir Ravnihar. Tekom leta sem imel večkrat priliko prisostvovati vodstvenim sejam in ob takih prilikah sem se prepričal, s koliko vnemo in Pridnostjo jc deloval odbor. Bilanco, kakor tudi knjige sem našel v vzornem redu. Zato predlagam, da se izreče odboru absolutorij. Prihajam pa razen tega s predlogom, da se vodstvu za njegovo brezprimerno požrtvovalno delo izreče še prav posebna zahvala. (Pritrjevanje). Prvomestnik: Dovolite mi, slavna gospoda, da spregovorim Par besed o svoji osebi- Ne vem, odkod se je začela širiti novica, da dobivam jaz kot prvomestnik stalno letno plačo. Vsota, ki se pri tem navaja, variira med 2000 do 4000 K. Poleg mene dobiva glasom te govorice tudi družbeni blagajnik plačo, ki znaša baje 200 K na mesec. Prosim gg. nadzornike, ki so imeli vsak čas vpogled v knjige, da izjavijo, če so našli kaj takega vknjiženega. Ce sem potoval nadzorovat družbene šole ali v drugih, večinoma v stavbnih zadevah, n. pr. v Trst, Gorico, Krmin, Maribor, Velikovec •td., sem si zaračunal pač potne stroške, pa ne vselej toliko, kolikor so v resnici znašali, marveč sem navadno dodajal še iz svojega. Bil sem v družbenih zadevah tudi v Trstu, Mariboru in na Koroškem, rjc da bi za to od Družbe kaj zahteval. Da si za potovanje v družbenih zadevali zaračunavam vsaj del lastnih stroškov, te pravice mi ne more nikdo odrekati. Da čuvam svojo čast, pa moram odločno protestirati proti govoricam, da bi prejemal jaz ali blagajnik °d Družbe kako plačo. Navzočne nadzornike gg. dr. Ilešiča, dr- Ravniharja in Miloša Stiblerja pa poživljeni, da to javno konstatirajo. (Živio klici in ploskanje). Sicer pa izjavljam, če slavna skupščina misli, da moram tudi potne stroške, kolikor sem jih imel doslej, trpeti iz svojega, sem pripravljen jih Družbi povrniti. G. dr. Ravnihar: Mislim, da so ti očitki tako abotni, da sami pobijajo in zategadel upam, da si lahko prihranim to konstatacijo. (Pritrjevanje). G. blagajnik notar Hudovernik je prečital proračun 2a prihodnje leto. Urednik g. Ekar je prosil nato pojasnila radi šole v velikovcu. , Prvomestnik: Družbena šola pri Velikovcu ne prospeva tako, kakor bi bilo pričakovati; poglavitni vzrok temu neveselemu Pojavu vidi vodstvo v tem, da ta šola nima pravice javnosti. Ta Se pa po obstoječih predpisih ne more dobiti, ker poučujejo v vseh tazredih dečke in deklice le ženske učne moči. Da bo šola mogla dobiti pravico javnosti, je vodstvo pred štirimi leti sporazumno s Šolskim vodstvom sklenilo razdeliti 4. razred v deški in dekliški oddelek in za deški oddelek nastaviti moško učiteljsko moč. Ta tastavljeni učitelj pa je poučeval le nekoliko čez eno leto in je potem iz učiteljske službe sploh izstopil ter posluje sedaj kot urednik „Slov. llustrovanega Tednika". Nato je vodstvo g. župniku Fr. Treiberju kot šolskemu vodji stavilo predlog, da naj se delita 3. in 4. razred na deški in dekliški oddelek in naj poučujeta v teh razredih dečke dva učitelja, deklice pa dve učiteljici. G. šolski vodja župnik Treiber pa je temu predlogu odločno nasprotoval, češ, da hoče Družba na ta način šolskim sestram izpodkopati tla, vničiti njih vpliv na vzgojo otrok in v šolo vpeljati liberalizem. Obisk šole pa je bil tak, da v preteklem šolskem letu v 4. razredu nismo imeli nobenega dečka. Nato je družbeno vodstvo »Slovcn-skemu šolskemu društvu v Celovcu" stavilo predlog, naj bi prevzelo to šolo v svojo oskrbo, da bi hišo s telovadnico in z vsem inventarjem vred ali kupilo ali pa vzelo v najem za dobo (10 let za priznalno najemščino letnih 5 K, v njej vzdrževalo slovensko šolo in plačevalo vse učiteljsko osobje. Te ponudbe »Slovensko šolsko društvo" ni sprejelo, temveč je hotelo, da mu Družba prepusti šolo popolnoma v last in poleg tega še vse svoje dohodke iz Koroške. Ti dohodki sicer niso veliki, toda Družbi je šlo za princip in zato ni ugodila tej zahtevi. Pozneje je Družba ponudila »Slovenskemu šolskemu društvu" še enkrat šolo za dobo petih let pod istimi pogoji, toda društvo tudi sedaj ni sprejelo ponudbe. Sklenilo se je, da se šolskim sestram odpove in ako »Slovensko šolsko društvo" šole ne sprejme v oskrbo, bo morala Družba šolo koncem šolskega leta 1912/13 zapreti. G. Novak iz Idrije: Kakor izkazuje blagajniško poročilo, so dale posojilnice 10(50 K podpore C. M. družbi. Proračun izkazuje za te podpore 4000 K. Ta znesek je z ozirom na število posojilnic po Slovenskem zelo majhen in zato bi priporočal slav. vodstvu, da naj bi dotične hranilnice, ki imajo naložen Družbeni denar, izplačevale ali ugodnejše obresti ali pa votirale Družbi večje vsakoletne podpore. Ker imajo od Družbe korist, zato tudi lahko zanjo več žrtvujejo. Notar g. Hudovernik: Kmetska posojilnica, kjer ima C. M. družba naložen svoj denar, postopa napram Družbi zelo kulantno. Natančneje se ne morem izraziti, kar bo razumel vsakdo, ki ima nekoliko vpogleda v razmere pri hranilnicah. Volitve. Prvomestnik: Pr'hodnjc točke V. VI. in VII. dnevnega reda so volitve. Iz vodstva stopijo letos g. notar Hudovernik, g. dr. Janko Šlebinger in g. župnik Vrhovnik, ker je 3 letna doba njihovega odborništva potekla. Dalje se je odpovedal odborniškemu mestu g. dr. Žerjav. G. Pahernik želi, da bi se namesto njega izvolil drug odbornik za Štajersko, ker on zaradi prevelike oddaljenosti ne more prisostovati odbornlškim sejam. Treba je torej na novo izvoliti 3 odbornike za dobo 3 let in 2 odbornika za dobo enega leta. G. dr. Tavčar: Redkokdaj se pripeti, da bi sc na družbenih skupščinah volilo z volilnimi listki. Ti st je, gospoda moja, po ■nojem prepričanju najmanj tisto mesto, kjer bi smeli mi z volitvami Po volilnih listkih kazati svojo notranjo nccdinost, zato predlagam, da pokažemo lepo edinost na ta način, da se vse volitve izvrše soglasno per acclamationem. Moj predlog se torej glasi: Člani vodstva, ki letos izstopijo po triletni dobi, se zopet izvolijo v vodstvo; namesto g. dr. Žerjava, ki sc je med letom odpovedal, se izvoli višji revident južne železnice g. Ivan Kejžar, in namesto R. Pahernika, ki se je pravkar odpovedal, pa g. dr. Karol Koderman. V nadzorništvu in razsodništvu naj ostanejo vsi dosedanji člani. Ravnatelj g. Hribar: G. dr. Fr. Rosina iz Maribora je javil, da ne reflektuje več na izvolitev v razsodništvo. Zato predlagam, da se na njegovo mesto v razsodništvo voli g. Fr. Pahernik. Prvomestnik: Dam torej na glasovanje naslednji predlog: x 1. v vodstvo se volijo: gg. Aleksander Hudovernik, dr. Janko Slcbinger in Ivan Vrhovnik za dobo treh let, gospoda Ivan Kejžar ■n dr. Karol Koderman za dobo enega leta; 2. v nadzorništvo se volijo: gg. dr. Fran Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode in Miloš Stibler; 3. v razsodništvo se volijo; gg. dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Fran Pahernik, dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller. Predlog se sprejme soglasno in z odobravanjem. Radostno konstatiram edinstvo, ki nam bode porok za složno ■n plodonosno delovanje v bodočnosti. (Pritrjevanje). Pozdrav ameriških Slovencev. G. Ivan Lah, ameriški Slovenec je prečital pismo in pozdrav ameriških Slovencev, ki slove: Častili skupščinarji! Iz daljne tuje domovine, katero smo si zbrali za svojo drugo mater, prihajajo k Vam glasovi nekdanjih slovenskih otrok nepozabne nam očetnjave slovenske. Nad tritisoč milj dolga pot nas loči od Vas bratov v rojstni nam domovini, toda mi vsaj upamo, da so naša srca blizu Po mišljenju in navdušenosti za delo, kot ga nam nalaga Družba slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Daleč smo od Vas, pa se Vas vedno spominjamo z besedo in dejanjem. Seveda ima naš Slovenec v novi domovini obilo skrbi, še več dela in malo počitka, ln je skorej nemogoče pri materijalnem boju za življenje veliko Polagati kot žrtev na altar naše siromašne, toda tolikanj ljubljene domovine. Prepričani pa smo, da Slovenci v Ameriki imajo isto navdušenje, iste želje in isto ljubav do naše očetnjave, kot Vi, ki z'vitc v njej, le prilike in dobrega apostola jim manjka, ki bi jim razložil dragoceni in miljeni pomen naše C. M. družbe. Zato smo Pa drugi, ki smo se tudi v novi domovini oklenili naših slovanskih apostolov toliko-bolj goreči pri delu in delujemo vedno in vedno, da si pritrgamo svoj delež in ga pošljemo, če le moremo, milim zatiranim bratom v domovino, ki je danes žal žrtev tujih napadov, da Slovence komaj ve, da živi na svoji lastni zemlji, katero 11111 skuša tujec kos za kosom odlomiti in priklopiti sebi. Mi dobro vemo, da je treba dela, ogromnega dela, namreč onemu, ki si je postavil za svojo nalogo, da sc uspešno bojuje. In v tem delu vas hočemo podpirati do zadnjega diha, in dasi nam mogoče usoda ne bo nikdar pripustila, da bi še enkrat zrli krasne slovenske planinske kraje, vendar srce — slovensko srce pa bo utripalo za njo, dasi tužno v tujih krajih, vendar s ponosom in zavestjo, da smo tildi mi slovenski sinovi skupne očetnjave, ki si ne damo iztrgati iz srca, kar nam je najdražje — materinski, prekrasni slovenski jezik. Častiti skupščinarji, mogoče so velike naše besede, pa mala darila, a 'verujte natn, da damo, kar imamo. Zavest bo rastla. ko bodo videli drugi naše vzglede in s časoma upamo, da bo Amerika v prvi vrsti, ki bo polagala svoje obole na materinski altar. Sprejmite naše prisrčne pozdrave po našem zastopniku g. Ivanu Lahu, ki je bil naš tajnik. On je mož navdušen za narodno delo, katerega še danes tukaj spoštuje vsa clevelandska največja slovenska ameriška naselbina. Bratje, preko morja podajamo Vam v duhu svojo desnico, čujemo z Vami in Vas nikdar ne pozabimo. Prisrčen slovenski pozdrav od udanih rojakov — za C. M. podružnico št. 24. Louis J. Pirc, predsednik in urednik. Prvomestnik: Zahvaljujem sc Vam, kot zastopniku naših rojakov onkraj morja za prekrasne bodrilne besede. Veseli nas, da se tudi oni krepko zavedajo, da teče slovenska kri po njihovih žilah in da tvorijo z nami veliko celoto. Želimo bratom onkraj morja vse uspehe in vso srečo, posebno pa nam je pri srcu, da ostanejo zavedni in požrtvovalni sinovi svoje slovenske domovine. Predlogi. Ravnatelj g. Ivan Hribarje stavil nastopne 3 predloge. 1. Skupščina, prepričana o koristi posebnega potovalnega učitelja za Štajersko, priporoča slavnemu vodstvu, da takega učitelja zopet nastavi, kakor hitro bodo to dopuščale razmere in društvena sredstva. 2. Pred vsako skupščino naj se vrši zaupen sestanek tako, da se razdeli v bodoče vsaka skupščina v zaupno in manifestacijsko zborovanje. 3. Tajniško in blagajniško poročilo naj sc po možnosti objavi 14 dni pred vsako skupščino in naj sc članom pošlje. (Vsi trije predlogi soglasno sprejeti.) Sklep. Ko je bil jurist g. Pekle pozdravil skupščino v imenu »Prosvete" in povabil zborovalce, naj si pogledajo Obrambno razstavo, ki naj bode podlaga Obrambnemu muzeju in kaže našo bilanco v narodnoobrambnem delu, je spregovoril naposled prvomestnik; Slavna gospoda! S tem bi bil izčrpan 'dnevni red za današnje zborovanje. Zahvaljujem se Vam vsem najiskreneje na mnogobrojni udeležbi, zahvaljujem se Vam na zanimanju, s katerim ste sledili posameznim poročilom in prosim Vas, da tudi nadalje nc pozabite Družbe, temveč z živim zanimanjem zasledujete njeno delo in jej pomagate z denarnimi podporami in nasveti. Bodite 'iverjeni, da vodstvo ne zametuje nobenega nasveta, temveč bode Po svojih močeh uvaževalo vse želje, zahteve in bodrila. Ko se danes razhajate, gospoda moja, nesite občutek s seboj, da je C. M. družba ravno v Trstu dosegla svoje največje uspehe. Še nekaj mi je pri srcu, kar bi Vam rad omenil za slovo: Ljudska šola ni zadnja etapa v razvoju posameznika, treba je, da se to, kar je vsadila ljudska šola, goji nadalje in deca po izstopu iz šole ne prepušča sami sebi. Po dovršitvi ljudskih šol naj otroci vstopajo v organizacije, kjer se krepi njihova telesna in nravna sila in ohranja njihova narodna zavest. Če deca vstopa n. pr. v Sokola in druge podobne organizacije, bode tam dobila sile, da se ustavlja našemu skupnemu nasprotniku. Zaključujem zborovanje in Vam kličem : Na svidenje čez leto dni! Veselice. Skupščinarji so si popoldne ogledali novo šolsko poslopje pri Sv. Jakobu. Potem so krenili nekateri v Rojan, kjer sc je v vrtnih in notranjih prostorih konsumnega društva razvila prijetna veselica, prirejena kot zaključek cvetličnemu dnevu od barkovljanske, rojanske in belvcderskoškorkljanske podružnice. Drugi so posetili Sv. Ivan ali Škedenj, kjer sta bili živahni veselici vprizorjeni s sodelovanjem narodnih društev od ondotnih C. M. podružnic. Tudi na teh dveh krajih je bil lep cvetlični promet. Vse tri veselice so dale Družbi čistega dobička K 120378 (Rojan K 530, Sv. Ivan K 51L04, Škedenj K 16274). Darovi o veliki skupščini. O 27. veliki skupščini so sc z večjimi in manjšimi darovi sPoninili Družbe sv. C. in M. naslednji : 1. Služkinja v Trstu 5 K s Pozdravom navedenim v poročilu; 2. g. Benedikt Poniž iz Gorice dva obrambna kamena, enega z 200 K takoj plačal; 3. g. Fr. Medica v Mori na Tirolskem 30 K; 4. in 5. gg. prof. R. Perušek jo župnik Iv. Vrhovnik po 20 K; 6. g. župnik Fr. Trciber v St. Rupertu pri Velikovcu 10 K; 7. vesela družba pri Mavcu v Borov-nici K 8 20; 8. podružnica C. M. v Volčji dragi 5 K; 9. podružnica C. M. v Št. Vidu pri Vipavi K 1'65. Zahvala. Vodstvo Družbe sv. C. in M. izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakoršenkoli način pripomogli, da se je XXVII. 8'avna skupščina v Trstu dne 22. kimavca t. 1. izvršila tako sijajno. Imenoma se zahvaljuje slavnemu Dramatičnemu društvu za prepustitev dvorane za zaupno in glavno zborovanje, moški podružnici Družbe sv. C. in M. v Trstu, ki je po svojih odbornikih in članih preskrbela vse, da se je mogla glavna skupščina tako svečano vršiti, nadalje g. c. kr. učitelju Engelmanu, ker je preskrbel skupščinarjem stanovanja, vrtnarici gdč. Malvini Plaperjevi in malim gojencem otroškega vrtca v Rocolu za tako prisrčni pozdrav, enako g. deželnemu poslancu Ferlugi za prekrasni pozdrav v vezani besedi, podružnicam pri Sv. Ivanu, v Rojanu in Škednju za priredbo odličnih veselic na korist Družbi sv. C. in M., posebno iskreno zahvalo podružnici št. 24 v Clevelandu, ki je poslala zastopnika za svoje pokroviteljstvo g. Ivana Laha s prelepim pismom, iz katerega žari ljubezen do domovine, ljubezen do naše Družbe. Hvala vsemu rodoljubnemu slovenstvu v Trstu in okolici, ki je posetilo in tako povzdignilo slavje XXVII. glavne skupščine, hvala tudi vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem, ki so vsak po svojih močeh pripomogli k prelepo uspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 27. kimavca 1912. Andr. Senekovič 1. r., Anton Berce 1. r., prvomestnik. tajnik. Komur bije srce = ohranitev Slovenstva, = naj' po svoji moči deluje na korist Družbi sv.Cirila in Metoda! Pojasntijc naj znancem njen namen in njene dosedanje uspehe! Pridobiva naj jej denarne doneske in razširja njeno blago! Mirno in dostojno naj zavrača Družbene obrekovalce! Bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1911. —0O<— Prejem Tei. blagajniški ostanek dne 31. grudna 1910. 1. . . Dohodki leta 1911. 1.) Račun prispevkov podružnic in sicer udnine, pokroviteljnine, darila, veselice i. t. d. a) Kranjsko................. 19.792 K 69 v b) Štajersko................ 13.004 „ 96 „ c) Koroško................... 235 „ „ d) Primorsko i. s. Goriško. 7.400 K 49 v Trst . . 31.087 „ 84 „ Istra . . 154 „ 20 „ 38.642 „ 53 „ e) Nižje Avstrijsko .... 614 „ „ Skupaj . . . 72.289 K 18 v 2.) Račun dohodkov izvenpodruž- ničnili veselic.............. 274 „ 28 „ 6.) Račun daril in podpor i. s. občin. . . . 1,990 K — v posojilnic . . 1.060 „ — „ društev . . 316 „ 12 „ Skupaj . . . 3.366 „ 12 „ 4 ) Račun darov Mohorjanov . . 9 „ 20 „ ®-) .. Slovencev v Ameriki 3.404 ,, 66 „ Odnos . . . 79.343 K 44 v_ 4.572 K 85 v Prenos . . Prenos . . . 79.343 K 44 6.) Račun raznih darov .... 9.338 ,, 16 7.) „ dohodkov iz družbenih nabiralnikov................. 13.799 „ 62 8.) Račun zbirk časnikov i. s. „Slov. Narod" 2.999 K 41 v „Jutro“ ... 86 „ 67 „ „Nar. List" . 16 „ 74 „ „Nar. Listy“ . 10 — ,, Skupaj . . . 3.112 „ 82 9.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih vžigalic........... 7.440 „ — 10.) Račun dohodkov družb, kave 1.800 „ — 11.) Račun dohodkov družbenega cigaretnega papirja............... 102 „ 27 12.) Račun dohodkov družbenega čistila (krcine) za čevlje . . 150 ,, — 13.) Račun dohodkov družbenega platna........................ 200 ,, — 14.) Račun dohodkov družbenih cilindrov za svetilke .... 500 „ — 15.) Račun dohodkov družbenih drož........................... 60 „ — 16.) Račun dohodkov družbenega čaja in ruma.................. 115 „ — 17.) Račun dohodkov družbenega mazila za kovine in tla, ter vazelina za čevlje............ 150 „ — 18.) Račun dohodkov družbenega črnila in kleja................ 30 „ — 19.) Račun dohodkov družbenih narodnih znakov............... 100 „ — 20.) Račun dohodkov družbenega toaletnega mila............... 300 „ — Odnos . . . 116.541 K 31 . 4.572 K 85 v v M V_____________________ . 4.572 K 85 v 21.) Račun dohodkov družbenih šolskih knjig 1.928 „ 26 „ 22.) Račun doliodkov družbenih knjig 60 , „ 13 „ 23.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja i. s. za leto 1911. . 1.260 K 80 v „ 1912. . 1.637 „ 27 „ Skupaj . . . 2.898 „ 07 „ 24.) Račun doliodkov iz prodaje narodnega kolka 4.641 „ 46 „ 25.) Račun dohodkov iz prodaje družbenih razglednic. . . . 1.348 „ 88 „ 26.) Račun dohodkov iz prodaje računskih listkov 7.059 „ 64 „ 27.) Račun obresti od naloženega denarja 3.274 46 „ 28.) Račun dohodkov Veselove knjižnice 518 D 30 „ 29.) Račun dohodkov iz družbenih poslopij in posestev .... 856 „ 38 „ 30.) Račun dohodkov narodnega * davka 316 M »» 31) Račun dohodkov iz prodaje starih znamk 156 >> »» 32.) Račun dohodkov vrnjenih predujemov 685 »1 >> 33.) Račun raznih prejemkov . . 9.909 „ 71 „ 34 ) Račun dohodkov podružnice Rojan, kot povrnjeno najem- nino 2.550 „ 42 „ ®5.) Račun prehodnih prejemkov . 3.029 „ 71 „ 33 ) Račun dohodkov za (Ciril- Met.) obr. sklad 27.229 . 83 . Odnos . . . 183.003 K 56 v 37.) Račun dohodkov iz volil i. s. M. Vilhar. 112.400 K — v Razna volila 1.769 62 „ Skupaj . . . 114.169 „ 62 „ Dohodki znašajo torej leta 1911................ L. 1911. dvigneni zneski i. s. iz K. Kotnikovega sklada . 342.281 K 96 v „ pokojninskega sklada . 1.112 „ 50 „ „ glavnice................ 400 „ — ,, Skupaj............... Skupaj . . . Ijcciatlci. 1. Račun stroškov deške ljudske šole v Trstu. a) Plače in remuneracije učiteljem in katehetom .... 11.940 K 58 v b) Plača strežnici in slugi . . 690 „ — „ c) Najemnina za vzporednice . 13.370 „ — „ d) Učila 235 „ 30 „ e) Razna dela 1.394 „ 05 „ f) Kurjava *. . 91 „ 04 „ g) Razno 1.213 61 „ Skupaj . . , 2. Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu. a) Plače in reniun. učiteljicam . 7.813 K 31 v b) Plača slugi................... 401 „ 70 „ c) Najemnina za šolske prostore 8.363 ,, 99 „ d) Učila in šolska oprava . . . 1.515 „ 07 „ e) Razna dela........................... 975 „ 10 „ /) Kurjava............................... 51 „ 34 „ g) Razno................................ 160 ,, 36 „ Skupaj .... Odnos . . . 297.173 „ 18 „ 343.794 K 46 645.540 K 49 v 28.934 „ 58 „ 19.280 „ 87 „ 48.215 K 45 v 3- Račun stroškov dekliške ljudske šole šolskih sester v Trstu. a) Plače, remun. i. t. d. šolskim sestram, učiteljicam in kate- hetom 10.997 K 87 v b) Najemnina za vsporednicc . . 3.833 „ 33 „ c) Plača strežnici 300 „ — ,, d) Učila................................... 542 „ 38 „ e) Razna dela.............................. 128 „ 54 „ f) Kurjava.................................. 53 „ — „ g) Razno................................. 1.092 „ 41 „ Skupaj . . . 4. Račun stroškov za novo stavbo šolskega poslopja v Trstu. Honorar arhitektu.................................. 5. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu. a) Plača vrtnarici....................... 1.200 K v b) Najemnina............................. 3.700 „ — „ c) Razno................................... 157 „ 58 „ Skupaj . . . 8- Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta. a) Plača vrtnarici....................... 1.200 K — v b) Najemnina............................... 300 „ — „ c) Plača strežnici 100 „ — „ d) Učila in drugo........................... 96 „ 16 „ Skupaj . . . Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu. a) Plača vrtnarici....................... 1.200 K — v b) Najemnina za vrtec 320 „ — ,, c) Plača strežnici................... . 72 „ — „ d) Razno.................................... 90 ,, 25 ,, Skupaj . . . Odnos . . . 17.007 „ 53 „ 3.240 „ - „ 5.057 „ 58 „ 1.696 „ 16 „ 1.682 „ 25 . 76.898 K 97 v 7* 8. Račun stroškov otroškega vrtca v Škednj a) Plača vrtnarici.................... 1.200 K — b) Najemnina............................. 82 „ — c) Šolarska kuhinja..................... 350 „ — d) Učila in drugo....................... 397 „ 42 e) Za nakup posestva................. 22.000 „ — Skupaj 9. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdel a) Plača vrtnarici................ b) Učila in drugo................. 1.200 K -28 „ 51 Skupaj . . 10. Račun stroškov otroškega vrtca v Pevmi a) Plača vrtnarici b) Plača strežnici c) Najemnina . d) Božičnica . . e) Učila in drugo 800 K -80 „ — 320 „ -123 „ 60 101 „ 66 Skupaj 11 . Račun stroškov otroškega vrtca pri M Magd. Zg. in Sp. v Trstu. Za stavbo otroškega vrtca.................... 12. Račun stroškov šolstva v Krminu. a) Dvorazrcdna ljudska šola i. s. Plača učiteljstvu 3.014 K 96 v Plača strežnici, oz. slugi ... 131 „ — „ Božičnica . . 100 „ — „ Učila in drugo 48 ,, 92 „ Skupaj . . 3.294 K 88 v 24.029 „ 42 1.228 „ 51 ,, 1.425 „ 26 „ 1.000 Odnos . . 104.582 K 16 v Prenos . . . 104.582 K 16 v Prenos . . . 3.294 K 88 v b) Otroški vrtec i. s. Plača vrtnarici 849 K 98 v Učila . . 51 70 „ Skupaj . . . 901 „ 68 „ c) Davki, zavarovalnina i. dr. . 183 „ 07 ,, Skupaj . . . 4.379 „ 63 „ 13. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču. a) Plača vrtnarici............ 1.000 K — v b) Najemnina................... 480 „ — ,, c) Kurjava, učila in drugo . .__________.________78 „ 13 Skupaj . . . 1.558 „ 13 „ 14. Račun stroškov otroškega vrtca na Savi. a) Plača vrtnaricama.......... 1.756 K 93 v b) Plača strežnici............. 196 „ — ,, c) Učila........................ 96 „ 36 „ d) Vzdrževanje poslopja, kurjave i. t. d..................... 307 „ 45 „ e) Božičnica in drugo.......... 642 „ 73 „ Skupaj . . . 2.999 „ 47 „ 15. Račun stroškov otroškega vrtca na Jese-nicah. «7 Plača vrtnarici........ 800 K — v b) Učila in . drugo........ 133 „ 38 „ Skupaj . . . 933 „ 38 „ 15- Račun stroškov šolstva v St. Rupertu pri Velikovcu. Plačani zneski i. s. a> 2a leto 1910: šolskim sestram za učila in vzdrževanje poslopja in kurjavo 756 K 72 v • Odnos ... 756 K 72 v________ Odnos . . . 114.452 K 77 v Prenos . . . 114.452 K 77 v Prenos ... 756 K 72 v b) Za leto 1911: Plače šolskim sestram . . . 3.600 K za kurjavo. . 680 „ Skupaj . . . 4.280 „ — Učila........................... 46 „ 76 Zavarovalnina in drugo . . . 167 „ 56 Za stavbo poslopja posvetnega učitelja........................ 3.601 „ 39 Za kolavdacijo.................. 120 „ — Skupaj . . . 8.972 ,, 43 17. Račun stroškov šolstva v Mariboru. a) Stroški za otroški vrtec. Plače šolskim sestram za šolsko leto 1910,11 . 1.000 K - v Razno .... 100 „ — „ Skupaj ... 1.100 K - v b) Stroški za 2. razred I j u d s k c šole. Plače šolskim sestram za šolsko leto 1910,11 . . 800 K v Nagrada katehetu 200 „ — „ Božičnica in izlet 68 „ — ,, Skupaj . . 1.068 „ — ,, Skupaj . . . 2.168 „ „ 18. Račun stroškov ljudske šole na Muti. a) Plače učiteljstvu 3.200 K — v b) Plača strežnici 100 „ — ,, c) Učila, božičnica 116 „ 10 „ d) Davki, vzdrževanja poslopja 252 ,, 59 „ Skupaj . . 3.668 ,, 69 ,, 19. Račun stroškov otroškega vrtca v Celju. a> Plača šolskim sestram . . . 720 K — v b) Najemnina 360 „ — „ c) Učila in drugo 173 ,, 07 „ Skupaj . . . 1.253 „ 07 „ 20. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju. o) Plača vrtnarici 1.066 K — v b) Učila in drugo 164 „ 21 „ Skupaj . . . 1.230 „ 21 „ 21. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku. o) Plače vrtnaricama................ 1.613 K 22 v b) Božičnica........................ 247 „ 73 „ c) Razno............................ 110 — „ Skupaj . . . 1.970 „ 95 „ 22. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu. oj Plača vrtnarici 1.056 K 25 v b) Plača suplcntki 266 „ 64 „ c) Učila............................ 10 74 „ Skupaj . . . 1.333 „ 63 „ 28. Račun stroškov za posestvo v Studencih. o) Nakup novega posestva . . 13.491 K 13 v b) Davki, razne adaptacije pri prvem poslopju 371 ,, 20 „ Skupaj . . . 13.862 „ 33 „ 24. Račun stroškov za posestvo v Slov. Bistrici. a) Davki in drugo 88 K 43 v b) Razne adapcijc 380 „ 97 „ Skupaj . . 469 „ 40 „ Odnos . . . 119.381 K 48 v Prenos . . . 149.381 K 48 v 25. Račun stroškov šolstva v Gorici. n) Ljudska šola i. s. Plača učitelju 839 K 97 v b) Otroški vrtec i. s. Plača vrtnarici 374 „ 99 „ c) Šolsko poslopje 24.630 „ 10 „ d) Šolska oprava 919 „ 71 „ e) Učila in drugo 258 „ 67 ,, /) Božičnica 907 ,, 85 ,, Skupaj . . . 27.931 „ 29 „ 26. Račun stroškov za šolsko stavbo v Vo-dičji vasi. rt) Raznim podjetnikom izplačani zneski............................. 9.048 K — v b) Davki................................. 7 ,, 48 Skupaj . . . 9.055 „ 48 „ 27. Račun raznih podpor 28. Račun od družbe najetih in povrnjenih 5.645 „ 03 „ posojil 29. Račun plačanih obresti od najetih posojil 353 „ 29 „ in dolgov 2.105 „ 99 „ 30. Račun stroškov za družbeni koledar 1912 2.278 „ 44 „ 31. Račun stroškov za narodni kolek .... 356 „ 40 „ 32. Račun stroškov za računske listke .... 581 „ 74 „ 33. Račun stroškov za družbene nabiralnike . 610 ,, — „ 34. Račun stroškov za šolske knjige in učila . 3.684 „ 11 „ 35. Račun stroškov za mladinsko knjižnico . . 36. Račun stroškov družbene pisarne. 25 „ 20 „ a) Plače štirim uradnikom . . . 3.960 K — v b) Plača dvema pot. učiteljema. 4.800 „ — „ c) Plača slugi................ 168 „ — „ d) Potni stroški............ 3.952 „ 91 „ e) Najemnina, razsvetljava, kurjava za pisarniške prostore 1.066 „ 89 „ Odnos . . . 13.947 K 80 v__________ Odnos . . . 202.008 K 45 v Prenos . . . 202.008 K 45 v Prenos . . . 13.947 K 80 v f) Poštnina, ekspedicija družbenega blaga, knjig i. t. d. . 1.321 „ 25 g) Tiskovine, papir in druge pisarniške potrebščine . . 494 „ 41 Skupaj . . . 15.763 „ 46 37. Račun izplačanih predujemov........... 920 „ — 38. Račun stroškov za pokojninski sklad. a) Prispevki družbe 8.246 K 46 v b) Izplačana pokojnina. . . . 1.112 „ 50 „ Skupaj . . . 9.358 „ 96 39. Račun raznih stroškov............... 3.892 „ 12 40. Račun prehodnih stroškov..................................... 3.029 „ 71 41. Izredni stroški i. s. «) Po pok. K. Kotniku: volila . . 194.270 K — v c. kr. davč. ur. na Vrhniki, prist. in davki . 64.576 „ 67 ., 258.846 K 67 v b) C. kr. depozitnemu uradu v Ljubljani, neko pristojbino po M. Vilharjevi 400 „ — „ Skupaj . . . 259.246 „ 67 „ Izdatki znašajo torej leta 1911 skupaj. 494.219 K 37 v Leta 1911 plodonosno naloženi zneski i. s. a) na glavnico (pokrovitcijnine in razna volila) 6.597 K 87 v b) na obrambni sklad .... 27.229 „ 83 „ c) na sklad M. Vilharjeve . . 112.400 „ — „ Skupaj . . . 146.227 „ 70 „ blagajniški ostanek dne 31. grudna 1911.1. . . 5.093 „ 42 „ Skupaj . . 1 645.540 K 49 v Družba je imela leta 1911. i. s. 1.) Dohodkov (brez prebitka iz 1. 1910.) a) rednili 150.945 K 48 v b) izrednih t. j. volila, pokro-viteljnine in za obrambni sklad 146.227 „ 70 „ Skupaj . . . 297.173 K 18 v 2.) Stroškov: a) rednili 234.972 K 70 v b) izrednih 259.246 „ 67 „ Skupaj . . . 494.219 37 „ torej skupaj primanjkljaja 197.046 K 19 v Ako pa primerjamo redne dohodke 150.945 „ 48 „ z rednimi stroški 234.972 „ 70 „ vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanj- kljaja 84.027 K 22 v Primanjkljaj se je pokril iz K. Kotnikovega sklada in glavnice. Rednih dohodkov je bilo leta 1910 164.622 „ 90 „ „ 1911 „ 48 „ redni dohodki zmanjšali so se leta 1911. torej za 13.677 K 42 v Družba je imela dohodkov brez volil in prehodnih prejemkov i. s. leta 1910 225.865 K 59 v „ 1911 179.973 „ 85 „ prejela je torej leta 1911. brez volil manj . . 45.891 K 74 v Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1910. 1 39.104 „ 03 ,, Prirastek leta 1911. 1.) Dne 31. grudna 1910.1. pre- jeta še-le 1. 1911. plodonosna naložena gotovina 201 K 33 v Odnos ... 201 K 33 v Odnos . . . 39.104 K 03 v Prenos ... 39.104 K 03 v Prenos ... 201 K 33 v 2 ) Naložene pokroviteljnine in volila 6.597 „ 87 „ 3 ) Povrnjeni zneski iz V. Pola- kove zapuščine 6.958 ,, 58 „ Skupaj . . . 13.757 „ 78 „ Skupaj . . . 52.861 K 81 v Odpadek leta 1911. !•) Dne 31. grudna 1910. 1. prejeta še-le 1. 1911. plodonosno naložena gotovina 201 K 33 v 2.) Dvignena vloga radi plačanja zneska po M. Vilharjevi . 400 ,, — „ Skupaj . . . 601 „ 33 „ Stanje dne 31. grudna 1911. 1....................... 52.260 K 48 v Račun pokojninskega sklada za učitelje i. t. d. Stanje dne 31. grudna 1910.1 15.976 K 24 v Prirastek leta 1911. k) Prispevki učiteljstva .... 1.532 K 83 v 2.) Prispevki družbe 8.246 „ 46 „ 3 ) Kapitalizirane obresti . . . 262 „ 31 „ 4.) Premijske rezerve od pokoj. zavoda za nameščence v Trstu 135 ,, 10 „ Skupaj .... 10.176 ,, 70 „ Skupaj . . _ 26.152 K 94 v Odpadek leta 1911. '-'vignenc vloge radi izplačil odpravnine in miloščine 1.112 „ 50 Stanje dne 31. grudna 1911. 1 25.040 K 44 v Račun za obrambni sklati. Stanje dne 31. grudna 1910. 1.......................... 86.958 K 66 v Prirastek leta 1911. 1.) Leta 1911. prejeti, ter plodo- nosno naloženi znescki . . 27.229 K 83 v 2.) Kapitalizirane obresti . . . 1.834 „ 71 „ Skupaj . . . 29.064 „ 54 „ Stanje dne 31. grudna 1911, 1. 116.023 K 20 v Račun V. Polakove zapuščine. Stanje dne 31. grudna 1910. i. 177.896 K 06 „ Prejemki, oziroma prirastki leta 1911. 1.) Prejete obresti od obveze pro- ste imovine 6.958 K 58 v 2.) Na vložno knjižico št. 60.7.58 pr. 56.000 K preložena glav- nica 50.000 „ — „ 3.) Prejeti znesek za poravnano terjatev S R 28.650 „ — „ 4.) Prejeti znesek za prodane delnice štcdionice jagodinskc 420 „ - „ Skupaj .... 86.028 „ 58 „ Skupaj . . . 263.924 K 64 v Izdatki, oziroma odpadki leta 1911. 1.) Družbeni glavnici povrnjeni zneski za poravnane zapu- ščinske pristojbine .... 6.958 K 58 v 2.) Vložna knjižica št. 60.757 pr. 50.000 „ — „ 3.) Poravnava terjatev S. R. . . 28.650 „ — „ 4.) Prodane delnice štedionice jagodinske 401 „ 10 „ Skupaj . . . 86.C09 „ 68 „ Stanje dne 31. grudna 1911.1. . 177.914 K 96 v Račun K. Kotnikove zapuščine. Stanje dne 31. grudna 1910. 1........................ 646 660 K 33 v Prirastek leta 1911. t ) Dne 31. grudna 1910.1. prejeta, še-le leta 1911. plodo-nosno naložena gotovina . . 1.006 K 66 v 2) Prejete in naložene obresti . 22.464 „ 41 „ S ) Prejeti zneski od odpovedanih vlog in terjatev 413.167 „ 70 ,, Skupaj . . . . 436.638 „ 77 Skupaj . . . 1,083.299 K 10 v Odpadek leta 1911. k) Dne 31. grudna 1910. 1. prejeta, šc-le leta 1911. plodo-nosno naložena gotovina . . 1.006 K 66 v 2.) Odpovedane vloge in terjatve 413.167 „ 70 „ 3.) Dvignene vloge radi izplačil pristojbin, volil in delno pokritje stavb, stroškov . . 342.281 „ 96 „ Skupaj . . . Stanje dne 31. grudna 1911.1 756.456 „ 32 „ 326.842 K 78 v. Račun M. Vilharjeve zapuščine. Leta 1911. prejeta zapuščina 112.400 K - v Prirastek leta 1911 Stanje dne 31. grudna 1911. 1............................ 112.400 K — v Družbena imovina dne 31. grudna 1911, 1. A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo vložna št. 2204 katastralnc občine mesto Trst, vredno 44,000 K — v b) Graščina Kienhofcn (Muta), vložna št. 1114 deželne (leske za Šta- jersko, vredno 18.000 „ — „ c) Posestvo vložna št. 211 katastralnc občine Veli- kovec, vredno 100.000 „ - „ d) Posestvo vložna št. 30, katastr. občine Velikovec, vredno 20.000 „ e) Posestvo na Savi, vložna št. 463 katastralnc občine Jesenice, vredno .... 24.000 „ - „ f) Posestvo vložna št. 1768 kat. obč. Krmin, vredno 15.600 „ — „ g) Posestvo vlož. št. 56 kat. obč. Studenci, vredno . 10.800 „ - „ h) Posestvo vlož. št. 204 kat. obč. Studenci, vredno . 17.800 „ - „ i) Posestvo vložna št. 1755 in 1756 katastralnc obči- ne Gorica, vredno . . . 45.000 „ — „ Odnos . . . 295.200 K — v. j) Posestvo in stavb, materija! pri vlož. št. 112, kat. občine Vodičja vas 10.000 „ )» k) Posestvo vložna št. 84, kat. občine Slov. Bistrica 14.100 „ »J l) Posestvo pri sv. Mariji Magd. Zg. in Spodnji, vi. št. 624 in 629 k. obč. Trst 1.000 „ V m) Posestvo vi. št.332 v Sked- nju, k. o. Skedenj pri Trstu 29.000 „ — „ Skupaj 349.300 K — v II. Šolski inventar in učila 5.780 „ 24 „ III. Inventar družbene pisarne 1.439 „ 67 „ IV. Zaloga družbenih knjig 70 „ 20 „ V. Zaloga družbenih razglednic 292 „ 20 „ VI. Terjatve (gotove) i. s.: d) za koledar 1 559 K 07 v b) „ narodni kolek .... 1.125 „ 35 „ c) „ razglednice 169 „ 91 „ d) ,, računske listke. . . . 745 „ e) razne terjatve 989 „ 20 „ Skupaj 4.588 „ 53 „ Vil. Brezobrestna posojila 21.204 „ 54 „ Vili. Družbena glavnica. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 3560 pr 28 078 K 98 v b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. . 200 „ }> c) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr. 100 „ J) d) Vložna knjižica zadruge »Lastni Dom" v Celju, št. 490 pr 1.000 „ i > . Odnos . . . 29.378 K 98 v Odnos . 382.675 K 38 v e) Vložna knjižica posojilnice v Sodražici, št. 1429 pr. . 200 „ — „ /) Vložna knjižica posojilnice v Matenji vasi, št. 42 pr. 511 „ 50 „ g) Brunšviška srečka serija 7690 št. 16....................... 70 „ — „ h) vink. 4% kronska renta z dne 1. marcija 1910, št. 82.789 pr..... 21.700 „ — „ /) Del. ljub. kreditne banke v Ljubljani, št. 1422 pr. 400 „ — „ Skupaj . . . 52.260 „ 48 „ IX. Pokojninski sklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 14.399 pr 25.040 „ 44 „ X. Ciril-Met odo v obrambni sklad. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 120 pr.......... 113.023 K 20 v b) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 72.982 pr.................. 1.000,, — ,, c) Vložna knjižica ljudske posojilnice v Gorici, št. 4105 pr......................... 2.000 „ — „ Skupaj . . . 116.023 „ 20 „ XI. Zapuščinski sklad V. Polaka. a) obveze prosta imovina: 1.) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 60.758 pr................................ 106.000 K — v Odnos . . . 106.000 K - v ____________ Prenos ... K 106.000'— 2.) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . „ 8.500'— 3.) Vložna knjižica kmetske posojilnice v Ljubljani št. 15.653 „ 29.070'— 4.) 2 zadolžnici avstr. priv. zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97 št. 4 in serija 3055, št. 16 a 200 K nom. vrednost............................... s kuponi od 1. jun. 1912 5.) 2 zadolžnici posojila za re-gulovanje Tise, serija 851, št. 61 in serija 1624, št. 99 a 200 K nom. vrednost . . s kuponi od 1. apr. 1912 6.) turška srečka št. 385.276 pr. 400 frankov v kronski vrednosti ....................... 7.) 30 delnic delniške družbe kranjskih parnih opekarn št. 392-421 š 500 K -15.000 K 30°/o..................... 8.) i/B vrednosti od dveh kreditnih srečk dto. Dunaj 31. marca 1888, serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 .1 200 K — skupaj 400 K; — družbi pripade '/a vrednosti t. j................... Skupaj ... K 149.385-33 b) obveze ne prosta itnovina: '•) vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št..9146 pr. K 6.279 63 Odnos ... K 6.27963 400' — 400' — 382'- 4.500'— 13333 . 575.999 K 50 8 Odnos ... K 6.27963 2.) 10 kom. 4'/a°/o °b' veznic bosensko-hercog.železniškega posojila i. s. ser. B št. 3060-3069 a 1000 K, skupaj. . K 10.000 — ser. C št. 4863 —4867 a 2000 K skupaj . . „ 10.000 - Skupaj . . „ 20X00' - 3.) terjatev do J. K. . „ 1.050' — 4.) „ „ G. P. . „ 1.200 — Skupaj . . . „ 28.529'63 Skupaj ... 177 914 „ 96 XII. Zapuščinski sklad K. Kotnika. 1.) Vložna knjižica Kmetske posojilnice na Vrhniki št. 7672 pr...............................K 50.000 - 2.) Vložna knjižnica Kmetske posoji- nice v Ljubljani, št. 14.160 pr.. . ,, 122.47328 3.) 9 komadov srečk ljublj. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166, 3216, 3218, 3287, 3321, 68889 a 40 K noin. vrednost skupaj „ 360'— 4.) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev, v kronski veljavi „ 254-50 Odnos . . . „ 173»087'78_ Odnos . . . 753.914 K 46 5.) delnica narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118, nom. vred. . „ 100'— 6.) Vložna knjižica (kontokorent) ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, št. 323 pr.............................. 23.655 — 7.) Intabulirana terjatev..............„ 130.000' — Skupaj . . . 326.842 „ 78 XIII. Zapuščinski sklad M. Vilharjeve. 1) Vložna knjižica ljub. Mestne hranilnice št. 42.104 pr...........K 48.400’— 2.) Vložna knjižica ljub. Mestne hranilnice št. 44.502 pr...........„ 31.000'— 3.) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 3889 pr. . „ 33.000 — Skupaj . . . 112.400 „ - XIV. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1911. L i. s. naložen n) pri c. kr. poštno-hranilnem uradu na Dunaju ček. konto 810.153 K 1.952’53 b) pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, št. 55 (tekoči račun) „ 3.140 89 Skupaj . . . 5.093 ,, 42 Skupaj . . . 1,198.250 K 66 B. Pasivna imovina. I. Posojila pri hranilnicah in posojilnicah . . 28.156 K 54 v II. Dolgovi pri’ stavbah in neporavnan računi skupaj................................... 30.394 „ 12 „ Skupaj . . . 58.550 K 66 v C. Čista imovina. Ako od aktivne imovinc 1,198.250 K 66 v odštejemo pasivno imovino 58.550 „ 66 „ dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1911.1. . 1,139.700 K — v Družbene imovinc dne 31. grudna 1910. je bilo i. s. Aktivna imovina 1,256.669 K 79 v Pasivna imovina 292.674 „ 32 „ Čista imovina 963.995 K 47 v Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1910. 1................................. 963 995 K 47 v s čisto imovino z dne 31. grudna 1911. 1. . . 1,139.700 „ ■—• ,, vidimo, da se je čista imovina pomnožila za 175.704 K 53 v Vodstvo: Andrej Senekovič I. r., Aleksander Hudovernik 1. r., prvomestnik. blagajnik. ✓Ca nadzorništvo: Dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1913. Strojiti. 1. Deška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu . 24 000 K — v 2. Dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu . 24.000 „ — „ 3. Dekliška ljudska šola v Trstu (Acquedotto) . 12.500 „ — ,, 4. Otroški vrtec v Rojanu 5.100 „ — „ 5. „ „ Sv. Ivanu............... 1 800 „ — „ 6. „ „ Rocolu 1.700 „ — .. 7. „ „ Vrdeli 1.600 „ - „ 3. „ „ Škcdnju 2.800 „ — „ 9. „ „ Mar. Magd., Trst 3.000 „ — „ '9. ,, n Pevmi .................... 1.400 „ — „ H- Razne podpore vrtcem............................ 1.500 „ — „ 12. Šolstvo v Krminu................................ 6.200 „ — „ 13. „ „ Gorici................................. 9.200 „ — „ 14. Otroški vrtec v Tržiču (Gorenjsko) .... 1.700 ,, — „ 13. „ >t na Savi............................... 3.400 „ — „ 16. „ „ na Jesenicah........................... 1.000 „ — „ 17. Šolstvo v Mariboru .............................. 2.300 „ — „ 13. Šolstvo na Muti ................................ 5.600 „ — „ 19. Otroški vrtcev Celju ........................... 1.300 „ — „ 29. n lt lt Ormožu ................. 1.200 „ — ,, 21- „ „ „ Gaberju pri Celju. . . . . 1.200 „ — „ Odnos . . . 112.500 K — v 22. Otroški vrtec v Hrastniku................................2.200 23. Vrnjena posojila in obresti............................ 24.500 24. Družbeni koledar.........................................2.400 25. Narodni kolek............................................. 400 26. Računski listki........................................... 600 27. Nabiralniki............................................... 600 28. Šolske knjige in učila...................................3.000 29. Mladinska knjižnica....................................... 500 30. Družbena pisarna........................................14.000 31. Pokojninski sklad........................................8.150 32. Razni stroški............................................6.000 33. Nove šolske stavbe.................................... 150.000 34. Nove učne moči..........................................10.000 Skupaj . . . 334.850 OoLiodkii. 1- Podružnice 60.000 K — v 2- Izvcnpodružnične veselice 500 „ — „ 3- Podpore občin, posojilnic i. t. d.............. 4.000 „ — „ 4' Razni darovi 13.000 „ — „ 3. Nabiralniki 14.000 „ — „ 6- Časniki 5.000 „ — „ 2- Vžigalice 7.000 „ — „ 3. Razno družbeno blago 3.600 „ — „ 9. Šolske knjige 1.600 „ — „ 10. Družbeni koledar.................................. 3.000 „ — „ 11- Družbena poslopja in posestva...................... 1.000 ,, — „ 12. Narodni kolek...................................... 5.000 „ — ,, 13. Računski listki.................................... 7.000 „ — „ 14. Obresti od naloženega denarja.................... 9.000 ,, — „ 15. Narodni davek........................................ 300 „ — „ 16. Razni dohodki................................ . 6.000 ,, — „ Skupaj . . . 140.000 K — v Stroški za leto 1913 .......................... 334.850 K — v Dohodki za leto 1913 ......................... 140.000 „ — „ Primanjkljaja torej . . 194.850 K — v Primanjkljaj se bode pokril deloma iz glavnice, oziroma zapuščinskih skladov, deloma pa iz najetih posojil. Podružnice. A. Doneski poclrtažnie leta 1911. I. Kranjska. 1. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, m...................K 1.240'— 2. Ljubljana, šcntpetrska, ž „ 1.12985 3. Postojna, m „ 1.104 84 4. Sava, Javornik, Koroška Bela................................ 899 01 5. Novo mesto, ž „ 69394 6. Vič........................................................ 608 05 7. Dobrunje in okolica............................................. 547.07 8. Metlika......................................................... 522-— 9. Trebnje in okolica „ 492'02 10. Ribnica, ž.................................................. 451— 11. Ljubljana, šentpetcrska, m...............................„ 443 30 12. Idrija, ž....................................................... 44012 13. Novo mesto, m.................................................. 426'50 14. Grosuplje..................................................... 386'80 15. Ljubljana, mestna ženska.................................n 370'60 16. Škofljica in okolica........................................ 356'— 17. Tržič in okolica.........................................„ 347' — 18. Stari trg pri Ložu............................................. 345'78 19. Mokronog...................................................... 335'39 20. Šiška, m................................................„ 318 35 21. Vipava..................................................... 313 84 22. Ljubljana, I. ljubljanska..................................... 305'— 23. Moste.......................................................... 304'— 24. llirskaBistrica-Trnovo..................................... 301 '80 25. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž.....................„ 29760 26. Logatec, m............................................... 293'— 27. Pivka....................'..................................... 278-30 28. Bled..................................................... 256 04 29. Velike Lašče................................................... 25050 30. Gorenjska dolina.................................................. 235-81 31. Postojna, ž....................................................... 205-31 42. Logatec, ž......................................................... 200-- 43. Kranj, m...................................................., 18811 44. Mengeš in okolica............................................... 184 91 35. St. Rupert................................................, 18L23 4o. Idrija, m.................................................... 180-46 47. Cerknica in okolica.........................................„ 176'40 38. St. Vid-Podraga, Vrabče.....................................„ 166'— 39. Jeseniška občina................................................... 16470 40. Litija......................................................, 158— 41- Kranj, ž....................................................„ 156-91 42. Sodražica in okolica........................................„ 156 82 43. Knežak in okolica, ž 153 81 44. Kamnik, ž...................................................„ 140' — 45. Zagorje ob Savi.............................................„ 135'— 46. Ledine in okolica............................................ 124 20 47. Škofja Loka in okolica............................................ 120-86 48. Borovnica in okolica........................................„ 115-20 49. Ribnica, m......................................................... 11277 50. Šiška, ž.......................................................... 111-52 51. Črnomelj, ž.................................................. 110 — 52. Radovljica, m..................................................... 10770 53. Cerklje in Čatež „ 10710 54. Krško, ž........................................................ 105 60 55. Vrhnika.....................................................„ 104-— 56. Begunje-Breznica................................................... 10347 57. Planina in okolica na Notranjskem . . . . „ 100 — 58. Senožeče in okolica............................................. 100 — 59. Krško, m........................................................... 97-95 60. Col, Budanje in Podkraj............................................ 89-86 61. Črnomelj, m.................................................. 89 50 62. Brdo......................................................... 88- 63. Jesenice, ž.................................................. 87' — 64. Košariska dolina................................................... 85-28 65. Radovljica in okolica, ž....................................... 78'— 66. Ilirska Bistrica, Trnovo, m „ 75 17 67- Vinica in okolica...........................................„ 74-70 68. Škocijan in okolica.............................................. 71' — 69. Kamnik in okolica, m........................................„ 6887 70. Zatična, Višnja gora, Št. Vid................................ 66 20 71- Turjak ..................................................... 66-- £ St. Jernej..................................................... 59 60 '4. Zuženberk in okolica......................................... 53- — '4. Dob, občina in okolica......................................... 51 65 75. Železniki na Gorenjskem..................................... 51'— 76. Bučka „ 5010 77. Toplice..................................................... 48 66 78. Unec............................................................ 40--. 79. Domžale in okolica.......................................... 38'58 80. Cerklje na Gorenjskem....................................... 2578 81. Kropa, Kamna gorica, Dobrava in okolica . . . „ 2l-— 82. „Nanos‘‘ za Bukovje, Gorenje, Landol, Studeno in okolica............................................. 20 — 83. Radeče in okolica........................................... 20 — 84. Trojane in okolica...........................^_____■ ■ _____12 20 Skupaj .... K 19.79265 II. Štajerska. 1. Maribor, ui................................................K 1.903-38 2. Maribor in okolica, ž........................................ 1.01 L — 3. Celje, m............................................. . . 96940 4. Trbovlje in okolica,....................................ž.................................... 722 20 5. Celje, ž......................................................... 712-37 6. Gradec izvenakad................................................. 62676 7. Gradec, ž........................................................ 40740 8. Trbovlje in okolica,....................................m.................................... 400’— 9. Št. Jurij ob j. ž., m „ 39574 10. Središče in okolica......................................... 372 18 11. Gornjigrad, m.................................................... 25590 12. Ljutomer in okolica, m.......................................... 238-36 13. Vuhred, inarenbcrški okraj........................... . „ 223 52 14. Konjice.......................................................... 222‘04 15. Št. Pavel pri Preboldu, m..................................... 215 20 16. Gradec, akadem.............................................. 203 21 17. Hrastnik-Dol...................................................... 19950 18. Ormoški okraj, ž............................................ 185 96 19. Ptuj, ž.......................................................... 180-55 20. Limbuš in okolica............................................... 180-20 21. Ljutomer, i...................................................... 178’— 22. Ribnica na Pohorju................................................ 16713 23. Žalec, m...................................................... 159 43 24. Polenšak ........................................................ 15774 25. Vransko..................................................... 149 — 26. Velenje..................................................... 147 40 27. Št. Jurij ob j. ž., ž......................................... 140'— 28. Fram in okolica........................................................ • » 120' — 29. Sv. Lovrenc nad Mariboron, ž................................ 111'— f- Ruše in okolica.............................................„ 110’ — “1. Vuzenica, Muta in okolica................................. 108 — 32. Bočna pri Gornjem gradu..................................... 108'— 33. Gabrje poleg Celja ........................................ 107-— 34. Žalec, ž.................................................. 106'— 35. Ptuj, m..................................................... 99 30 36. Brežice, ž.................................................. 94' — 37. Šmarje pri Jelšah,..................................ž.................................. 88 38. Šinartin in Rečica na Paki................................ 83 24 39. Sv. Lenart v Slov. Goricali................................. 82'50 40. Dravinjska podružnica za Poljčane, Studenice in Makole.................................................„ 8248 41. Gornji grad, ž................................................... 8120 42. Gornja Radgona............................................ 80 12 43. Sevnica..................................................... 80—• 44. Rogaški okraj............................................. 75' — 45. Št. Peter pod Sv. gorami.................................... 73 54 46. Planina in okolica........................................ 54'— 47. Poljskava-Pragersko......................................„ 54 — 48. Sv. Križ-Vržcj...........................................„ 52 98 49. Fala, Puščava, Selnica.................................... 51'— 50. Šmarje pri Jelšah, m..................................„ 50'— 51. Rajhenburg-Videm in okolica.........................„ 4569 52. Školja vas pri Celju .......................................... 45'30 53. Laški trg in okolica.......................................„ 42'— 54. Slovenska Bistrica........................ ............... 42'— 55. Ormoški okraj, m............................................ 42'— 56. Ponikva........................................................ 37'44 57. Polzela................................................... 35 90 58. Dramlje.......................................................... 30—' 59. Šaleška dolina v Šoštanju......................... . . ,______10 — Skupaj .... K 13.00496 lil. Koroška. L Celovec in okolica..................................................................K 94 — 2. Beljak in okolica....................................... 54'— 3. Blače-Ločc in okolica..............................................................„ 50 — 4. Prevalje in okolica . . „_37'- IV. Primorska. a) Goriška. 1. Gorica, m..................................................K 1.420’— 2. Gorica, ž................................................... 1.185 85 3. Solkan........................................................ 1.062-84 4. Nabrežina................................................... 294 02 5. Sežana in okolica, ž........................................ 283 98 6. Sežana in okolica, m „ 210— 7. Rihcnberg........................................................ 205— 8. Pevrna, ž „ 203’64 9 Sv. Lucija in Baška dolina................................... 200’— 10. Podgora in okolica.............................................. 200— 11. Kanal.......................................................... 16523 12. Tolmin, ž................................................... 140’ - 13. Čepovan .................................................. 137 02 14. Divača........................................................ 136’54 15. Št. Andrež................................................ 136’— 16. Ajdovščina in okolica, m..............................„ 125.80 17. Ajdovščina in okolica, ž.................................... 103’— 18. Briška............................................................ 90— 19. Štanjel na Krasu.......................................... 89 60 20. Bovec..................................................... 89’— 21. Tomaj-Dutovlje in okolica..............................„ 83 60 22. Šmarje pri Ajdovščini........................................ 80 40 23. Lokev in okolica................................................ 74'22 24. Miren in okolca...........................................„ 72.— 25. Komen....................................................... 71 20 26. Selo........................................................ 70 80 27. Kobarid....................................................... 65-50 28. Tolmin, m.................................................. 62— 29. Lokavec........................................................ 5677 30. Volčja draga in Vogersko............................... 52 60 31. Dornberg ....................................................... 50— 32. Prvačina, ž.................................................... 50— 33. Kred, občina.................................................. 4576 34. Sv. Križ in Dobravlje.......................................... 32,— 35. Prvačina, m..................................................... 20— 36. Brje..................................................... 16 04 37. Devin in Mavliinje......................................... 12 08 38. Ki min........................................... ■ ■ »_______8. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. b) Trst. Trst, ni................... ž.................... Sv. Jakob . . . Sv. M. Magd. Zg. Rocol in Kjadin . Sv. Ivan v Verdeli Grcta-Rojan . . . Skedenj .... Vcrdclca .... Opčine in okolica Trebče in okolica Lonjcr .... Bazovica in okolica K 20 986 12 4.582-47 1.391-1.000’— 784-— 651-30 500'— 46862 200 — 153-84 134-89 119 60 116’— Skupaj . c) Istra. 1. Kozina in okolica 2. Klancc-Ocizla-Materija Skupaj V. Nižja Avstrijska. 1. Dunaj, izvenakadem. 2. „ akadcm. . . ... K 31.087-84 ... K 100-20 54,— . . . K 154-20 . . . K 414 — 200'— Skupaj K 614- Io-štova; 3. Vinko Berce. Nam.: Marija Prijateljeva, Fr. Štirn, Jos. Repovž. Odb.: Hinko Filip, Anastazija Bajukova, Minka Prijateljeva, Jos. Kos, Ida Papulova, Jos. Kos, Jos. Repovž. — Let. 42, podp. 1, skupaj 43. 24. Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani,dne 31./111. 1909, št. 589. — 1. lv. Recelj; 2. Iv. Gantar; 3. Fr/Schmidt. Nam.: Ana Filipovičev a. Lija Tavčarjeva, Al. Tomažič Odb.: Maks Fale, Karol Verbič, Jos. Kos, Jos. Brulc ml. — Pokr. 1, ust. 1, let. 30, podp. 2, skupaj 34. 23. Jeseniška občina: Ustau. z odi. dež. vlade dne 11./VII. 1905, št. 2534. — 1. Dr. Fr. Kogoj, okrož. zdravil.; 2. Jak. Špicar, posojiln. uradn.; 3. Lovro Humer, hotelir. Nam.: Ivanka Čopova, sopr. žel. uslužb., Jos. Peternelj, žel. uradnik, Rud. Os-wald, plač. natakar. Odb.: Mirko lVatzak, žel. uradnik, Fran Lipar, tov. delavec, Amalija Pičmanova, žel. uradn. — Pokr. 2 -j- 2, let. 43, skupaj 47. 26. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Radovljici dne 15./I. 1908, št. 852. — 1. Mar. Jeraševa, sopr. žel. podurad.; 2. Mara Poglajenova, otr. vrtnarica; 3. Adela Balohova, trg. Nam.: Matilda tlamova, sopr. žel. podurad., Mar. Mesarjeva, pos. Odb.: Terezija Bizjakova, Ana Bokalova, Apolonija Voukova. — Let 30. 27. Kamnik in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 31./III. 1889, št. 3502. 1. Anton Križman, davčni upravitelj; 2. Makso Koželj, akad. slikar; 3 Fr. Krainer, davčni oficijal. Nam.: Martin Novak, višji poštar v p., Ivan Rojko, davčni oficijal, Dominik Lušin, uradnik mestne hranilnice. Odb.: Jak. Draksler, okr. tajnik v p., Ant .Fabjan, davčni upravitelj. — Pokr. 6-)-2, ust. 7, let. 40 podp. 21, skupaj 76. 28. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 6./IX. 1891, št. 11.014. — 1. Anica dr. Krautova; 2. Štefanija Sadnikar-jeua; 3. Rezika Karolnikova. Nam.: Anica dr. Karbova, Ana Novakova, Minka Močnikova. Odb.: Mar. Ahčinova, Draga Orožnova, Minka Močnikova. — Pokr. 8, let. 80, skupaj 86. 29. Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 6./1I. 1911, št. 379, Pol. — 1. Mar. Urbančičeva, sopr. tovarnarja; 2. Anica Milavčeva, poštarica; 3. Justina Suševa in Antonija Stamcerjeva, učiteljici. Nam.: Mar. Česnikova, sopr. nadučitelja, Mar. Ketejeva, sopr. kovaškega mojstra, Jo-sipina Ambrožičeva in Franja Ludvikova, sopr. pos. Odb.: Jos. Čuček, pos. in trg., Drag. Česnik, nadučitelj, Al. Urbančič, tovarnar. — Let. 22, podp. 19, skupaj 41. 30. Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 27./VI. 1910, št. 2036. 31. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1909, št. 649. — 1. Anton Štravs, pos. in gostiln.; 2. Amalija Kobauova, učit.; 3. Ivan Grlovič, obč. tajnik. Nam.: Ivan Mal-nerič, naduč., Sonja Kalanova, učit., Antonija Prevčeva, odv. vdova. Odb.: Iv. 7oporiš, okr. sodnika sopr., Mar. Rohrmanova, not. sopr., Ant. Pavlič, naduč., Jos. Miklavžič, kancelist. Pregl, rač.: Ivan Gorjup, davčni ofic., Jak. Žargi, sod. ofic. — Pokr. -j- 2, let. 43, skupaj 45. 32. Košanska dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 16./V. 1910, št. 576. — 1. Kar. Ambrožič, mlinar; 2. Mih. Čepirlo, pos. in trg. na Kalu; 3. Jernej Jankovič, pos. in paznik nasadov. Nam.: A. Kenii, nadučitelj, Karolina Čepir-lova, liči pos. in trg., Jos. Mankoč, pos. Odb.: Mih. Kapel, Iv. Kater, Mili. Šabec, Jos. Kapel, Ant. Katar, Jos. Čepirlo, P. Kaluža, Fr. Morel. — Ust. 4, let. 64, podp. 7, skupaj 75. 33. Kranj: Ustan dne 28./XI. 1885, št. 4426. — 1. Ant. Šinkovec ml., prokurist; 2. Jos. Tajnik, kontrolor; 3. B. Pučnik, pos. Nam.: Fr. Zupančič, Jos. Cvar, zas. uradnik, dr. J. Leskovec, konc. Pregl. rač.: Jos Ahlin, Jos. Meden. — Pokr. 8 -j- 12, ust. 7, let. 86, skupaj 113. 34. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./VIII. 1892, št. 10.889. — 1. Leopoldina Savnikova, sopr. lekarn ; 2. Janja Miklavčičeva, učiteljica; 3. Mar. Pirčeva, sopr. dež. posl. Nam.: Matilda Majdičeva, sopr. veletržca, Radojka Ullrichova, pos., Nuška Sajovičeva, liči trgovca. — Pokr. 6 —)— 1, ust. 21, let. 77, skupaj 103. 35 Kropa-Kamna gorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne 30. 111. 1886, št. 4775. — 1. Ant. Pogačnik, župan in pos. v Podnartu; 2. Iv. Markelj, pos. in gostiln, v Otočali; 3. Ivan Žagar, naduč. v Kamni gorici. Nam.: Ant. Pezdič, pos. na Posavcu, Ant. Bajželj, v Kamni gorici. Odb.: Filip Pogačnik, pos. in trg. na Dobravi, Jos. Korošec, naduč. v Mošnjah, Viljem Zirkclbach, učit. v Podbrczju, Karol Blažič, učit. na Ov-sišu, Fr. Stu/ar v Podbrczju, Lovro Šolar v Lipnici, Peter Sitar v Mišačali, Ivan Čebavs v Ljubnem. -- Pokr. 5 + 1, ust. 4, let. 26, skupaj 36. 36. Krško: Moška. Ustan. dne 6./III. 1887, z odi. dež. vlade dne 24./III. št. 3013. — 1. Avg. Sedlar, davč. referent; 2. Fr. Antolič, notar, uradnik; 3. Florjan Kosman, učit. v pok. Nam.: Fr. Kandare, odvet. kand., Fr. Kendla, K. Humek, učitelj. Odb.: Iv. Jerman star. — Pokr. -j- 2, ust. 9, let. 55, podp. 5, skupaj 71. 37. Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. deželne vlade dne 27./VII. 1894, št. 13.985. — 1. Marija Pfeijerjeva; 2. Pavla Zirerjeva; 3. Marija Sedlarjeva. Nam.: Ana dr. Komikova, Ana Kendlova, Tina Jermanova. Odb.: Marica Humekova, Marija dr. Janova, Anda Kezačeva. — Pokr. -j- 1, ust. 4, let. 43, podp. 29, skupaj 77. 38. Ledine in okolica: Uslan. z odi. dež. preds. v Ljubljani dne 10./1V. 1910, št. 1145/PoI. — 1. Matej Novak, pos.; 2. Ivan Eržen, rudar; 3. Marjanica Žakljeva, pos. liči. Nam.: Ign. Mohorič, Marjanica Bogatajeva. Odb.: Fr. Čatež, Franja Novakova, Terezija Erženova. Nam.: Iv. Bogataj, Fr. Jereb, Mar. Seljakova. — Let. 30, podp. 67, skupaj 97. 39. Litija: Ustan. z odi. dež. vlade l./XI. 1886, št. 10.929. — 1. Jak. Koglič, sodni nadofic. in pos.; 2. Luka Svetec, notar; 3. Vinko Watzak, poštar. Nam.: Fr. Slane, pos., Iv. Demšar, živino-zdravnik, Iv. Hočevar, davčni oficijal. Pregl. rač.: Iv. Demšar, davčni kontrolor. — Pokr. 38 -j- 7., ust. 10, feb 21, podp. 79, skupaj 155. 40. Ljubljana: I. ljubljanska. Ustan. z odi. dež. Vlade v Ljubljani dne 14./X. 1885, št. 10.133. 1. Hajko Perušek, gimn. prof. v p.; 2. Fr. Novak, gimn. prof.; 3. Iv. Podgornik, poštni nadoficijal. Nam.: Ant. Bartel, prof. v p. in šolski svetnik, Jos. Wester, prof., Alojzij Tavčar, prof. Odb.: Emanuel Josin, dež. kontrolor, -j- Martin Karlin, prof. v p., dr. Jak. Žmavc, prof. — Pokr. 92 + 116, usl. 37, let. 127, podp. 1, skupaj 370. 41. Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25./V1I. 1892. — 1. Franja dr. Tavčarjeva; 2. Mar. Klobučarjeva; 3 Mar. dr. Kokaljeva. Nam.: Minka Kochova. Mar. Mehletova, Ana dr. Toplakova. Odb.: Mar. dr. Zupančeva, Mar. Sičeva, Jelka dr. Bretlova, Mar. Pintarjeva, Pavla Kosinova. — Pokr. 27 -f- 2, ust. 22, lct.v151, skupaj 202. 42. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska. Ustan. z min. odi. dne 29 /111. 1886, št. 3164. — 1. Val. Vončina, sod. ofic. v. p ; 2. Oton Jeruc, asist. Mestne hranilnice; 3. Fr. Trtnik, uradnik Mestne hranilnice. Nam.: Jak. Smole, pos. in obč. svetnik, Vladislav Slane, strojnik „Učit. tisk.“, Matija Rode, asistent Mestne hranilnice. Odb.: Ant. Bučar, poštni ofic., Avg. Jeršek, pošt. podur., dr. Pav. Kozina, prof., Fr. Kovač, trg. poslovodja, f Št. Lapajne, okr. glavar, Ant. Pogačnik, pos., Ant. Seme. pošt. podur. Pregl. rač.: Ant. Leben, nožar, Matko Rothi, pošt. ofic. Pokr. 12 +11, ust. 20, let 195, skupaj 288. 43. Ljubljana: Šentjakobsko-trnovska ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4./V1I1. 1892, št. 9208. - 1. Mar. Sičeva; 2. Ana Ulrichova; 3. Mar. Grošeljeva. Nam.: Mar. Herrenova, Ivana Begova, Josipina Vidmajerjeva. Odb.: Leopolda Bergantova, Mar. Puchova, Julija Smoletova, Mar. Turkova, Antonija Kadivčeva, Marija Maroltova. Pokr. 21 + 1, ust. 32, let. 156, podp. 50, skupaj 260. 44. Ljubljana: Šentpetcrska moška. Ustan. z min. odi. dne 14./IV. 1886, št. 5771. — 1. Fran Mally, tovarnar; 2. Drago Vučnik, pristav juž. žel.; 3. Fr Maselj, c. kr. rač. stotnik v p. Nam.: Viktor Rohrmann, veletržec, Fran Potočnik, revid. juž. žel., ing. Ignacij Šega, strojni nadkomisar, Ivan Bonač, trgovec. Odb.: Alojzij Lenček, klepar in pos., Ivan Maselj, c. kr. profesor, Tomo Mencinger, trgovec. — Pokr. 22 + 21, ust. 30, let. 228, skupaj 301. 45 Ljubljana: Šentpetrska I. ženska. Ustan. dne 12./IV. 1891. 1. Mihaelova Šegova, sopr. načelnika kurilnice j. žel.; 2. Hel. Bavdekova, posestnica; 3. Nilka Potočnikova, sopr. rev. juž. žel. Nam.: Josipina Vučnikova, Milka Kendova, Ana Vičičev a. Odb.: Iva Kneislova, Veronika Kendova, Danica Rohrman-nova. Pokr.: 6 + 3, ust. 32, let 133, skupaj 174. 46. Logatec: Moška. Ustan. dne 6./I. 1887. — 1. Franjo Hodnik, posestnik; 2. Avgust Kraigher, trgovec; 3. Anton de Gleria, ml., trgovec. Nam.: Josip Tollazzi, trg. in posestnik. Pregl, rač.: Anton Bajc, žel. mojster, Fran Korenčan, trg. in posestn. Pokr. 2 + 2, let. 53, skupaj 57. 47. Logatec: Ženska. Ustan dne 21./VIII. 1892, št. 9854. — 1. Josipina Mazijeva; 2. Zinka Smoletova; 3. Leopoldina Mullepeva. Nam.: Josipina Sicherlova, Lina Pinova. Pregl, rač.: Josipina Korenčanova, Karolina Bajčeva. — Pokr. 7 -f- 2, let. 46, skupaj 55. 48. Loški potok, Draga in Trava: Ustan z min. odi. 28./IV. 1886, št. 6133. — 1. Ferdo Wigele; 2. Emil Švigelj; 3. Mar. Zagor-janova. Nam.: Matilda Kopova, Mar. Einspielerjeva, Josip Mohorčič. Odb.: Al. Detoni, lv. Bambič, Fr. Rus. — Pokr. -j- 2, ust. 17, let. 34, skupaj 53. 49. Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne 13./II1. 1910, št. 5669. — 1. Milan Žnideršič, pos. in trgovec; 2. Kristijan Kanale, gostilničar; 3. Alojzij Durjava, trg. in gost. Nam.: Albina Deklevova, Josip Križaj, Miljutina Žnidaršičeva. Odb.: Dragotin Černač, Ivan Vadnjal, Josip Šabec, Jakob Kristan, Anton Klemenc. Pregl, rač.: Anton Križaj, Vinko Brus. — Let. 36. 50. ** Medvode in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. preds. v Ljubljani 25./IV. 1912, št. 1369/Pol. — 1. Jak. Kolenc, 2. Al. Ponikvar; 3. Zorka Kolenčeva. Nam.: Mar. Jesihova, Zvezd. Šorl, Fr. Šušteršič. Odb.: Jos. Jesih, Iv. Luštrek, Fr. Svoljšak, lv. Bohinc, Fr. Šušteršič, Jos. Babnik, Mar. Ursičeva, Ant. Kuralt. Pregl, rač.: R. Podpac, Frid. Tome. — Ust. 1, let. 51, skup. 52. 51. Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 9./IX. 1909, št. 18.240. — 1. Lovro Letnar; 2. Rajko Božič; 3. Ana Petro\čeva. Nam.: Mar. Sicherlova, Micika Jenčičev a, Rozika Bogatajeva. Odb.: Karol Vidali, Fr. Mencinger in Iv. Vrhovnik. Nam.: Mar. Vidalijeva, in Franja Trojanškova. — Ust. 8, let. 45, skupaj 53. 52. Metlika: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 16./IV. 1886, št. 4886. — 1. Katina Guštinova; 2. Amalija Podgornikova. Nam.: Jak .Franz, Iv. Trampuš. Odb.: Julija Kopiničeva, Matilda Trampuševa, Ema Salokerjeva, Karla Rajmerjeva. — Pokr. -f- 4, let. 86, skupaj 90. 53. Mokronog: Ustan. leta 1886. — 1. Jos. Tekavčič, sod. predstojnik; 2. Fridolin Lenard; 3. Jos. Tratar. Nam.: Matilda dr. Češarkova, Jos. Tratar. Odb.: Josipina Romoldova, Franja Keržanova, Mibajlo Pintar L Kenda, Fr. Arh. — Pokr. 3, ust. 2, let. 64, podp. 2, skupaj 71. 54. Moravče: Ustan. z odi. okr. glav. v Kamniku dne 13./IX. 1909. št. 17 861. — 1. Jpnko Toman, nadučitelj; 2. Fr. Orehek, pos. uradnik; 3. Jos. Šlibar, pos. in krojač. Nam.: Adela Orehe-kova, Heda Ledererjeva, Ivan Lavrič. Let. 20, podp. 16, skupaj 36. 55. Moste: Ust. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./Vlil. 1909, št. 22.997. — 1. Fr. Suppan; 2. Ivan Remžgar, trg.; 3. Anton Svetek; Nam.: Ivan Jarec, Fr. Pogačar. Odb.; Fr. Remžgar, Ernest Remžgar, Karol Jev/likar. — Ženski odbor: Tereza Slapničarjeva, Marija Jarčeva, Angela Remžgarjeva, Iv. Slap- ničarjeva. Pregl. rač.: Matej Seme, Fran Jezeršek, — Ust. 6, let. 100, skupaj 106. 56. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./II1 1886, št. 3318. — 1. Ivan Škerlj, viš. dež. sod. svet. v p.; 2. Fran Perdan, mestni blagajničar; 3. Dr. Milan Serko, gimn. prof. Nam.: Ivan Krajec, ravnatelj mestne hranilnice in pos., Davorin Majcen, gimn. prof., Karol Kunc, gimn. prof. — Pokr. 7 -)- 14, ust. 19, let. 74, podp. 12, skupaj 126. 57. Novo mesto: Ženska Ustan. z odi. okr. glavarstva v Novem mestu 15./XII. 1901. — Jak. dr. Žitekova,r sopr. odv.; 2. Olga Skalicka, sopr. vin. nadzornika; 3. Ana Škrljeva. Nam.: Jo-sipina dr. Hrašovčeva, sopr. okr. sodnika, Angela Vojskova, Regina Preatonijeva. Odb.: Franja Zmitterjeva, Tončka Mo-goličeva. — Pokr. 1 -j- 1, ust. 15, let. 95, podp. 10, skupaj 122. 58. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./X. 1886, št. 9917. —.1. Ferdo Špilar, trg. in pos.; 2. Mar. Dov-ganova, učit.; 3. Kar. Mehora, pošt. urad. Odb.: Alojzij Do-micelj, pos. in trg., Julij Čenčič, nadučitelj. — Pokr. 6 -j- 2, ust. 22, let. 44 podp. 6, skupaj 80. 59. Planina in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 30./X. 1910,št.3638. — 1. Fr. Kiauta, trg.; 2. Jos. Milavec, pos.; 3. Alojzij Gartner, trg. Nam.: Jelica Gartnerjeva, Josipina Martinčičeva. Odb.: Ivanka Podbojeva, Lea Kovščeva, Julij Tršar, Leopold Kotar, Iv. Bole. Pokr. 1 +2, ust. 3, let. 122, podp. 4, skupaj 132 60. f Podkumska s sedežem v Št. Jurju: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./VI. 1912, št. 2183. 61. Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX. 1886. — 2. Lovro Perko, nadučitelj; 3. Vinko Jarner, trg. Odb.: Vaclav Paleček, trg., Iv. Debeljak, pos. — Pokr. 1 | 1, ust. 4, let. 20, skupaj 27, 62. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. okr. glav. dne 17./XI. 1908, št. 28 456 — 1. Lud Cunder, gostil. „Ruski car“; 2. Rud. Žibert; 3. Franjica Pečnikova, c. kr. poštarica. Nam.: Ivana Pečnik-Urbančkova (Stožice), Iv. Cerar (Črnuče), J. Rozman. Odb.: Anton Žibert, nadučit. v p. in pos (Ježica), Iv. Žirovnik, višji strojnik (Kleče), BI. Semrajc, pos. (Tomačevo), Iv. Bizjak, pos. (Stožice), Jos. Kregar, pos. (Kleče), Kanc. Satler (Kleče) in Jernej Noveli (Mala vas). Let. 50. 63. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./IX. 1886 št. 8053. -- 1. Gregor Piki, župan, pos. in trg.; 2. Andr. Baraga, pos. uradnik; 3. Jak.„ D roli, davčni upravit. Nam.: Jos. Rusjan, Fr. Kutin, Makso Seber, — Pokr. 5 —j— 6, ust. 5, let. 60, podp. 1, skupaj 77. 64. Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 17./1V. 1893, št. 2161. — 1. Mar. Piklova; 2. Alb. Kraigherjeva; 3. Ema Burgerjeva. Nam.: Mina Mitavčeva, Pavla Drollova, Marija Lovrenčičeva. — Pokr. 2 -j- 2, ust. 8, let. 65, skupaj 77. 65. ** Prem in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 12/11.1912, št. 453/PoI. - 1. Val. Repinc, trg.; 2. Jos. Grahor ml.; 3. Anton Fatur, trg. in gost. Nam.: Mar. Faturjeva, Mih. Gustinčič, Lina Kutinova. Odb.: Al. Kirn, Fr. Kovačič, Greg. Fatur, Viktorija Debevčeva. Nam.: Cilka Repinčeva, Rud. Mihačič, Jos. Repinc, Ant. Čelhar. Pregl. rač.: Avg. Komar, Fr. Tomažič. — Let. 35, podp. 15, skupaj 50. 66. Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31./III. 1909. št. 648. — 1. Fr. Fitnelj, trg.; 2. K. Sovre, učitelj; 3. Avgusta Kotnikova, učiteljica. Nam.: Jos. Mohorko, žel. uradnik, (Zidan most), Al. Bučar, učitelj, (Zidan most), J. Mastnak, koncip. (Radeče). Odb. in nam.: Severa Rajlova, učiteljica (Boštanj), Zinka Podlesnikov a, Al. Klofutat-, davč. kontrolor, J. Zorn, učitelj (Loka pri Zidanem mostu). — Ust. 2, let. 45, podp. 1, skupaj 48. 67. Radovljica: Ustan. dne 27./IX. 1892. — 1. Iv. Sega, učitelj; 2. Vekoslav Chladek; 3. Pavel Kavčič. Odb.: Leon Patik, Štefan Kamenček, Ludvik Hrovat. — Pokr. 4 -j- 4, ust. 9, let. 56, podpor. 16, skupaj 82. 68. Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. 8/VIII. 1900, št. 3502. — 1. Jela dr. Vilfanova; 2. Kristina Andresova; 3. Olga Chladekova. Nam.: Leopoldina Čebuljeva, Minka Pretnarjeva, Katinka Žarkova. — Pokr 3, ust. 2, let. 36, podp. 5, skupaj 46. 69. Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani dne 25./I. 1910, št. 275. 1. Alojzij Humek, pos.; 2. Miroslav Trošt, učitelj; 3. Tončka Hrastnikova. Nam.: Vinko Bon, pos. in trg., Milka Voukova, Alojzija Hrastnikova. Odb.: Anton Radi, pos., Alojzij Hribček, čevljar, Fr. Bajc, pos., Mar. Pavlovičeva, Mar. Kotnikova. — Pokr. -\- 1, ust. 2, let. 22, podp. 1, skupaj 26. 70. Ribnica: Ustan. z minlst. odi. dne 5./II. 1886, št. 1571. — 1. Dr. Št. Rajh, odvetnik; 2. Alfr. Kovačič, solicit.; 3. Ern. Kobler, davčni ofic. Nam.: dr. Ant. Schiffrer, zdravnik, Kar. Puhar, učitelj, Fr. Burger, not. kand. Odb.: Iv. Arko, posoj. tajnik in pos., Ant. Adamič, davč. oficijal. — Pokr. 7 -J— 1, ust. 18, let. 50, skupaj 78. 71. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. dne 1 ./IX. 1898, št. 18.964. — 1. Mar. Gtuntarjeva; 2. Pavla Pirkerjeva; 3. Vida Pi-cekova. Nam.: Franja Picekova, Matilda Arkova, Mar. Adamičeva. Odb.: Albertina dr. Vukova, Ana Lovšinova, Ana Podbojeva, Cecilija Klinarjeva, Erna Burgarjeva, Franja Razingerjev a. — Pokr. 10 -j- 3, ust. 13, let. 52, skupaj 78. 72. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsedn. v Ljubljani 11./I. 1910, št. 73. — 1. Aleks. Lunaček, ravnat.; 2. Matija Brezovar, učit.; 3. Tit Grčar, učit. Nam.: Fr. Lukek, pos. in čevlj. mojster, German Frelih, pos. sin, Mar. Podkrajčkova, poštarica. Odb.: Al. Gregorčič, Lcop. Vidmar, Viktor Sotenšek, And. Prah. Nam.: Ign. Pekolj, Fr. Avsec. Jem. Škarja, .Svitbcrt Brcar. Pokr. 1 + 2, ust. 2, let. 46, podp. 16, skupaj 67. 73. Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4. X. 1907, št. 5554. — 1. Ant. Ravnik; 2. Ign. Koritnik; 3. Peter Hafner. Nam.: Jos. Ravnik. Odb.: Urban Rauhekar, Anton Marki, Vinko Volčič, Tomo Dežman, Ant. Medja. — Pokr. 2, let. 128, skupaj 130. 74. f Semič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 8./X. 1910, št. 3401. — 75. Senožeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 23./IV. 1886, št. 3033. — 1. Mil. Senčar, kontorist; 2. Anica Kuraltova; 3. Josipina Zadnekova. Nam.: Angela Novakova, sopr. sodn. ofic., Hinko Suša, pos. — Pokr. + 1, ust. 6, let. 73, podp. 6, skupaj 86. 76. Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 29./Vlil. 1909, št. 2425. — 1. Jos. Obrstar; 2. Iv. Pirc; 3. Iv. Pogorelec. Natn.: Amalija Fajdigova, Mimica Grudnova, Mar. Mikoličeva. Odb.: Matej Gruden, Jakob Gregorič, Cecilija Perdanova, Pavla Vrbičeva, Fr. Mikulič, M. Gruden st., Franja Ivančeva. Pregl. rač.: Fr. Fajdiga, Angela Kokaljeva. — Pokr. 1, ust. 2, let. 50, skupaj 53. 77. Stari trg in Lož: Moška. Ustan. z odi. dež vlade dne 19./I. 1893, št. 15820. — 1. Milan Lah; 2. Iv. Grčar; 3. Jernej Fabjan. Nam.: Mara Lahova, Franja Valenčičev a, Mart. Boh te. Odb.: Gregor Demšar, Josipina Vončinova, Franjo Žagar. — Pokr. 4 + 4, let. 40, skupaj 48. 78. Stari trg, Predgrad in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Črnomlju dne 24./VI. 1911, št. 10.812. — 1. Peter Majerle; 2. Josip Osterman; 3. Anuška Rakovčeva. Nam.: Mar. Znančeva, K. Hude. Odb.: Pet. Panjar, Marko Majerle, Ant. Pribilič, Ivan Smalcel, Pet. Pribilič, K Majerle. — Ust. 2, let. 30, podp. 10, skupaj 42. 79. ** Šenčur in okolica: Ustan. z odi. deželnega predsedništva v Ljubljani I. 1910. — 1. Mih. Ropret, zasebnik; 2. Fr. Kuralt, posestnik; 3. Ciril Gašperlin, trgovec. Namestniki: Doroteja Ferjanova, Iv. Čebašek, Mar. Gašperlinova. Odb.: Iv. Gašperlin, Josip Golob, Mili. Globočnik, Primož Žerovnik, Fran Juvan, Jos. Kveder, Jak. Šter. Pregl. rač.: J. Križnar, Fr. Okorn. — Pokr. + 1, ust. 1, let. 25, podp. 7, skupaj 34. 80. Šiška: Ustan. z min. odi. 17 /11 1886, št. 1269. — 1. Drag. Mohar, pos. in gostiln.; 2. Ant. Mitteregger. plesk. mojster; 3. Fr. Ogrizek, trg. potnik. Nam.: Iv. Petrič, Fr. Kamnikar, Ant. Novak. Odb.: Fr. Kralj, Jos. Sedej, Iv. Škarjavec, Ant. Šimenc, Ant. Richter, Fr. Rozman. — Pokr. 7 -j- 75, ust. 13, let. 82. podp. 10, skupaj 128. 81. Šiška: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 13./II. 1909, št. 34. — 1. Mar. Seidlova; 2. Terezija Rozmanova; 3. Antonija Tavčarjeva. Nam.: Ivana Pirkovičeva, Ana Burgerjeva, Helena Brcceljnikova. Odb.: Mar. Cigterjeva, Mar. Pušarjeva, Josipina Nočeva, Leopoldina Mokarjeva. — Pokr. 2+1, let. 60, podp. 12, skupaj 75. 82. ** Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16./V. 1910, št. 1575. — 1. Fr. Šušteršič, pos. in gost. (Zapuže); 2. Ant. Suwa, obč. tajnik; 3. Ivanka Pavšičeva. Nam.: Albina Zakotnikova, Manica Komanova, Mar. Rozmanova. Odb.: Mih. Kavčič, Jos. Šušteršič, Andr. Lombar, Jos. Sever. Nam.: Vinko Rozman, Iv. Jeras, Rotija Kregarjeva. Pregl. rač.: Edv. Černič, Vojteli Suma. Let. 30. 83. Škocijan in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 27./I. 1910, št. 301. - 1. Peter Dur/ava, pos. in trg.; 2. Iv. Benedičič, nadučitelj; 3 Fr. Čerova, učitelj. Nam.. Mar. Žagmaj-strova, Ludovik Urbančič, Pavel Zupet. Odb : Ant. Činkule, župan, Mar. Zalokarjeva, Alojzija Zupetova, Rezika Čudova-nova. Nam : Franja Durjanova, Pepica Udovčeva, Fr. Jerič, Fran Resnik. Pregl, rač.: Rezika Udovčeva, Fr. Zevnik. — Let. 89, podp. 4, skupaj 93. 84 in 85. Škofja Loka in okolica; Moška. Ustan. z min. odi. dne 23./III. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan z odi dež. vlade dne 16./II. 1891, št. 3084. - 1. Slavko Flis; 2. Iv. Flisova; 3. Avg. Nadilo. Nam.: dr. K. Zakrajšek, Otilija Logarjeva, I,ev Lavrič. — Pokr. 3 -j- 2, ust. 18, let. 26. skupaj 49. 86 Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed v Ljubljani dne 17./IV. 1909, št 820 — 1. Vinko Ogorelec, star.; 2. Vladimir Ogorelec; 3. Vida Ogorelčeva. Natu :' Jak. Jesih, Fr. Goli, Vinko Ogorelec ml. Odb.: Angelo Aita, Fr. Martinec, Jernej Dolenec, Fr. Skubic. Pregl. rač.: Al. Ankon. —Pok. 1 —j— I, ust. 17, let. 50, podp. 2, skupaj 71. 87. Toplice: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 4./V1I. 1909, št. 1716/Pol. — 1. Drag. Gregorc, učitelj; 2. Iv. Žen, učitelj; 3. Karolina Klemenčičeva, učit. Nam : Gizela Ženova, Odb.: Ant. Klinc, lv. Vrisk, M. Zupanc. — Let. 21, podp. 3, skup. 23. 88. Trebnje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 4./Vlil. 1908, št. 3714/Pol. — 1. Alojzij Marok, nadučitelj; 2. Ferdo Kogej, oficijant; 3. Janko Ruprecht, lekarnar. Nam.: Matko Miklič, tehnik, Pavel Kunstek, trg. sotrudnik, Ign. Grandove, pravnik, Stanko Rapreht, inedicinec, Mijo Plevnik, trgovce. — Pokr. 5 -j- 6, let. 83, skupai 9L 89. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne 17.''Vlil. 1909, št. 15 605. — 1. Jak. Slapar, nadučitelj (Sentgotard); 2. Jos. Cukjati, gostil. (Šentgotard); 3. Malčika Ogrizkova (Trojane). Nam.: Minka Cukjatijeva, Cilka Končkov a, Val. Kolenc (Čemšenlk). Odb : Ernest Cerar (Blagovica), Fort. Pančur, Jos. Novak. — Ust. 6, let. 74, podp. 35, skupaj 115. 90. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./VIII. 1899, št. 4547. — 1. Matija Marinček, notar; 2. Fr. Deu; 3. Rihard Mally. Nam.: f Rajko Pollak, Ivan h'ngelsberger, Ludovik Grasmayer. — Pokr. 3 —1, ust. 7, let 90, skupaj 101. 91. Turjak: Ustan. dne 26./I1I. 1886. — 1. Jos. Košar; 2. Joško Bergant; 3. Katica Bergantova. Nam.: Heleha Košarjeva, Minka Podlogarjeva, Adelka Kožar jeva ml. Pregl. rač.: Jos. Blatnik, Mar. Prijatelj. — Pokr. 3, ust. 6, let. 18, skupaj 27. 92. Unec: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./V. 1904, št. 8581. — 1. Avg. Belle, tovarnar; 2. Pet .Repič, nadučitelj; 3. Matilda Sebenikarjeva, pos. Nam.: Ivan Gornik, železniški uradnik, Viljelma Repičeva, Ant. Gnezdova. Odb.: Makso Domicelj, trg. in pos., Božidar Scbulier, naduč. — Pokr. -j- 4, let. 17, podp. 20, skupaj 41. 93. ** Velika dolina z okolico: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 3./XI. 1911, št. 3592. — 1. Fr. Jelinek: 2. Val. hanuš: 3. Jak .Humek. Nam.: Fr. Dolinar, Adela Pogorelčeva, Tarina Juvanieva. Odb.: Jos Kalin, Jure Novoselič, Martin Šetinc, Elvira Dolinarjeva, Mar. Jelinekova, Amalija Hribarjeva. — Ust. 3, let. 50, skupaj 53. 94. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Kočevju dne 2./1. 1896, št. 12.271. — 1. Ana Hočevarjeva, gostiln, in pos.; 2. Ana Somrakova, učiteljica; 3. Kristina Hartmanova, hčerka trg. Nam.: Josipina Smodejeva, sopr. notarja, Ana Finkova, učiteljica, Leopoldina Garbajsova, učiteljica. Odb.: Leop. Ste-fančičeva, sopr. nadučit. Roza Hudovernikova, sopr. sod. ofic., Ema Pucetjeva, sopr. gost. in pos., Marija Srpanova, sopr. gost. in pos., Rezika Kolšekova, sopr. not. kand., Pavla Staretova, sopr. davč. kont., Rezika Koširjeva, učiteljica ž. roč. del, Adela Tiegelova. Pokr. 10, ust. 5, let. 57, podp. 14. skupaj 85. 95. Vič: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.861. — 1. Fran Oblak, župan; 2. Fran Golob, ofic. trg. zbornice; 3. Gašpar Pekle, pravnik. Nam.: Andrej Knez, pos., Valentin Kopitar, uprav. .Slov. Naroda", Anton Vrtačnik, uradnik .Jadranske banke”. Odb.: Ivan Končan, gostiln., Ant. Prebil, ključavničar, Ante Beg, pot. učitelj C. M. D., Fran Klemenčič, slikar, Josipina Golobova, Marija Pekletova. — Pokr. 4, ust. 2, let. 100 skupaj 105. 96. Št. Vid, Podraga, Vrabče: Ustan z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16./IX. 1910, št. 3192;Pol. — 1. Jos Furlan; 2. Mara Boletova: 3. Fr. 1'remru. Nam.: Fr. Kavčič, lv. Mislej, Edv. Žvanut. Odb.: Ciril Pelicon, Jos. Božič, Fil. Semič, Alojzij Bizjak, Marica Rudolfova. Let. 44. 97. Vinica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 28./VII1. 1909, št. 15.254. — 1. Fr. Lovšin, nadučitelj; 2. Al. Kordi-ševa; 3. Leopoldina Bavdekova. Nam.: lv. Flajnik, Bariča Su-tejeva. Pero Malič. Odb.: Mate Mušič, Miko Prokšelj, Fran Blinc. — Let. 13, podp. 36, skupaj 49. 98. Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani 16./VI11. 1908, št. 3920,pr. — 1. Fr. Mrcina, učitelj; 2. Rado Grum, učitelj; 3. Mirko Pavlin, davč. ofic. Nam.: Marica Kozinova, Juraj Hus. Odb.: Karla dr. Karičeva, dr. Pavel Kanc, Hermina Mrcina, Jurij Kozina. — Pokr. 2 -j- 2, ust. 16, let. 57, skupaj 77. 99. **Vreme in okolica: Ustan. z odi. dež. prcdsed. v Ljubljani 24. 111. 1912, št. 971 /Pol. — 1. Iv. Cerkvenik; 2. Fr. Skof; 3 Albina Deklevova. Nam.: Julijana Kalinova. Anton Cerkvenik, Jos. Prihavec. Odb.: Fr. Magajna, Fr. Dekleva, Fr. Dujc. — Let. 25. 100. in 101. Vrhnika: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./III. 1887, št. 4123. — Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 10./X. 1892, št. 12.368. 1. Ivan Tomšič; 2. Fran Jurca; 3. Pavla GOtzlova. Nam.: Marija Grudnova, Milka Korenčanova, Lovro Rogelj. Odb.: Karol Matajc, Mihael Tomšič, Amalija Komo-tarjeva, Angela Petričeva. — Pokr. 12 -f- 4, ust. 26, let. 58, skupaj 100. 102. Zagorje ob Savi: Ustan. z odi. okr. glav. v Litiji 27./XI. 1892, št. 3152. — 1. Janko Stepišnik, učitelj; 2. Alb. Gerčar, pos.; 3. Miloš Lazar, računovodja. Nam.: Berta Mullerjeva, hčerka trg., Iv. Taufar, uradnik, Alojzij Kolenc, učitelj. Odb.: Fran Keršnik, Vera IVeinbergerjeva. — Pokr. 9, ust. 3, let. 67, skupaj 79. 103. Zatičina-Višnja gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./IX. 1886, št. 8967. — 1. Fr. Kovač, nadučitelj; 2. Iv. Skerbinec, nadučitelj; 3. Mar. Pezdirjeva, učiteljica. Nam : Ana dr. Re-pičeva, soproga okr. zdravnika, Ivana Dolinarjeva, učiteljica, Mirko Sadar, učitelj. Odb.: Iv. Fortuna, trg., Karol Gorišek, učitelj, Ferdo Vesel, graščak, Ana Vehovarjeva, soproga okr. sodnika, Mar. VVilfanova, sopr. davčnega upravitelja. Pregl, rač.: Karol Wilfan, davčni upravitelj, Fr. Sbrizaj, sodni kan-celist. — Pokr. 3 -j- 3, ust. 20, let. 60, skupaj 86. 101. Železniki na Gorenjskem: Ustan. dne 17./VI. 1886, št. 5. — 1. Ant. Hafner; 2. Melhijor Dolenc; 3. Gabrijel Thaler. — Pokr. 1 -j- 1, let. 17, podp. 15, skupaj. 35. 105. Žiri in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Logatcu dne 29./XII. 1909, št. 22.986. — 1. Luka Jesenko; 3. Franja Kopačeva. Nam.: Ivana Dolenčeva, Veronika Demšarjeva, M. Žakelj. Odb.: Ivan Kržišnik, Iv. Žakelj, Julka Gantarjeva, Val. Poljanšek, Fr. Kristan, Micika Demšarjeva. — Let. 30. 106. Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 2./VII. 1887, št. 6490. — 1. Ant. Carli, notar; 2. Fr. Kassel, sodnik; 3. Stanko Ribnikar, davčni asistent. — Pokr. -j- 1, ust. 10, let. 26, podp. 1, skupaj 38. il. Štajerska. 1. Bočna pri Gornjem gradu: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 1 ./Vlil. 1910, št. 8-2221/1. — 1. Ant. Sevar, pos.; 2. Jos. Bizjak, nadučitelj 3v Fina Bizjakova, učiteljica. Nam.: Ant. Marovt, pos., Jos. Štiglic, Antonija Dedičeva, naduč. vdova. Odb.: Anton Žmavc, pos., Iv. Žmavc, pos., Fr. Štiglic, trg., Anton Tevž, pos., Karol Božič, gost., Ivan Pavlin, pos. — Let. 44, podp. 1, skupno 45. 2. Braslovče: Ustan. z odi. minist. dne 3./III. 1886, št. 6521. — 1. Ivan Kreft; 2 Ivo Petrak; 3. Marica Ježovnikova. Odb.: Janko Vovšek, Vinko Baš. Pregl. rač.: Jos. Pauer, Viktor ROssner. — Pokr. -j- 1, ust. 13, let. 30, podp. 40, skupaj 84. 3. j Breg pri Celju: Ustan. z odi. nam. dne 1 ./VIII. 1910, št. 8-2220/1. 4. Brežiški okraj. Sedež v Brežicah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VII. 1890, št. 15.332. — 1. Dr. Vinko Hudelist; 2. Jos. Bočcio, trgovec; 3. Karol Pečnik, Nam.: dr. Ljudevit Stiker. dr. Lenart Bočcio. Pokr. 1 -j— 1, ust. 13, let. 31, skupaj 46. 5. Brežice: Ženska. Ustan. dne 26./1V. 1908. — 1. Anka Čepi-nova, sopr. davč. ofic.; 2. Kat. Boeciova; 3. Pavla Sclmeiger-jeva. Nam.: Franja Ferenčakova, Just. Pečnikova, Lina Stumbergerjeva. — Ust. 2, let. 76, podp. 5, skupaj 83. 6. Celje: Moška. Ustan. z min. odi. dne 14./XII. 1885, št. 3563. — 1. Dr. Ant. Božič; 2. Miloš Stibler; 3. Simon UVutt. Podpredsednik Ivan Rebek. Odb : Franjo Voglar in Benjamin Kunej. — Pokr. 14 -j- 16, ust. 9, let. 194, skupaj 233. 7. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19/XI. 1893, št. 29.547. — 1. Ela dr. Kalanova: 2. Hana Hraševčeva, 3. N[ar. Kopačeva. Podpredsednica: Josipina Rebekova. Odb.: Kunejeva, Hana Diehlova, Založnikova in Melanija Sernečeva. — Pokr. 8 -j- 1, ust. 5, let. 154, skupaj 168. 8. ** Dobova in okolica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu 30./IV. 1912, št. 8-1123/1 1912. — 1. Fr. Cetin; 2. Herma Bračičeva; 3. Iv. Toporišič ml. Nam.: Iv. Toporišič st., Lud. Kokot, Jos. Kovačič. Odb.: Iv. Ogorelc, Pet. Poljanšek, Neža Cetinova, Pepica Kovačičeva, Fr. Peterkovič. — Let. 00. 9. Dramlje: Ustan. z odi. nam. dne 6./II. 1909, št. 8-462/1. — 1. Miloš Jarnovič, trg.; 2. Neža Jarnovičeva, trg. soproga, 3. Julij Sevnik, učitelj. Nam.: Ant. Mastnak, župan in Marica Rajkova. Odb.: Tomaž Mastnak, pos., Fr. Zidanšek, pos. Knjižničarka: Terezija Cvarova, učit. — Ust. 3. 10. Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. z odi okr. glavarstva v Mariboru z dne 31 ./III. 1911, št. 12.530/11. — 1. Sebast. Krotkp, učitelj; 2. Ign. Čoki, učitelj; 3. Ana H hiter lechner jeva, učiteljica. Odb.: Jos. Koki, Jos. Svetlin, Edvard Čoki, Amalija Lešnikova. — Let. 22, podp. 14, skupaj 36. 11. Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 6.X1. 1910. — 1. j Fr. Sagaj, pos.; 2. Iv. Mesarič; 3. Ferdo Kovačič, učitelj. Nam.: And. Hauptman, Jos. ligo. Odb.: Jak. Kraner, Jos. Seifried, Hinko Vollmaier, Fr. Mesarič, Jos. Strnad. — Let. 12, podp. 1, skupaj 13. 12. Fram in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2./I. 1910, št. 8-3521/1-1909. — 1. Karol Černej; 2. Marija Pirkmaier-jeva; 3. Marija Lauterjeva. Nam.: Fr. Štern, Nace Skrbinšek, Anton Bezjak. Odb.: Štefan Lešnik, Valentin Predan, Anton Lešnik. Pregl, rač.: dr. Pavel Turner in dr. Fran Rosina. — Let. 55, podp. 11, skupaj 66. 13. Gabrje poleg Celja: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 4./VII. 1909, št. 8-2259/1 1909. — 1. Ad.Rode: 2. Cirila Kržanova; 3. Pavlar Omladičeva. Odb.: Minka Vitovska, Egidij Vihar, Jernej Šarlah, Fr. Speglič. Ust. I, let. 21, skupaj 22. 14. Gornji grad: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./II. 1886. št. 2593 — 1. Jos. Krajnc, vclep.; 2. Fr. Presečnik, notarski kand.; 3. Avg. Drukar, notar. Nam.: Fr. Krajnc, davč. upravitelj, dr. Maks IConečnik, zdravnik, Jos. Korban, učitelj, Fr. Tiller, sodnik. — Pokr. 2 -j- 2, ust. 23, let. 31, skupaj 58. 15. Gornji grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5./I. 1909, št. 8-3525/1. — 1. Mar. Drukarjeva, sopr. not.; 2. Vera Presečnikova, sopr. not. kand.; 3. ivanka Kranjčeva, pos., Mica Kolenčeva, pos., Kristina Volčeva, učit. — Poktr. 1, let. 46, skupaj 47. 16. Gornja Radgona: Ustan. 1. 1901. — Pokr. -(- 1, ust 4, skupaj 5. 17. Gradec: A kade m iška. Ustan. z minist. odj. dne 26./I. 1886, št. 1112. — 1. Fr. Legat, tehnik; 2. Miro Škorjanec, pravn.; Milan Schlander, medic. Nam.: Makso Kovačič, modrosl., Fi. Starnol, medic., Vladimir Mikuž, tchn. — Pokr. 2 -f— 1, ust. 5, skupaj 8. 18. Gradec: Iz v e na k ad c m iš k a. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. — 1. Jos. Modic, vlad. svet. v p.; 2. Mirko Bernard, poštni asistent; 3. Henrik Mohorčič, asistent na splošnem preizkuševališču za živila. Nam.: Štcf. Rojnik, rač. revident, Pavel S'ega, višji zavarovalni uradnik, Miško Cizelj, učitelj. — Pokr. 8 -j- 9, ust. 29, let. 105, podp. 29, skupaj 180. 19. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1. — 1. Jela dr. Murkova, sopr. vseuč. prof.; 2. Julija Archova, oficijantinja; 3. Mila Miheličeva, priv. uradnica. Nam : Ana Košanova, Franja Smrtnikova, Aleksandra Zabredova. — Ustan. 2, let. 68, skupaj 70. 20. Hrastnik-Dol: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Celju 26./II. 1908, št. 8-867/1 15108. — 1. Rado Rainer, učitelj; 2. Minka Richterjeva, otr. vrtnarica; 3. Mar. Sorčanova, učiteljica. Nam.: Alojzija Roševa, Fr. Peklar, Jernej Gorenje. Odb.: M. Babič, Iv. Bevc, Rezika Dolinšekova, Antonija Lrženova, Ign. Jan, Ant. Kerše, Iv. Krejči, Dominik Majcen, Fr. Plaznik, Mar. Prekova, dr. Fr. Roš, Iv. Sovre, Pavla Štihova, Iv. Urbajs. — Pokr. 2 —1, let. 110, podp 47, skupaj 160. 21. f Št. Janž na Dravskem polju in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 4./II. 1911, št. 8-337/1. 22. Št. Juri ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./V. 1886, št. 395. I. Jos. Podgoršekj 2. Ivan Oset; 3. Alojzij Retelj. Nam.: Jos. Čretnik, Iv. Šošter. Odb.: Iv. Belle, Blaž Urleb. - Pokr. -|- 1, ust. 5, let. 18, podp. 19, skupaj 43. 23. Št. Jurij ob juž. žel : Ženska. Ustan. z odi. namestništva v v Gradcu dne 9./XI. 1891, št. 19.609. — 1. Ljudmila Schrei-nerjeva; 2. Rožica Gatejeva; 3. Marica Osetova. Nam.: Marta Kvedrova, Milica Kavčičeva, Malčika Nendlova. Odb.: Josip. Sivkova, Tilka Lekerjeva, Jerica Čretnikova. Nam.: Neža Urlebova, Micika Kincleva, Malčika Šketov a. — Pokr. 2, ust. 5, let 18, podp. 32, skupaj 57. 24. f Št. Jurij ob Tab., Gomilsko in Kapla: Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 21./V. 1912, št. 8-1481/1. 25. ** Kapele pri Brežicah: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 28 /111. 1912 št. 8-891/1 1912. - 1. Ivan Bradač; 2. Fr. Krute; 3. Ivan Veble. Nam.: Franc Veble, Ivan Urek, Franc Urek. Odb.: Miha Janežič, Jožef Kovačič, Marko Kežman, Josip Jerše. — Let. 30. 26. Konjice: Ustan. z odi. minst. dne 26./III. 1886, št. 4252. — 1. Vaclav Prorazil, mag. pharm.; 2. Milogoj Mastnak; 3. Rudolf Ahtik. Nam.: Ljudevit Petrič, Saba Sarajmkova, J. Dro-fenikova. Odb.: Miško Zorčič in ga. Mcla. Pokr. 2 -j- 3, ust. 15, let. 70, skupaj 90. 27. Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18./II. 1904, št. 6044. —• 1. Otmar Golob, notar, kand.; 2. Ljudevit Ulčar, učitelj; 3. blagajnik Iv. Krajnik, nadučitelj. Odb.: Rup. Brovet, c. kr. davč. upravitelj, Rudolf Kramar, not. kand. — Pokr. 2, let. 29, skupaj 31. 28. Sv. Križ-Veržej: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 29./III. 1910, št. 8/987-1. — 1. dr. Josip Lebar; 2. Fran Cilenšek, učitelj; 3. Karol Maurič, učitelj. Nam.: Lovro Hanželič, trg., Vekosl. Vrabl, sin pos., Matija Cmerekar, strojni kurjač. Odb.: Fran Križanič, pravnik. — Let. 27, podp. 3, skupaj 30. 29. ** Ksaverij-Ljubno v Savinjski dolini: Ustan. z odi. nam. v Gradcu z dne 27./V. 1912, št. 8-1466/1. — 1. Fran Kolenc, velepos. (Juvanje); 2. Nežika Pirčeva (Ksaverij); 3. Žefka Kolenčeva (Juvanje) in Franja Sotlarjeva (Ljubno). Podpredsednica Vera Terčkova (Ksaverij). Odb.: Jos. Kolenc, Anton Robnik (Radmirje), Jera Kolenčeva. Let. 37. 30. Laški trg in okoliea: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 18./IX. 1891, št. 21 236. — 1. Ivan Četina; 2. Riko Pestevšek. Nam.: Kon. Elsbacher. Odb.: Milan Pleskovič, Aneta Elsbacherjeva. Nam.: Milka Pleskovičeva, Amalija Visjakova. Pregl. rač.: Rebolj. — Pokr. -)- 1, ust. 9, skupaj 10. 31. Lehen pri Ribnici: Ust. z odi. namest v Gradcu dne 27./III. 1887. - Ust. 3. 32. Lembah in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu 2,/X. 1907, št. 8-2731/1. — 1. Ant. Godec, učitelj; 2. Rud. Kranjc. org. in obč. tajnik; 3. Jurij Kaloh, pos. Nam.: Marica God-čeva, učit. in pos. Odb.: Andr. Bračič, župnik, Sim. Vodenik, nadučitelj, Ant. Černko, pos., Jos. Ajd, žel. uslužbenec. — Let. 22, podp. 14, skupaj 36. 33. Sv. Lenart v Slov. Gor.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 13/X. 1888, št. 21 440. - 1. Fr. Breznik, velepos.; 2. dr. Milan Gorišek, odvetnik; 3. Davorin Polič, solicitator. Pokr. -j- 4. 34. ** Leoben in okolica: Ustan. z odi. namestništva v Gradcu z dne 20./XI. 1911, št. 8, 2817/1. — 1. Boris Černe, stud. mont.; 2. Ludovik Bonča, stud. mont.; 3 Peter Bajič, čevljar. Nam.: Fr Domorad, brivski pomočnik, Ant. Knoblehar trg. sotrudn., Lepold Sattler, kancelist. — Let. 23, podp. 9, skupaj 32. 35. Ljutomer in okolica: Ustan. z odi namest. v Gradcu dne 10./X. 1892, št. 13.714. — 1. Fr. Stajnko ml.; 2. Janko Baukart; 3. Srečko Uršič. Nam.: Matija Kocuvan, Mirko Miiršec, Fr. Zacherl. — Pokr. 1, let. 40, podp. 39, skupaj 80. 36. Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu z dne 7/VIII. 1909, št. 8-2483-1. 1. Mar. Seršenova; 2. Elza Repičev a; 3. Mara Kocuvanova. Nam.: Matilda dr. Grossman-nova, Jelica Skrlečeva, Angela Karbova. Odb.: Matilda Mihaličeva, Anica Seršenova. 37. Št. Lorene nad Mariborom: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1 ./VII. 1901, št. 22 669. 1. Mar. Brezočnikova; 2. Katica Brezočnikova; 3. Milica Lamprehtova. Nam.: Julka Skerbinjekova, Julčka Šlavsova, Lizika Pušjakova. Odb.: Gita Schikerjeva, Tinica Lamprehtova. — Pokr. 1 -j- 1, ust. 4, skupaj 6. 38. Maribor: Ust. z min. odi. 10./I. 1888, št. 353 — 1. Dr. Anton Dolar, prof.; 2 Fr. Majer, trg. sotrudnik; 3. Janko 'Voglar, poštni ofic. Nam.: dr. Fr Rosina, odvetnik, Ant. Hohnjec, c. kr. učitelj. Odb.: Fr. Pišek, posoj uradnik, Iv. Šoštarič, trg, Feliks Vokač, hišni pos., Ant. Rebolj, podur juž. ž. -— Pokr. 16 -)- 15, ust. 12, let. 255, podp. 35, skupaj 333. 39. Maribor in okolica: Ženska. Ustan. dne 14./V. 1898, št. 12.381. — 1. Marija dr. Rosinova, odv. sopr.; 2. Marija dr. Poljančeva, sopr. ginin. prof.; 3. Lida dr Pivkova, sopr. profesorja. Nam.: Pavla dr. Voušekova, sopr. dež. sodn. nadsvetnika, M. Plamnškova, sopr. solicitat. —Pokr. -j- 1, let. 115, skupaj 116. 40. f Meža, Št. Janž in okolica: Ustan. z odi. natp. v Gradcu dne 30./X. 1911, št. 8-2693/1. 41. j Mislinja in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8.,'IV. 1911, št. 8-1050/1. 42. Mozirje: Gornjcsavinska ženska. Ustan. 23/XII. 1907, št. 3362. 1. Ljuba Pevčeva; 2. Tončika Ježovnikova; 3. Mar. Lay-kaufova. Nam.: blagajn Ana Blaževa. Odb.: Angela Gori-čarjeva, Franja Goričarjeva, Lea Novakova, Pavla Iribučeva, Franja Goričarjeva za Ljubijo, Lizika Turnšekova za Nazarje, Mar. Rojnikova za Rečico-Kokarje. Pregl, rač.: Angela Goričarjeva, Helena Goričarjeva. Pokr. -|- 4, ust. Ki, let. 51, podp. 8, skupaj 79. 43. Ormoški okraj: Ustan. z odi. deželne vlade dne 17./X. 1887, št. 21.104. 1. Dr. Fran Strelec, c. kr. notar; 2. Janko Grivec, tajnik okr. posojilnice; 3. Ivan Zemljič, c. kr. sodnik. Nam.: Anton Porekar, učitelj, Jakob Prajndl, učitelj, Lovro Petovar, trg., Fran Karbaš, učitelj. — Pokr. 2 -j- 2, ust. 14, let. 26, podp. 8, skupaj 52. 44. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu z dne 27./1. 1892, št. 721. 1. Pavla Omu/ecova,\fiAw. vdova; 2. Helena Zemljičeva, sopr. sodnikova; 3. Franja Pernatova, sopr. konc. Nam.: Ana Rozinova, sopr. učiteljeva, Iva Gom-zijeva, Marjeta Podkrajškova, otr. vrtnarica. Odb.: Antonija Sijančeva, sopr. učiteljeva, Lucija Gabrščekova, učiteljica, V. Nedeljeva, Ana Trstenjakova, učiteljica. Ust. 10, let. 51, podp. 6, skupaj 67. 45 Št. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5. VII. 1909, št. 8, 2184-1. — 1. Jos. Vidic, nadučitelj v p.; 2. Ernest Marinc, obč. tajnik; 3. Fran Piki, trg. Odb.: Ivan Vasle, pos., Vojteh Sulcer, knjigovodja. Pregl rač.: Anton Cvenkelj, trg., Dan. Omerzu. Pokr. -j- 1, ust. 7, skupaj 8. 46. ** Št. Pavel pri Preboldu: Ženska. Ustan. z odi c. kr. namest. v Gradcu z dne 25./II. 1912, št. 8 483 2. — 1. Olga Zanier-jeva; 2. Hedvika Fohnova; 3. Valerija Cvenklova. Nam.: Dragotina Vaslova, Ivanka Čolnikova, Micika Debelakova. Odb.: Leniča Artnikova, Micika Strojanškova, Julija Vedenikova, Micika Privšekova, Anica Turkova, Micika Potočnikova, Micika Oreš-mkova. Pregl. rač.: Tinka Fischerjeva, Pavla Brazova. Ust. 3, let. 27, podp 32, skupaj 62. 47. Sv. Peter pod Sv. goro: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8, 1658-1. 1. Fr. Levstik, učitelj; 2. Fran 7'anšek, poštar; 3. Milka dr. Kunejeva. Nam. in odb.: Ivan Kramar, Fr. Kraner, Martin Ulčnik. Pregl. rač.: Vinko Balon, Jos. Černelč. 48. Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne I./VIL 1909, št. 8-2116-1. 1. Fran Lešer; 2. Ciril Pregelj; 3. Marica Je- iovnikova, Franja Ocvirkova, Roza Razboršekova, Terezija Ilolobarjeva. Nam.: Vinko Kopriva. Odb.: Martin Ocvirk, Ivan Pešec, Franc Košec, Janez Potočnik, Ivan Holobar, Jernej Razboršek. — Pokr -j- 1. 49. Planina in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 4.XI. 1909, št. 8/2337-1. — 1. Dr. Bogomir Skaza, zdravnik; 2. Milka Bračičeva, učiteljica; 3. Niko Treffner, gostilničar. Nam.: Valentin Pulko, nadučitelj, Miloš Jazbini ek, trg. in pos.; Karol Špan, gostilničar. Odb.: Anica Niefergallova, c. kr. poštarica, Makso Križman, učitelj, Andrej Gostiša, učitelj. Let. 27. 50. f Podčetrtek in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 28.Vil. 1912, št. 8-2010 I. 51. Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8/1659-1. — 1. Avguštin Preskar; 2. Matej Kunej; 3. Linka Preskarjeva. Nam.: Ivan Jazbec, Anton Potočnik, Jože Preskar. Odb : Jak. Dobravc, Jože Kos, Leop. Preskar, Rezika Lončaričeva. Pregl. rač.. Drag. Majer, Jos. Preskar, jeva. — 52. Polenšak: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 12./Vlil. 1910, št. 8-2320-1 1910. 1. Jos. Gorup, učitelj; 2. Ant. Kukovič, nadučitelj; 3, Fr. Poplatnik, učitelj. Nam.: Martin Golob, pos., Jos. Repič, pos., Leop. Schalda, učitelj. Odb : Jos. Golobova, pos., Alojzija Ilrgova, učiteljica, Jos. Malenšek, učitelj, Franja Bratu ničeva, učiteljica. Pregl rač : Fr. Koser, Iv. Skrlec. Let. 34, podp. 79, skupaj 113. 53. Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 22.IX. 1939, št. 8/2661-1, 1909. - 1. Jos. Hojnik, velepos.; 2. Jos. Rainer, učitelj; 3. Julijan Korbnn, krojač. Nam.; Jos. Sabati, nadučitelj, Ana IVeslrova, učiteljica, Ivan Orthaber, poštni uradnik, Ljudevit Bučar, železn. uradnik. Odb.: Mar. Goričanova, učiteljica, Mar. Schweiglerjeva učiteljica. 54. Polzela; Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 26./IV. 1903, št.5339. 1. Julij Žiga", trgovec; 2 Radivoj Tušak, učitelj; 3. Josip Cize/, trgovec Nam.; Anton Farčnik, nadučitelj, Tilda Tuša-kova, Anton Farčnik, iur. Odb.: Anica Lipovčeva, pošt. eksp'., Josip Repič, mizar. Pokr. 1 -f- 1, ust. 1, skupaj 3. 55. Ponikva: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13./IV. 1910, št. 1129/1. 1. Ant. Podgoršek, velepos.; 2 Franja Vošnja- kova, učit.; 3. Jernej Zdolšek. Nam.: Mar. Zdolšekova, Anica Mlakerjeva, Mar. Podgoršekova. Odb : Mar. Kregar jeva, Fr. Horvat, Jos. Dobnik, Fr. Tillih, Fran Vouk, Jos. Zdolšek. — Ust. 5 56. Ptuj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./XII. 1885, št. 25.288. 1. Dr. Fr. Jurtela, odv.; 2. Ferdo Skuhala, posoj. uradnik; 3. dr. Jos Komljanec, profesor. Podpredsednik: dr. Iv. Fer-mevc, odvetnik. Pokr. 4 -j- 8, ust. 17, let. 24, skupaj 53. 57. Ptuj: Ženska. Ust z odi. nam. v Gradcu dne 10 /VIII. 1908, št. 1-6795/08. — 1. Mirka dr. Fennevčeva; 2. Emica Mohori-čeva; 3. Ida Sagadinova. Nam.: Vida dr. Horvatova, Olga Potočnikova, Micika Senčarjeva. Pokr. -f~ 1, ust. 6, let. 57, podp. 3, skupaj 67. 58. ** Ptujska gora. Št. Lovrenc in okolica: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu 2./III. 1912, št. 8 558/1. 1. Anton Kupiič, ekonom; 2. Oskar Žolnir, naduč.; 3. Juri Topolovec, župan in Ludovik Turin, trg. Podpredsednik: Fr Som, naduč., Odb.: Marica Kotzmuthova, učit., Gizela Šornova, pošt., Ign. Kabič, župan, Ant. Kožuh, učit. Ant. Gojkovič, pos. 59. Rajhenburg-Videin in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./XI. 1907, št 1302 1. Dr. M. Schmirmaul; 2. Mcl- hijor Rismal; 3. Lina Podjedova (za Videm) in Josipina Kosarjeva. — Let. 42 60. Rečica v Savinjski dolini: Ustan. z odi min. dne 15./IV. 1886, št. 5233. — Pokr. 3, ust. 2, skupaj 5. 61. Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu z dne 6/V. 1909, št. 8-1676/1. 1 Ulrik Hauptman, učitelj; 2. Jos. Zabovnik, gozdarski uradnik; 3 Ulrik Hauptman, učitelj Nam.: Roza Podlesnikova, pos., Lizika Pivčeva, pos. liči, Roza Podlesnikov a, trg. pomočnica. Odb.: Terezija Pivčeva, Vera Der-ganova, dr. Miroslav Škof, Edvard Pivc, Ant. Podlesnik, Janko Zabovnik, Fran Čirič. Pregl, rač.: Rudolf Dergan, trg., Josip Petrun, gost. — Pokr. -j- 1. 62. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22/V. 1910, št. 8/1544-1. I. Fr S. Šegula, župnik pri Sv. Roku; 2. Al. Žiher, učit. pri Sv. Križu; 3 Ivan Glinšek, učitelj v Gabrju. Nam.: Josip Senčar, not. kand. v Rogatcu, Fr. Kolterer, stud. med. v Rogatcu. Odb. :y ga. Justa Mandeljc pri Sv. Križu, Mart. Sotošek, nadtič. v Žetalah, Maks Berlisg, trg. v Žetalah, Ust. 1., let. 50, podp. 60, skupaj 111. 63. Ruše in okolica; Ženska. Ustan. dne 26./XII. 1898. —• Ema dr. Gorišekova; 2. Gizela Lasbacherjeva; 3. Elza Gorišekova. Nam.: Julčka Scrneieva. Odb.: Marija Sernečeva, Alojzija Glaserjeva, Ela Lichtenwaiuerjeva, Stanka Pogačnikova. Pokr. 1, ict. -10, skupaj 41. 64. Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27./V. 1886, št. 8017. 1. Jos. Mešiček, nadučitelj; 2. Pavla Starklova, učiteljica; 3. Pavla Tobias. Odb : Mih. Korbar, notar, Mijo Starki, župan, Anka Starklova, Berta Smoletova. Pokr. -j- '> ust. 4, let. 40, skupaj 45. 65. Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. namestil, v Gradcu dne 13./IX. 1892, št. 20.790 1. Dr Urb. Lemež, odv.; 2. Otilija Feig- lova, učiteljica; 3. Danica Starovašnikova. Nam.: Milan Vršič, učitelj, Glista Janežičeva, učiteljica, Miroslav Pirkmajer, davč. asist. — Pokr. 1 -j- 1, ust 10, let. 18, podp. 30, skupaj 60. 66. Slovenji gradeč in okolica: Ustan..z odi. nam. v Gradcu dne 8./III. 1887, št. 3926. 1. Dr. Fr. Železnikar, zdravnik; 2. Jak. Vrečko, poslovodja; 3. Janko Korže, učitelj. Nam.: Sim. Salamon, nadučitelj (Šmartin), Vlad. Ferjan, urad., Fr. Pirnat, živinozdravnik. Odborniki in nam.: Iv. Kac, velepos., K. Barle, učit. in pos. (Šmartin), Konrad Iršič, pos. in gost. (Mislinja), Mih. Zorman, pos. (Turška vas), Mat. Šmid, nadučit. (Podgorje), Ferdo Kac, velep. (Šmartin) in Fr. Golob, (Slov. Gr.) Pokr. 1, ust. 19, skupaj 20. 67. ** Slov. Gradec in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 24./VI. 1912, št. 16 655. E Ljudm. Pirnatova, sopr. okr. živinozdravnika; 2. Matilda Smidova, učit. (Podgorje); 3. Marjana Vrečkova, učit. (Šmartin). Nam.: Franja Barletova, sopr. učit. in pos. (Šmartin), Marica Vranjekova, učit (Šmartin), Minka Mithansova, učit. (Št. lij), Ana Zormanova, (Turška vas), Justina Pernavškova in Neža Kunovčeva (Slov. Gradec). Ust. 4, let. 25, skupaj 29. 68. Središče in okolica: Ustan. z odi namestn. v Gradcu dne 6./IX. 1909, št. 8-2609 1. 1. Jak. Zadravec, pos. paromlina; 2. Iv. Najier, učitelj; 3. Franja Robičeva, trg. sopr. Nam.: Mar. Ko-sijeva, sopr. nadučiteljeva. Odb.: Julijana Plepelečeva, Ema Cajnkova, Stanislav Dogša, Matej Ivanuša, Martin Rakuša. Pregl. rač.: Makso Robič, lv. Ravšl. Pokr. 1, ust. 2, let. 79, podp. 21, skupaj 103. 69. Škofja vas pri Celju: Ustan. z odi. c kr. nam. v Gradcu dne 3,/X. 1890, št. 35.890. 1. lv. Prekoršek; 2. Anton Gmeincr; 3. Matko Lešnik. Nam.: R. Zupanek, Anton Prekoršek, Ivan Štrukelj, Fran Hrastnik, — Pokr. -)- 1. 70. Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 10./XII, 1886, št. 24.839 — 1. Dr. Jos. Rakci, zdravnik; 2. Fr. Čuš, davčni asistent; 3. Fr. Ferlinc, župan. Podpredsednik: Janko Sernec, sodnik. ■— Pokr. -|~ 2, let 34, skupaj 36. 71. Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1894/1 1910. 1. Ana dr. Rakuževa, sopr. zdravnika; 2. Dorica Debelakova, učiteljica; 3. Ivanka Zupančičeva, učit. Podpredsednica: Mar. P'erlinčeva, županja. — Let. 27. 72. Šmartin in Rečica na Paki: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 11./I. 1911, št, 819/1. — 1. I. Bizjakova, 2. J. Klinarjeva, 3. Steblovnikov a. 73. Trbovlje in okolica: Ustan. kot podr. za Zidani most in okolica z odi. nam. v Gradcu dne 7./XII. 1886, št. 27 545. Dne 25./X. 1891. si je preselila sedež v Trbovlje, kar je na znanje vzelo namestništvo v Gradcu dne 30./III. 1892, št. 6047. 1. Jos. Moll ml. trg.; 2. Juro Naglav, rud. poduradnik; 3. Fr. Oset, žel. uradnik. Nam.: Jos. Letnik, nadpaznik bolnišnice, Dragotin Omersu, učitelj, Fr. Peštajn, rud. poduradnik. Odb.: Anton Počivavšek, pos., Niko Pinterič, kroj. mojster, Oskar Moll, učitelj, Gust. Vodušek, ml., učitelj. Pokr. 6, ust. 24, let. 106, skupaj 136. 74. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 19./TI. 1901, št. 5466. 1. Ana Dimnikova, pos.; 2. Ruska Frankovičeva, modistka; 3. Zlata Kuharjeva, učit. soproga. Nam.: Josipina Šentjurčeva, paznikova soproga, Ant. Kuhar, učit., Rezika Pustova, trg. sotrudnica. Odb.: Mar. Arzenškova, Lora Voduškovo, Mar. VVindischerjeva, Ana JVesnerjeva, učiteljice v Trbovljah, Silva Velkavrhova, Roza Lesova, Anica Kramerjeva, Zofka Volkerjeva, Josipina Tratnikova. Pokr. 5, ust. 1, let. 65, podp. 22, skupaj 93. 75. Velenje: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Slovenjem Gradcu z dne 19./1X. 1894, št 2879. — 1. Dr. Iv. Pirnat, graščak; 2. Jos. Armič, učitelj; 3. Cirila Ježovnikova. Nam.: dr. Mih. Podlesnik, zdravnik. Odb.: I.eop. Viher, naduč.. Vinko Stopar, učit., Val. Glazer, strojevodja. Pokr. 1 -j- 1, let. 40, skupaj 41. 76. Vransko: Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 30./X11 1890, št. 45.968. —- 1. Iv. v Jakše; 2. Mela Jezovšekova; 3. Fr. Oset ml. Nam.: dr. Edv. Serko, Karol Košenina, Bibijana Jakšctova. Pokr. 2 -j- 2, ust. 4, skupaj 8. 77. Vuhred-marenberški okraj: Ustan. z odi namestništva v Gradcu dne 10./1I. 1886, št. 2958. 1. A. P. Osrajnik; 2. Robert Vihar; 3. Ivan Robič. Nam.: F'r. Sgertn, Srečko Ilaberman, Ivan Pahernik. — Pokr. -j- 4, ust. 16, let. 18, podp. 10, skupaj 48. 78. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. 29./XII. 1907. 1. Jak. Verdnik, pos.; 2. Ant. Hren, naduč.; 3. Alojzij Grubeltrijt, pos. Nam.: dr. Makso Pregl, zdravnik, Karol Vollmeier, naduč., Emerik Mravljak, trg. Pregl. rač.: Simon Beznik, pos , Iv. Kričej, pos , Ant. Plemen, pos. Pokr. 2, let. 25, podp. 29, skupaj 56. 79. Žalec poleg Ceija: Ustan. z odi namcstn. v Gradcu dne 28./II. 1886, 2621. — 1. ; 2. Rajko Vrečer; 3. Fr. Pri- stovšek. Nam.: Fr. Piki, Vinc. Kveder; Jernej Kolar. Odb.: Iv. Naraks, Leop. Tratnik, Jos. Korcnt, Mart. Skok, Fr. Brinar, And. Anlloga. — Pokr. 4 —4, ust. 17, let. 26, skupaj 49. 80 Žalec poleg Celja: Ženska. Ustan. z odi. namestn. v Gradcu dne 5./XII. 1905. št. 45.051. 1. Franja Kukecova; 2. Mar. Piklova; 3. Josip. Ahiikova. Nam.: Tilka Brinarjeva, Ivanka Tratnikova, Mar. Cernejeva. Odb.: Viktorija Prisiovšekova, Zinka Kordischeva. Pokr. -j- 3, ust. 1, skupaj 4. III. Koroško. 1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 21./X. 1886, št. 1954. — 1. f Ivan Šervicelj (Podravlje); 2. P. Koma v h (Beljak); 3. Fr. Lampreht (Beljak). Nam.: Gašp. Trupe (Brnca), Fr. Miklavič (Bruca), gospodična. Zvitlerjeva (Beljak). Odb.: Mat. Vuli (Ločila), Fcrd. Vospernik (Vernbcrg), Prat (Zila), Vili (Brnca), Gajlar p. d. Jlč (Loče), V. Hribernik-Fale (Lipa), Z. Kovač (Strmec), Siler (Vernbcrg). Pokr. 2 -f- 2, ust. 6, let. 20, podp. 14, skupaj 44. 2. Blače-Loče in okolica: Ustan. z odi. okraj, glavarstva v Beljaku dne 14./Vlil. 1909, št. 23.620. 1. Vinko Zimčič; 2. Tone Gasil; 3. Fr. Lah. Nam.: Iv. Sgiaravello, Ant. Ulbing, Jos. Feichter, lv. Kandut, Pet. Kofler. Let. 20. 3. Borovlje: Ustan. 1. 1908. 1. Ant.v S tangi; 2. Mih. Turk; 3. Ludovik Borovnik. Nam : Pavel Čemer, Jos. (Jrek. Odb.: Janko Mišič, Tone Borovnik. Let. 27. 4. Celovec in okolica: Ustan. 1. 1909. 1. Dr. Ant. Gosak; 2. Iv. Veber; 3. Iv. pl. Kapus. Nam. preds.: dr. Marko Stajnko. Pregl, rač.: Jos. Štuhec. Pokr. 7 + 3, ust. 8, let. 47, podp. 2, skupaj 67. 5. Glinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 8. VI. 1909, št. 2498. 1. Jak. Jug, pos., Loka; 2. Jos. Gorilnik, puškar, Glinje. 3. Janko Ravnik, zas. uradnik, Trata. Nam.: Bošt. Zablaian, pos., Glinje; Florjan Qoričuik, pos., Glinje; Val. IVieser, zidar, Glinje. Ust. 6, let. 10, podp. 15, skupaj 31. 6. Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11./III. 1888, št. 298. 1. Mat. Prosekar; 3. Iv. Stih. Nam.: Andr. Koban, D. Slruger, Rup. Krušič, Jak. Hedenik, Pavel Križaj. — Ust. 1, let. 15, podp. 118, skupaj 134. 7. Prevalje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 10.111. 1910, . št. 967 prez. — 1. Andrej Hrast; 2. Luka Po- točnik;v3. Angela Hrastova. Odb.: Fr. Stopar, Ferd. Godec, Rud Čebulj, Val. IVesiak. — Ust. 9, let. 27, skupaj 36. 8. Šmarjeta v Rožu: Ustan. z odi. dež. vlade dne 30./XII. 1908, št 4408. Ust. 3. 9. Tolsti vrli in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 6 /VI. 1888, št. 677. — 1. Vid Čarf; 2. Andr. Oset; 3. Fran Celestina. Nam. in odb.: Dom. Kotnik, Fr. Cvetkovič, Luka Kotnik, Avg. Križaj, Fr. Kogclnik. Ust. 1, let. 12, podp. 22, skupaj 35. 10. Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 6./X. 1893, št. 1616. Let. 21, podp. 26, skupaj 47. IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici dne 9./IX. 1896, št 11.979 — L Artur Lokar, notar; 2. Janko Kavs, šolski vodja ; 3. Štipko Štekar, trgovec Nam. : Fr. Repič, trg., Ant. Rastja, pek. mojster, Mili. Malik, trgovec. — Pokr. 3 -j- 9, let. 40, podp.^8, skupaj 60. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XI. 1892, št. 19.261. — 1. Justina Lokarjeva; 2. Mar. Mahorčičeva; 3. Ema Bratinova. Nam.: Ženka Goitinova, Antonija Vodebova, Antonija Kavsova. — Pokr. 2 —j— 2, ust. 6, let. 52, podp. 11, skupaj 73 3. Št. Andrež: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23./IV. 1909, št. 815 — 1. Lcop. Furlani; 2 Fr. Zorn; 3. Viljcmiiia Ma-larjeva. Nam.: .los. Budal, Ant. Poikulin, Mar. Plesničarjeva. — Let 30. 4. '** Bilje in okolica: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 19./III. 1912. št. 640. — 1. Ant. Saunik; 2. Iv. Nemec; 3 Fr. Mozetič, Nam.: Zofija Snunikova. Odb.: Iv. Dominko, Leopolda Nemčeva, Josipina Peričeva. Let. 50. 5. Bovec: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 10./XII. 1886, št. 19.586. — 1. Fr. Vidmar-, 2. Rud Pretnar; 3 Ivan Mihelič. Odb.: Adolf Ant. Mlekus, Olga Mleknševa, Kristijan Bratina, Fr. Hrovat. Ust. 6, let. 40, skupaj 46. 6. Breginj in okolica: Ustan. z odi. namest dne 2./V. 1910, št. 578. 7. Briška podruž. s sedežem v Biljani: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 29/&l. 1888, št. 18 671. 1. Fr. Obljubek, župan in velepos. (Kojsko); 2. Izidor Koilin, obč. tajnik (Biljana); 3. Viljem Sfiligoj, c. kr. poštar (Dobrovo). — Ustan. 10, let. 59, skupaj 69 8. Brje pri Rilienberku: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 30/1. 1908, št. 114. — 1. Josipina Možinova, učit. sopr. ; 2. Katica Ccbronova; 3. Rozalija Pečenkova in Avgusta Furlanova. Nam : Krist. Besednjakova, Kat. Pečenkova, Angela Ličenova, Josipina Coljeva, Avgusta Cebronova, Ivana Mrevlje-tova. — Let. 25, podp. 30, skupaj 55. 9. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. natnest. v Trstu dne 7./IV. 1910, št. 1088. — 1. Viktorija Štravsova; 2. Rafaela Gomiščekova; 3 Albina Gerželjeva. Nam.: Ivan Bonač, Leopold Gorjup, f Anton Stres. — Ustan. 2, let. 26, skupaj 28. 10. Cerovo-Št Ferjan-Vipolže: Ustan. 1909 11. Čepovan: Ustan, z odi. namest. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942. — 1. Jos. Berce, učitelj; 2. Mar. Podgornikova; 3. Justin Podgornik. Nam.: Milka Mlekuževa, učiteljica, Josip Trušnovec, Tončka Mleku&eva. Odb.: Justina Plesničar jeva. Pregl, rač.: Leopold Kofol. Let. 17, podp. 25, Skupaj 42. 12. Devin in Mavliinje: Ustan z odi. namest. v Trstu z dne 9./X. 1911, št. 638/2. — 1. Miroslav Ples, hotelir; 2. Ant. Peric, pomorski strojevodja ; 3. Iv. Pecikar, žel. uslužb. Nam : Iva Smerduvova, poštarica, Avgusta Korenova, pošt. služ., Marica Legiševa. Odb.: Ivan Stic, Jos Kralj, Janko Ur dih, Valentin Terčon, Jos. Legiia, Ivanka Legiševa, Mar. Legiševa. Pregl, računov: Jos. Legiša, Angel Gabrovec, Fr. Pernarčič. — Pokr. -f- 2, let. 67, skupaj 69. 13. Divača: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2/V. 1910, št 681. 1. Viktor Magajna; 2 Al. Vadnjal; 3. Pepina Mahoriiieva. Nam. in odb.: Angela Obersuelova, Marija Vovkova, Micika Zurlinijeva, Fr. Dovgan, Fr. Mlakar, Fr. Žiberna, Jos. Suša, Pavla Rcšaverjeva, Kristina Zafredova in Milka Gombačeva. — Pokr. 1, let. 55, podp. 31, skupaj 87. 14. Dornberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14/VIL 1892, št. 13.893. — Ust. 3 15 Dutovlje in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 4./111. 1911, št. 381. — 1.. Josip Šuc, župan; 2. Franjo Vendramin, nadttč.; 3. Franja Živčeva, učiteljica. Namestniki: Rezika Živ-čeva, ml., Ivanka Zegova, Leop. Širca. Odb.: Ivanka Zegova, Ant. Ukmar, Rezika Živčeva, Jos. Živec, Anton Stoka, Franc Orel, Viktor Širca, Josip Gulič. — Let. 40, podpor. 20, skupaj 60. 16. Gorica: Moška. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 29.,III. 1886, št. 4773. — 1. Dr. E. Dereani, zdravnik; 2. Martin Mastnak, prof.; 3. Viljem Dominko, ravnatelj kmet. šole v p. Odb.: Fr. Strnad, ravnatelj v p., Iv. Fabčič, poslovodja, Iv. Žnideršič, stavb, podjetnik, R. Žnidarčič, nadučitelj — Pokr. 7 -)- 40. ust. 15, let 138, podp. 15, skupaj 215. 17. Gorica: Ženska: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300/1. — 1. Mar. Kopačeva-, 2. Olga Zajčeva-, 3. Roza Bisajlova. Nam. : Ivanka Deklcvova, Jelica Deklevova, Lavoslava Koršičeva. Odb.: Ljudmila Kreganova, Oizela Mu-sičeva, Štefanija Podgornikova, Karla Šaplova, Kristina Kljunov a. — Pokr. -j- 5, let. 138, skupaj 143. 18. Kanal: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23./1I. 1888, št. 3002. — 1. Al. Verč, naduč ; 2. F'ranja Kofolova, pos. hčerka; 3. Karolina Lebarjeva. — Nam.: Valerija Garlatijeva, Fr. Gorjup, Izidor, Ivančič. — Pokr. -j- 2, ust. 4, let. 50, skupaj 56. 19. Kobarid: Moška. Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 11 ./XII. 1886, št. 18840. —• 1. Olga Frandoliieva ; ‘2. Franja Stresova; 3. Marija Gabričkova. Nam.: Rud. Miklavič, Fr. /iogalaj, Fr. Miklavič. Odb.: Olga Miklavičeva, Vilma Bogatajeva Rožica Miklavičeva. — Pokr. 1 -f- 3, ust. 2, let. 39, skupaj 45. 20. Komen: Ustan. dne 5./VII. 1891. — 1. Jos. Strekclj, nadučitelj; 2. Vikt. Živec, trg.; 3. Miha Štrekelj, sodni sluga. Nam. : Ant. Godnič, pos., Ant. Žigon, krojaški mojster, Alojzij Komel, trg. Odb.: Jos. Kovačič, gostiln.. Jos. Švara, pos. — Pokr. -|- 2, ust. 14, let. 15, podp. 20, skupaj 51. 21. Kred občina: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 28./V. 1911, št. 967. — 1. L. Volarič, gost.; 2. Alb. Miklavič, učitelj; 3. And. Skočir, vp. orožn. postajevodja. Nam.: Iv. Ivančič, učit., Ant. Cenčič, pos., Fr. Rakoviek, pos. — Let. 28. 22. Sv. Križ in Dobravlje: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 18./IV. 1911, št. 733. — 1. Jos. Berbuč; 2. Franja Breičakova; 3. Kristjan Šinigoj Nam.: Anica Valičeva, Alojzij Valič, Ana Bratinova, Janko Rastja, Marija Bonetova. — Ust. 2, let. 64, skupaj 66. 23. ** Krmin in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./XI. 1911, št. 1875. ■— 1. Ant. Erzetič, velepos.; 2. Janko Garvas, naduč.; 3. Ljudmila Erjavec, učiteljica. Nam. : lv. Kalčič, gostilničar, An. Sirk, Mar. Resova, otr. vrtnarica. — Let. 40, podp. 5, skupaj 45. 24. Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XI. 1908, št. 1804. — 1. Jos. S'o kar; 2. Ernest Bevk; 3. Katar. Hmeljakova. Odb.: Olga Ilmeljakova, Anastazija Lokarjeva, Vencelj Lozar. — Let. 20, podp. 8, skupaj 28. 25. Lokev in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 14./VII. 1909, št. 1172. — 1. Slavoj Praprotnik, trg.; 2. Pavlina Sre-bolnjakova\ 3. Mimica Mahova. Nam.: Mar. Petelinova, Miha Placar, Jos. Škabar. Odb.: Ant. Perhavec, Radoslav Srebotnjak. — Pokr. 3, ust. 6, let. 31, podp. 6, skupaj 46. 26. Sv. Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 17./VII. 1909, št. 1272. — 1. Josip Rakoviček; 2. Karol Avscr; 3. Marija Vagova. Nam.: Alma Kovačičeva, Olga Kovačičeva, Lucijan Kovačič. Odb.: Ignac Fratnik, Božidar Božič. Nam.: Ana Mikaieva, Ljudmila Gerzeljeva. — Pokr. -j- 1, ustan. 4, let. 70, podp. 16, skupaj 91. 27. Miren in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 4641/10. — 1. Josipina Pavletičeva; 2 Slavici Vilharjeva; 3. Vera Marmoljeva. Nam.: Zofija Jaki/ova, Jožica Pavle-iičeva, Marta Faganel/jeva. Poverjeniki: za Miren Edvard Praprotnik in Jurij Vuk, za Bilje Zofija Saanigova, za Ga-brijc in Sovodnje Mar. Devetakova, za Opatje selo Vinko Gregorič. Pokr. f- 4, let. 36, podp. 11, skupaj 51. 28. Nabrežina: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani dne 31.'XII. 1909, št. 16.134. — 1. Ivan Caharija, župan; 2. Vinko Fakin ; 3. Zofka Caharijcva. Nam.: Bogumila Caharijeva, Avgust Tanče, Fr. Nemec, I.cop. Pertot. — Pokr. 4- 3. ust. 1. let. 70, skupaj 74. 29. ** Opatje selo, Kostanjevica in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 19/111. 1912, št. 639. — 1. Vinko Gregorič, naduč.; 2 Mirko Perko, učitelj ; 3. Ivan Marušič. Nam.: Franc Uriiih, Avgusta Podgornikova, Angela Mandičeva. Odb.: Štefan Gorjan, Marica Fakinova, Jožica Gasparijeva, Olga Franče-škinova. Letn 63, podp. 3, skupaj 66. 30. Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici dne 14./XI. 1909, št. 18 962 — 1. Amalija Pintarjeva, pos.; 2 Roza Maraševa, otr. vrtn.; 3. Kat. Krajnikova, šivilja. Nam. : Mar. Komjančeva, sopr. trg., Mar. Vogričeva, sopr. trg., Tonica Fiegelova, hči velepos. — Ust. 1, let. 27, skupaj 28. 31. ** Podgora in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 24./X. 1911, št. 1840. — 1. Milka Ktančičeva; 2. Ant. Faganeli; 3. Iv. Terpin. Nam.: 'Jos. Nemec, Olga Klančičeva, Ljudmila Dolenčeva. Odb.: Skolastika Brešanova, Ida Bregantova, Mar. Komavlijeva. Nam.: Fr. Klančič, Evg. Juretič, Al. Slamič. Pregl. rač.: Al Bandelova, Zmagoslava Brezigarjeva, Mirosl. Perko. — Pokr. i 2, ust. 3, let. 62, skupaj 67. 32. Prvačina: Ustan. z odi. namest v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264 — 1. Ant. Kozem, pos. ; 2. Alb. Šušmelj; 3. Iv. Mami-looič. Nam.: Jos. Orel, naduč.; Vinko Tušar, mesar; Fr. Gregorič. Odb.: Jak. Gregorič, krojač, pos.; Iv. Peršič, And. Vodopivec, pos. — Let. 39, podp. 10, naraščaj 18, skupaj 67. 33. Prvačina: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 19./I. 1894, št. 1264. — 1. Avgusta Orlova, naduč. sopr.; 2. Josip. Pristovova; 3 Terez. Pahorjeva. Nam.: Lucija Gregoričeva, Viktorija Kozemova, Mar .Staničeva. Odb.: Viktorija Faganclova, Ter Saksidova, Krist. Zornova. Pregl. rač. : Alojzija Zornova, Josipina Gregoričeva. — Pokr. -|- 2, let. 45, podpor. 44, skupaj 91. 34. Rihenberg: Ustan. z, odi. namest. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318/1. — 1. Jos Cebron; 2. Ant. Lenarčič; 3. Ulrik Pavlica. Nam.: Dora Ličenova, Jurij Kocuvan, Justin Grzej. Odb.: Ant. Gvardjančič, Avgusta Poniševa, Makso Ličen, Amalija Robičeva, Fr. Ilebat, Dora Birsova, Leop. Zgonik, Jos. Hmeljak, Franja Skrlecova, Let 47. 35. Selo, Vrtovin in Oojače: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 4./I. 1911, št. 2275/10. 1. Jos Mrmolja, pos., 2. Ant. Tušar, učitelj; 3. Iv. Pišol, pos. Nam.: Angela Čermeljcva, Ida Mrmoljeva, Ter. Čermeljcva. Odb : Fr. Baučar, Jos. Pišot, Andr. Vodopivec, Franja Bavconova, Mar. Vodopivčeva, Ant. Cigojeva. — Ustan. 1, let. 21, podp. 31, skupaj 53. 36 Sežana in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 10./VIIL 1894, št. 14 126. — 1. Antv liirginec, šol. ravnatelj ; 2. Jos. Pahor, učitčlj ; 3. Danilo Čebular, davčni asist. Nam.: Ignac Guštin, kamnos. mojster, Alojzij Štrekelj, davčni asist. Fr. Štolfa, župan. Odb.: Josip Kontelj, sod. kane., Jos. Pirjevec, kavarnar. — Pokr. 4 -(- 1, ust. 2, let. 36, skupaj 43. 37. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu 6./X. 1892, št 16.977/1. — 1. Vanda Cebularjeva; 2. Mar. Amfova; 3. Adela Bandeljeva. Natn.: Mer. Konteljeva, Roza Kantetova. Milena Pirjevčeva. Odb : Franja Galičeva, Ivana Bevčeva, Zofija Renčeljeva, Mar. Šlolfova, Urš. Što/fova. —-Pokr. 10 -j- 1, ust. 7, let 41, skupaj 59. 38. Solkan: Ustan. z odi namest v Trstu dne 17./IV. 1910, št. 717. — 1 ,yFr. Scherzer, poslovodja; 2. Emil Zoru, učitelj; 3. Andr. S kar abot, obč. tehtničar. Nam.: Justina Gomisčc-kova, Fr. Mercina, Marjetica / o Jr o CD cn 00 tO 10 CD oo 00 OO CN O > Oh co 05 CN O. oo OO OO O CN CU ^ O CD 05 00 CD CO ^ 00 Opomnja. Družbenih članov je gotovo nad 19.000, ako prištejemo člane samostojne ameriške C. organizacije in ker mnogo, posebno novih podružnic še ni naznanilo števila članov. Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani častni člani: 1. -j- Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na 11. vel. skupščini dne 19. mal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888. 2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne 6. vel. srpana 1903. 3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v. p., odbornik »Društva za krščansko umetnost", vlastelin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. velik, srpana 1907. 4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, itd. v Ljubljani; izvoljen na XXV. vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910. 5. Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v. p. itd. v Ljubljani; izvoljen prav takrat. > 6. *j- Dr. Jos. Vošnjak, dež. bolnice primarij v. p., posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911. 7. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; izvoljen prav takrat. Družbe sv. Cirila in IVlei-odn v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so po § 4 a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Stare; 3. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zast. Ivan Kecelj, sedaj mcdicinec na Dunaju; 5. Abiturijenti v Celju leta 1909., zast. Rado Brenčič; 6. Ga. Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Bar-kovljali pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“, I. v Ljubljani, zast. vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", II. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“ III. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik; 11. Akad. društvo slov. kat. „Danica“ na Dunaju; 12. Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6'.-,. zast. Stefan Singer, župnik v Logavesi; 14. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu; 15. Ga. Alijančičeva M na Dobravi pri Kropi; 16. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 18. v Benedik iv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski. Gorica 1894. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski. Gorica 1894. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895. leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892 leta; 25. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zast. Ivan Pogačar, kaplan; 27. Bogoslovci mariborski 1892. leta; 28. Bogoslovci mariborski šolskega leta 1895 6; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Friedauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904,5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Širec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju; 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 38. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 41. Dr. Celestin Fr. j, vseučiliški profesor v Zagrebu. 42. Čitalnica narodna v Kranju; 43. Čitalnica v Postojni; 44. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 45. Čitalnica v Spodnji Šiški; 46. Čitalnica Slovanska v Trstu; 47. Čitalnica v Vipavi. 48. Ga. dr. Dečkova Adela, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju; 49. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 50. Dijaki slov. L drž. gim. v Ljubljani, zast. Janko Vranjek; 51. Dobrotvor narodni, neimenovan; 52. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 53. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 54. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar; 55. Dom Katoliški na Vrhniki; 56. Domoljub, neimenovan v Idriji, 57. Drčar Martin f, župnik v Preski; 58. Gdč. Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani; 59. Ga. Druškovičeva Valentina, omožena Goljaževa v Pulju; 60. ..Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 61. „Društvo bralno" Litija; 62. „Društvo bralno" Trebnje; 63. „Društvo bralno" slovensko, Tržič; 64. „Društvo delavsko podporno" v Trstu; 65 Društvo gasilno v Trbovljah; 66. ..Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. L; 67. ..Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. II.; 68. »Društvo Kamnik" v Kamniku ; 69. »Društvo Kamnik" v Kamniku II., zast. gospa Alojzija Žargijeva; 70. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 71. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 72. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 73. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdcli; 74. »Društvo pevsko Kolo" v Trstu; 75. Društvo pevsko »Zvon" v Šmartinu pri Litiji; 76. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 77. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani, 78. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zast. Ferdinand Kranjec, tehnik; 79. »Društvo uči- tcljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 80. „Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 81. ,,Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 82. Društvo „Zvezda“ na Dunaju; 83. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 84. Družba Vincencijeva v Tržiču; 85. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 86. Duhovščina ljubljanskega mesta št. 1.; zast. mestni župnik Martin Malenšek f; 87. Ista št. II., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe f. 88. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu. 89. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 90. Fon Jak., župnik v Kredi. 91. Oerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu; 92. Dr. Glančnik Jem., odvetnik v Mariboru; 93. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju; 94. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 95. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 96. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 97. Gruden Jak. f, župnik. 98. Hajšek Ant. f., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 99. Ga. Hočevar Josipina f, veleposest, v Krškem; 100. Hrašovec Fr. f, sodnik v pokoju, Gradec; 101. Gdč. Hrenova Ana j, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 102. Hren Jak., c. k. dež. sod. svetnik v pok. v Ljubljani; 103. Hrovatin Ant. j, mnsgr., častni kanonik v Trstu. 104. Jan Juri f, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri; 105. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 106. Jelačin lv., trg. v Ljubljani (povodom poroke hčerke Angele); 107. Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana ; 108. Jerman Ivan, rač. revident v Ljubljani; 109. Jurca And., veletržcc v Ptuju; 110. Jurca Fran, trgovec v Postojni. 111. Gdč. Kadivčeva Ant., posestnica v Ljubljani; 112. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 113. Kalister Frančišek f, veletrgovec v Trstu; 114. Ga. Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu; 115. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. l.r 116. Klub slovenski v Celovcu; 117. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 118. Koblar Anton, dekan v Kranju; 119. Ga. Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji; 120. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 121. Kogej Jak., notar v Postojni; 122. Kollman Fran j, veletržec v Ljubljani; 123. Dr. Košmerlj Fran, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani; 124. Košmelj Frančišek, župnik v Ameriki; 125. Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 126. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v. p. v Gradcu; 127. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani, št. L; 128. Isti, št. II.; 129 Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 130. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani; 131. Krožek ma-( gistratnih uradnikov v Ljubljani; 132. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani, št. II.; 133. Kržič Anton učitcljiški profesor, častni kanonik, kot zast. »Katol. društva detoljubov"; 134. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju. 135. Lavrenčič Josip, Postojna; 136. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 137. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregorij, gimnazijski profesor; 138. Luckmami Karol j, ravnatelj na Jesenicah; 139. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 140. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 141. Ga. Majdičeva Ana, vcletovarnarjcva sopr. v Hudinju pri Celju; 142. Majdič Peter, ve-letovarnar v Hudinju pri Celju; 143. Majdič Vinko, vcletovarnar v Kranju; 144. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 145. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 146. Dr. Marinko Josip, gimn. prof. v p. v Preski; 147. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 148. Martelanc Drag. j, hranilnični uradnik na Greti pri Trstu; 149. Maselj Fran, c. in kr. računski stotnik v p.; 150. f Matjan Jakob, veleposestnik v /gornji Šiški; 151. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 152. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberneta; 153. Mencinger Tomo, trgovec v Ljubljani; 154. Mestna občina v Idriji; 155. Mestna občina Ljubljana; 156. Miklavčič Karol f, župnik v p., 157. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšck; 158. Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 159. Murnik Ivan, ces. svetnik v Ljubljani; 160. Gospa Murnikova Marija j, sopr. ces. svetnika. 161. Nabergoj Ivan t, posestnik na Proseku; 162. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 163. Notar Anton, eksposit v Štorjah, p. Sežana; 164. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zast. njen sin Stanko Novak. 165. Občina Draga; 166. Občina Selce na Gorenjskem; 167. Občina Sežana na Krasu; 168 Občinski svetniki ljubljanski št. 1., zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 169. Isti št. II., zast. dr. Josip Pipcnbacher, gimn. profesor; 170. isti št. lil., zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 171. ..Obitelj Truden-Bogdanovič" v Barkovljah pri Trstu v spomin f g. Natalije Trudnove; 172. Oblak Ivan, župnik na Bledu; 173. Omizje »Ctril-Metodovo" pri Rošu v Hrastniku, zast.. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku ; 174 Omizje „Za plotom", L zast. Voj t. Vidmajer v Ljubljani; 175. Isto, II. zast. dr. K. Triller v Ljubljani 176. Isto, III. zast. dr. Fran Kandarc v Ljubljani; 177. Isto, IV. zast dr. Fran Režek v Ljubljani; 178. Isto, V. zast. prof. Fran Kralj v Ljubljani; 179. Omizje stalno pri „Roži“, I. zast. Ub. pl. Trnk6czy v Ljubljani; 180. Isto, II. zast. V. Rohrmann v Ljubljani; 181. Isto, lil. zast. Iv. Mejač v Ljubljani; 182. Isto, IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 183. Isto, V. zast. Al. Fludovernik v Ljubljani; 184. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. posl.; 185. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Vcrovšck, mag. rač. asistent; 186. Omizje Bohinjski kot pri »Zlati kaplji" št. L, zast. prof. .los. Verbič; 187. Omizje samcev pri »Zlati kaplji št. L, zast. Ivan Škarja; 188. Isto, št. II. zast. Matija Krajc, stab. nadko-misar v Ljubljani; 189. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 190. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 191. Omizje slovensko v Celovcu, zast. Beno Gruden; 192. Omizje pri „Bcl. volku", I. zas. pošt. ofic. Al. Vernik; 193. Isto, II. zast. Ivan Bonač; 194. Isto, 111. zast. Vinko Borštncr gimn. prof. v p.; 195. Isto, IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 196. Isto, št. V. zast. Jos. Lenče; 197. Isto, št. VI.; 198. Isto, št. VII. zast. Al. Lenček; 199. Isto, št. VIII. zast-Janko Česnik; 200. Isto. št. IX. zast. Ivan Mejač; ‘201. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem; 202. Omizje Mrakovo pri „Novem svetu" v Ljubljani, zast. Fr. Barle, mag. pis. pristav; ‘203. Omizje v gostilni Peter (Mar. Mayr) v Kranju, zast. Petko Mayr; 204. Omizje v gostilni Bekselj v Kranju, Tončka Mihelič. 205. Perdan Ivan f, veletrgovec v Ljubljani; 206. Dr. Perne Fr., gimn. prof. v Kranju; 207. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu, 208. Petričič Vaso, vcletržcc v Ljubljani; 209. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 210. Pleteršnik Makso, .gimn. prof. v p. v Ljubljani; 211. Ploj Oton, c. kr. notar v Črnomlju; 212. Podružnica m. v Ajdovščini št. I; 213. Podružnica m. Ajdovščina štev. 11.; 214. Podružnica akademiška v Gradcu; 215. Podružnica Bled v proslavo 50-letnice vladanja cesarja Frana Josipa L; 216. Podružnica Brdo; 217. Podružnica Brežice; 218. Podružnica v Clevelandu zast. Iv. Lah; 219. Podružnica Dobrunje; 220. Podružnica m. v Gorici; 221. Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 222. Podružnica Grosuplje št. L, zast. Fran Kos; 223 Podružnica Grosuplje št. 11., zast. Micika Rusova; 224. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 225 Podružnica Kanal, Goriško; 226. Podružnica Kropa-Kamna Gorica-Dobrava št. L; 227. Ista, št. II.; 228. Ista, št. III.; '229. Podružnica v Litiji št. L, zast. vsakratni prvomestnik, I. Roglič, višji sodni oficijal v p.; 230. Podružnica Litija št. II., zast. ga. Terezija Svetčeva; 231. Podružnica m. v Logatcu; 232. Podružnica v Loškem potoku; 233. Podružnica v Mokronogu; 234. ,,Podružnica pivška" v St. Petru na Krasit št. L; 235. Ista, št. II.; 236. Podružnica Šiška m. št. 1; 237. Ista, št. II., zast. trgovec Ant. Pogačnik; 238. Ista, št. III.; 239. Podružnica na Viču; 240. Ista, št. 11.; 241. Ista, št. III.; 242. Ista, št. IV.; 243. Podružnica v Železnikih ; 244. Podružnica m. v Celju št. L; 245. Podružnica m. Celje št. 11., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestniki; 246. Podružnica m. Celje št. III., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestniki; 247. Podružnica m. Celje št. IV., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 248. Podružnica m. v Kamniku št. L; 249. Ista, št. 11., zast. višji okr. živinozdravnik Jos. Nik. Sadnikar; 250. Ista, št. III., zast. lekarničar Jos. Močnik; 251. Podružnica m. v Kranju št. 1; 252. Ista št. II.; '253. Podružnica m. v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jilger), zastopnica gospodična Karla Jiigcr; 254. Rozmanu Karol, gostilna pri vratih, Novo mesto; 255. Isti; 256. Podružnica m. v Postojni; 257. Podružnica m. v Ribnici št. L; 258. Ista št. II., zast. višji dež. sod. svetnik Fr. Višnikar; 259. Ista, št. III., zast. sodni nadoficijal Anton Spcndc; '260. Ista, št. IV., zast. dr. Schiffrer; 261. Ista št. V., zast. notar Ig Gruden; 262. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, zast. trgovski poslovodja Fran Mu-laček št. L; 263. Podružnica šentpeterska m. Ljubljani št. II., zast. notar Luka Svetcc; 264. Podružnica šentpeterska št. III.; 265. Podružnica m. v Sežani št. I., 266. Ista št. II.; 267. Podružnica v Solkanu; 268. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 269. Podružnica Sodražica; 270. Podružnica m. v Starem trgu št. L, zastopnik vsakokratni prvo- mestnik; 271. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jak. Žcbrc; 272. Podružnica v Škofljici; 273. Podružnica m. v Trbovljah št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 274. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 275. Ista št. III., 276. Ista št. IV.; 277. Ista št. V.; 278. Podružnica v Trebnjem št. I.; 279. Ista št. II.; 280. Ista št. III.; 281. Ista št. IV.; 282. Podružnica m. v Trstu št. I.; 283. Ista št. II.; 284. Ista št. III.; 285. Ista št. IV.; 286. Ista št. V.; 287. Ista št. VI.; 288. Ista št. VIL; 289. Ista št. VIII.; 290. št. IX.; 291. Ista št. X.; 292. Ista št. XI.; 293. Ista št. XII.; 294. št. XIII.; 295. št. XIV.; 296. Ista št. XV.; 297. Podružnica na Turjaku št. 1.; 298. Ista št. II ; 299. Podružnica v Vipavi; 300. Podružnica m. na Vrhniki št. I.; 301. Ista št. II.; 302. Podružnica v Zagorju ob Savi; 303. Podružnica m. v Žalcu; 304. Podružnica ž. v Ajdovščini št. I.; 305. Ista št. II.; 306. Ista. III.; 307. Podružnica ž. v Celju št. I., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teli namestnice; 308. Ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 309. Ista št. 111., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teli namestnice; 310. Ista št. IV., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teli namest.;3Il. Ista, št. V.; 312. Podružnica ž. v Cerknici; 313. Podružnica ž. v Dornbergu; 314. Podružnica ž. Gornji grad; 315. Podružnica ž. v Idriji št. I.; 316. Podružnica ž. v Idriji št. II.; 317. Podružnica ž. v Idrijišt. III.;318. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnici; 319. Podružnica ž. v Kamniku št. 1.; 320. Ista št. II; 321. Ista št. III., zast. ga. Marija Fischerjeva; 322. Ista št. IV, zast odvetnikova ter županova sopr. Ana dr. Krautova; 323. Ista št. V., zast. gdč. Terezija Karolnikova; 324. Ista št. VI., zast. ga. Mar. Vremšakova; 325. Ista št. VIL, zast. ga. Terezija Kcmpcrletova; 32J. Ista št. Vlil, zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 327. Podružnica ž. v Kranju št. L; 328. Ista št. II.; 329. Podružnica ž. v Krškem; 330. Podružnica ž. v Laščah št. L, zast. ga. Šuflajeva; 331. Ista št. II., zastcp. ga. Kristina Grebenčeva; 332. Ista št. III., zastop. ga. Ana Močcvarjcva; 333. Ista št. IV., zastop. ga. Ema Pucljeva; 334. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 335. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Somrakova; 336. Ista št. VIL; 337 Ista št. Vlil.; 338. Ista, št. IX. zast. Mar. Tekavčeva, c. kr. poštarka; 339. Ista, št. X., zastop. Josipina Sinodejeva, notarja soproga; 340. Podružnica ž. šenklavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zastop. ga. Marija pl. dr. Bleivveis-Trsteniška; 341. Ista št. II., zastopnica dvornega svetnika gospa Julija dr. Ferjančičeva; 342. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Lahova j; 343 Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 344. Ista št. V., zast. »Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem prvomestniku; 345. Ista št. VI , z.ast. gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjeva; 346. Ista št. VIL, zastop. ga. odvet. sopr. Lina dr. Hiidnikova, 347. Ista št. VIII., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grasselijcva; 348. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvomestnik akad. kluba »Mladost" v Zagrebu; 349. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 350. Ista št. XI., zast. ga. Vera dr. Šlajmerjcva; 351. Ista št. XII, zast. voli vsako leto občni zbor; 352. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. I., zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 352. Ista št. II., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 353. ista št. III., zast. gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova; 354. Ista št. IV., zastop. ga. mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 355 Ista št. V., zastop. magistratni pis pristav Anton Gutnik; 356. Ista št VI., zast. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 357. Ista št. VII., zast. ga. prvomcstnica Ivanka Zupančičeva; 358. Ista št. Vili., zastop. ga. Marija prof. Perušekova; 359. Ista št. IX., zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 360. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jelica Lozarjeva; 361. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. liči Brigita Souvanova; 362. Ista št. XII., zastop. g. Josipina Vidmarjeva; 363. Ista 'št. XIII., zastop. ga Milica Hribarjeva; 364 Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad; 365. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Breilova ; 366. Ista št. XVI., zast. veletrg. liči gdč. Vera Souvanova; 367. Ista št. XVII. zastop. not. sopr ga. Lea Demšarjeva; 368 Ista št. XVIII, zastop. ga. Antonija Gogolova; 369. Ista št. XIX, zastop voli vsako leto občni zbor; 370 Podružnica I. ž. šentpeterska v Ljubljani št. I.; 371. Ista št. II.; 372. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšeku; 373. Ista št. IV, zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetcc; 374. Ista št. V., v spomin f prvo-mestnici g. Mariji Trčkovi; 375. Podružnica ž. v Logatcu št I.; 376. Ista št. II.; 377. Ista št. III, zast. ga Ivana Šegova; 378. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazijeva ; 379. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva; 380. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 381. Ista št. VIL, zastop. ga. Josipina Mazijeva; 382. Podružnica ž. v Sv. Lovrencu nad Mariborom ; 383. Podružnica ž. v Novem Mestu; 384. Podružnica ž. v Postojni; 385. Podružnica ž. v Prvačini št. 1,1 386. Ista št. II.; 387. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 388. Ista št. II.; 389. Ista št. III.; 390. Podružnica ž. v Ribnici št. I. zast ga. notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 391. Ista št II., zast. ga. Albina Višnikarjeva, sopr. viš. dežel. sod. svetnika; 392. Ista št. III., zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 393. Ista št. IV , zast ga notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 394. Ista št. V. zast. ga. Amalija Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 395. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr.; 396. Ista št. Vil, zast. ga. Franja Picekova ; 397. Podružnica v Št. Rupertu; 398. Podružnica ž. v Sežani št. L, zast. ga. Marija dr. Treova v Gorici; 399. Ista št. II., zast. ga Zinka dr. Rybafeva v Trstu; 400. Ista št. III., zast. ga Franja Guličcva ; 401. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 402. Ista št. V., zastop. ga. Maša Gromova v Trstu; 403. Ista št. VI., zast. ga. Ant. Drufovka ; 404. lpta št. VII. zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjali ; 405. Ista št. VIII, zast. ga Janja Stolfova; 406. Ista št. IX.; 407. Ista št. X.. zast. ga. Ant. Orahlijeva v Klancu, Istra; 408. Podruž-nfca ž. v Šiški št. L; 409. Ista št. II.; 410. Podružnica ž. v Škofji Loki št. L; zast. gdč. Jerica Dolenčeva; 411. Ista št. II.; 412. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springerju); 413. Podružnica ž. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 414. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 415. Ista št. III.; 416. Ista št. IV., 417. Ista št. V.; 418. Podružnica ž. v Trstu št. L, zast. j- ga. Natalija Trudnova ; 419. Ista ši. II.. zast. gdč. Milica Mankočeva; 420. Ista št. III., zast. ga. Franja dr. Pertotova; '421. Ista št. IV., zast. ga. učit. Marica Nadlišck-Bartlova ; 422. Ista št V., zast. ga. Karla Ponikvarjeva; 423. Podružnica ž. v Št. Vidu nad Ljubljano; 424. Podružnica ž. na Vrhniki štev. I.; 425. Ista štev. II.; 426. Ista št. III.; 427. Ista št. IV.; 428. Pogačar, c. kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 429. Pollak, tovarnar v Ljubljani; 430. Posojilnica v Celju št. L; 431. Ista št. II.; .432. Ista št. 111; 433. Ista za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem; 434. ista kmetska za ljub- ljansko okolico; 435. Ista v Logatcu; 436. Ista v Mariboru št. L; 437. Ista št. II.; 438. Ista št. III.; 439. Ista št. IV.; 440. Ista notranjska v Postojni; 441. Ista v Ormožu; 442. Ista v Radovljici; 443. Ista v Ribnici; 444 Ista Savinjska v Žalcu; 445. Posojilnica in hranilnica v Trstu; 446. Posojilnica v Vitanju; 447. Ista v Zagorju ob Savi; 448. Potočnik Tomo f, župnik na Brčznici; 449. Predovič Elija, veletrg. v Ljubljani; 450. Prezlik Jaromil, mag. pharm. v Litiji; 451 Profesorji slovenski ljubljanske L drž. gimn., zast. vpok. prof. Makso Plcteršnik. 452. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrcpoljah; 453. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 454. Ga. .Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 455. Resman lv.^Nep. f, vpok. načel. žel. postaje; 456. Roblek Fran, veleposestnik v Žalcu, 457. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos. Verbič, posest, v Borovnici; 458. Rode Jos. f, posestnik v Kamniku; 459. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 460. ..Rodoljubi lokovski", zast. ga. Marija Muhova; 461. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 462. Rozina Julij -j-, trgovec v Pudobu pri Ložu. 463. „Sava“, društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 464. ,.Samci novomeški"; 465. „Samci šentpeterski" na Krasu; 466. Schrey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah; 467. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i dr.; 468. Dr. Srnec Janko, zdravnik v Celju; 469. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 470. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 471. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 472. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast. oficijal Iv. Hafner; 473. Slavija, banka v Ljubljani št. 1; 474. Ista št. II.; 475. Ista št. III ; 476. ..Slovenke litijske" št. L, zast. ga. Jos. Koblarjeva; 477. Ista št. II., zast. ga. Hel. Bevkova; 478. Iste št. 1II., zast. ga. Milivoja Vončiuova, Ljubljana, Karlovška c.; 479. Iste št. IV., zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 480. Iste št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 481. Iste št. VI., zast. ga. Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani; 482. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva ; 483. Iste št. Vili., zast. ga. notarjeva Ter. Svctčeva; 484. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 485. št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetcc; 486. Iste št. XI., zast. ga. Ana Kozlevčarjeva, soproga postajcnačelnika na Rakeku; 4S7. ..Slovenke litijske in šmartinske" št. I, zast. ga. Ter. Svetčeva; 488. Iste št. II., zast. gdč. Ljudmila Roblekova; 489. Iste št. III., zast. ga. Marija Zoretova; 490. Iste IV., zast. ga. Iv. Knafličcva; 491. Iste št. V., zast. učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva; 492. Iste št. VI., zast. g. Marija Jeretin, sopr. okr. tajnika; 493. Ista št. VIL, zastop. gdč. Amalija Jenkova; 494. Iste št. Vlil., zastop. ga. Jos. Bartlova, nadučiteljeva soproga v Ljubljani; 495. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach f v Gradcu pri Litiji; 496. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 497. Iste št. IX., zast. gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški; 498. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingerjcva, posestnica in trgovka v Litiji; 499. Iste št. XIII, zast. ga. Ljudmila Roblekova; 5b0. Slovensko omizje v Pliberku, zastop g Ivan Hornbock; 501. Slovenski rimski romarji, zastop. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 502. Smolnikova rodbina pri Sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 503. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani: 504. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 505. „Sokol ljubljanski"; 506. Souvan Fr. Ks. f, veletrgovec v Ljubljani; 507. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 508. Dr. Sernec Jos., odvetnik v Celju; 509. Dr. Stare Josip, fin. prok. adjunkt v pokoju v Ljubljani; 510. Cia. dr. Storova Ana, sopr. odvetn. v Tcharjih na Štajerskem; 511. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; 512. Isti št. II.; 513. Stor Stanko, pravnik v Teharjih; 514. Svetec Emilija, okr kom. sopr. v Litiji; 515. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 516. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, posestnik i. dr. v Litiji; 517. Dr. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. prof. v Ljubljani. 518. Šabec Iv. f, veletrgovec v Trstu; 519. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 520. Ga. dr. Škofic-Trtnikova Iv. j. sopr. prof.; 521. Stepančič Fr. ■}•, veleposestnik v Temnici; 522. Leopoldina Sturmova komisar, soproga v Ljubljani. 523. Tarokisti celjski v „Narodnem domu", zastop. Milan Detiček'f, not. kand.; 524. Ga. dr. Tavčarjeva Franja, sopr. odvetnika, ljublj. župana itd. v Ljubljani; 525. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. f Albina Blasnikova; 526. „Tiskarna Narodna" v Ljubljani št. L; 527. Ista št. II.; 528. Ista št. III.; 529. ista št. IV.; 530. Ista št. V.; 531. Tomažič Iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 532. Treven A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 533. Trg Litija; 534. Trg Vrhnika, zast. vsakokratni župan; 535. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast. g. Josipina Blumauerjeva; 536. Trpin Iv , župnik v Mošnjali; 537. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 538. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 539. Uradno osobje Mestne hranilnice v Ljubljani; 540. Dr. Ušeničnik Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani. 541. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 542. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zast. duh. pred. gorjanske župnije Darovalec misijonar Josip Zalokar; 543. Vas Šmartin pri Litiji; 544. Vas Št. Vid pri Zatičini; 545. Vatovec Ivan Marija f, dež. poslanec v Trstu; 546. Vavru Ivan f, vpok. c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 547. Oa. Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 548 Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 549. Verbič Josip, tovarnar v Bistrici; 550. Dr. Vicco Anton j, graščak v Podgradu v Istri; 551. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu: 552. Vilhar Ivan f, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 553. Visokošolci slovenski na Dunaju L 1892.; 554. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu; 555. Dr. Vošnjak Jos. f, zdravniški svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 556. Vošnjak Mili., pos. v Gorici ; 557. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 558. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani; 559. Vnti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 560. Ga. Wiesel Ana v Divači. 561. Zadravec J., velepos v Središču; 562. Zalokar J., duh. pastir v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 563. Zamcjic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 564. Zarnik Ant. f, pos. in trg. v Krtini; 565. Zavedni Slovenci v Joilctu; 566. „Zaveza zagorskih Slovenk'1 št. L zast. ga. M. Weinbergerjeva; 567. Ista št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 568 Ista št. III., zast. gdč. Lavoslava Eibansteinerjcva; 569. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 570. Ista št. V., zast. ga. Ivana Poljšakova; 571. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 572. Zelenik Josip f, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja; 573.Msgr.Zupan Tomo, tajni komornik Nj.Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistorijski svetnik, gim. profesor, vlastclin i. dr.; 574. Zupančič Iv., gost. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 575. Dr. Zupanec Jernej f, notarske komore prvomestnik. 576. Dr. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 577. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu; 578. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik; sedaj župnik J. Lavrič; 579. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 580. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 581. Župnija Kranjska gora, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik; 582. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 583. Župnija trnovska v Ljubljani, zast. župnik Ivan Vrhovnik; 584. Župnija Rojan pri Trstu; 585. Župnija Višnja gora; 86 Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega »Sokola". Pokrovitelji: B. ki so vplačali do 1. kimavca 1911 za Ciril-Metodov obrambni sklad 200 K. 1 Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik; 2. Akad. ffcr. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr. v Trstu; 3. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 4. Isto št. III., zast. Čitalnica, Narodni dom; 5. Akad. dr. Ilirija v Pragi (Kralj. Vino-hrady); 6. Akad. teh. dr. Triglav v Gradcu; 7. Arce Rajko v Ljubljani; 8. Arkova Josipina v Zagrebu; 9 Aškerčev kamen (nabralo C. M Omizje ,,Skala" pri „Golobčku“ v Ljubljani); 10. Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 11. Bavdek Helena, pos. v Ljubljani; 12. Berce Ant., župnik v p. in pis tajnik C. M. D.; 13. t Bevc Ivan v Gorici; 14. Belokranjska rodoljubka; 15. Bergmanova Franja v Žalcu; 16. Bernik Jos., miz. pomočnik v Čikagi; 17. Bilardni klub rodoljubnih angeljčkov v kavarni „Prešern“ v Ljubljani; 18. Bogdanovič Ante, (ženska rodoljubka v Trstu); 19. Bole Josip, veletržec na Reki št. I; 20. Isti št. II.; 21. Isti št. III.; 22. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 23. Isto v Trebnjem; 24: Dr. Brenčič AL, odvet. v Celju; 25. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju. 26. Ciril-Metodar v Ajdovščini; 27. Cirilmetodovski fantje v Kranju, zast. Albert Pušnik; 28. Costaperaria Mira v Trstu; 29. Čolnar - Cvetnič v Ljubljani. 30. Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 31. Čitalnica narodna v Kranju; 32. Čitalnica narodna v Novem mestu; 33. člani učitelj, zbora 11. drž. gim. v Ljubljani. 34. Dr. Defranceschi P., zdravnik v Gorici; 35. Defranceschi Božidar, železniški uradnik v Tržiču na Primorskem ; 36. Dr. Dereani Frnesl, zdravnik v Gorici; 37. Detlček Juro, c. kr. notar v Celju; 38. Dr. Detiček Milan f, not. kand , v Celju: 39. Dijaki slovenski 1. državne gimnazije v Ljubljani; 40. Dijaki slovenski 11. drž. giinn. v Ljubljani; 41. Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 42. Dobrotvor narodni neimenovan, št. L; 43. Isti št. II., 44. Isti št. III., 45 Isti št. IV.; 46. Dolenc Rili; v Novem mestu; 47. Domobranik v Ljubljani; 48. Doljan A. v Postojni; 49. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. St. Feri uga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 50. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučit. v Ajdovščini; 51. Isto št. II., zast. Ig. Križman, naduč. v Dornbergu; 52. Isto št. III. (Fran Finžgarjev kamen); 53. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, zast. Iv. Kryl; 54. Isto za Tolminski okraj; 55. Društvo slov. učiteljic v Ljubljani; 56. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gdč. Miroslava Gnusova; 57. Dunajski Slovenci; 58. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društva v Rojanu. 59. F. T. v Kostanjevici; 60. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. 61. fllavna slov. posojilnica v Ljubljani; 62. »Glista", omizje v Barkovljah; 63. Godina Ivan v Skednju št 330; 64. Gojenci otr. vrtca C. M. D. na Vrdeh, zast. Antonija Čarga Ipavic; 65. Grdešič Josip v Novem mestu; 66. Dr. Gregorič Vinko, zdravnik v Ilir. Bistrici; 67 Dr. Gregorin Gustav, odvetnik, itd. v Trstu. 68. Holz Vatroslav, pisatelj v Ljubljani; 69. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju in sopr. Vida; 70, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 71. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 72. Hrašovec Bogumil, pravnik, Praga; 73. Hrast Anton v Trstu; 74. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju; 75. Hren Jak., c. kr. višji stjdni svetnik v pok. v Ljubljani; 76. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 77. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 78. Hudovernik Aleks, notar v Ljubljani. 79. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 80. Dr. Jenko Iv. v Ljubljani; 81. Jakil Andr., tovar. v Mirnu pri Gorici; 82. Jurtela A., prof. v Moskvi; 83. Dr. Jurtela Fr., odvetnik v Ptuju; 84. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. L, 85. Ista št. II.; 86. Ista št. 111. 87. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. L; 88. Isti št. II.; 89. Sonja dr. Kalanova v Ribnici; 90. Kalmus F., tov. v Ljubljani; 91. Kalister Anton, velctržec v Trstu; 92. Kavčič lv., posestnik v Gorici; 93. Kegljaško društvo „Edinost“ v Ljubljani, zast Al. Lillcg; 94. Kegljaški klub „Ruši“ v Ljubljani; 95. Klančičeva Milka, učit. v Podgori; 96. Klun Anton, uradnik v p. v Gorici; 97. Klub ..Narodni Pipec" v Mariboru, zast. iv. Tomšič; 98. Klub „0rgeljce“ v Trstu; 99. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 100. Knez Ivan, velctržec v Ljubljani; 101. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni in sopr. Julija; 102. Kokalj Iv., c. kr carinski revident v p. v Trstu (v spomin t soprogi Mariji); 103. Dr. Kolšek Josip, odvetn. v Laškem trgu; 104 Kollman Fran (tvrdka) v Ljubljani, zastopnik Rob. Kollman; 105. Kollmann Robert, velctržec v Ljubljani št. L; 106. Isti št. II.; 107. Dr. Komljanec Jos., profesor v Ptuju; 108. Komparetova Antonija v Trstu; 109. Korenčan iv., tig. v Ljubljani; 110. Koroški slov. učitelji; 111. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 112. Krajec Ivan v Novem mestu; 113. Dr. Kraigher AL, zdravnik pri Sv. Trojici v Sl. Goricah; 114. ( Kozlevčar Ant. Vrhnika; 115 Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 116. Kreditno društvo v Kranju; 117. Dr. Krisper Valent., odv. v Ljubljani, 118. Kumše Anton v Ljubljani; 119. Dr. Kušar Valent., prof. v Ljubljani. 120. Lah Ignacij v Sarajevu; 121. Lapajnetova Lucija v Grižah; 122 Lapajne Stanko, dvor odvet. na Dunaju; 123. Lavrenčič Josip, tovarnar v Ljubljani; 124. Dr. Lavrenčič J. ml., avskultant v Ljubljani; 125. Lavtižar Fr, šol vodja v Spod. Šiški: 126. Dr Lemež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici; 127. Lenče Josip, veletržcc v Ljubljani; 128. Lenče Terezina, sopr. veletržca v Ljubljani; 129. Dr Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 132 Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mešekova; 133. Litijsko šmartinske Slovenke št. I.; 134. iste št. 11.; 135 Iste št. III ; 136. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 137. Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 138. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem. 139. Majdič Vinko, veletržcc v Kranju; 110. Dr Malerič Josip, zdravnik v Črnomlju; 141. Malik Mih v Ajdovščini; 142. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 143. Mankočeva Ljudmila v Trstu; 144. Ista št. II,—XIX. (poslala ž. podr. v Trstu): 162. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu; 163. Margreiter Karla (Milkina pušica); 164. Mariborski napred. dijaki. 165. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 166 Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 167. Medica Fran v Mori (Tirolsko); 168. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 169. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 170 Modic Janko ml., trgovec na Blokah; 171. Muha Anton, veleposestnik v Lokvi; 172. Dr. Munda Fran v Ljubljani; 173. Murnik Iv., ces. svetnik i. dr. v Ljubljani. 174. Narodna čitalnica v Vipavi ; 175. Narodni duhovnik št. 1 ; 176. Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu v Trstu; 177. Narodna tiskarna v Ljubljani; 178. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 179 Neimenovan v Gradcu ; 163 Neimenovan v Ljubljani št. I.; 180. Neimenovan v Ljubljani št. II.; 181. Neimenovan v Ljubljani št. III.; 182. Neimenovan v Ljubljani št. IV.; 183 Neimenovan v Ljubljani št V.; 184. Neimenovan v Črnomlju; 185. Neimenovan v Litiji; 186. Neimenovan Notranjcc; 187. Neimenovan v Radovljici; 188 Neimenovan na Bledu; 189. Neimenovan iz Kostanjevice; 190 Neimenovan v St. Petru na Krasu št L; 191. Neimenovan iz Škofje Loke; 192. Neimenovan v Šenčurju pri Kranju; 193. Neimenovan učitelj v pok. na Štajerskem; 194. Neimenovan v Kranju v spomin na j- prof. dr. Jos. Cerka. 195. Občina Dekani; 196. Občina Ilirska Bistrica; 197. Občina „Sej je vse glih“ v Radovljici; 198. Občina Podgora pri Gorici; 199. Občina mestna v Kamniku; 200. Občina mestna v Metliki; 201. Občina mestna Novo mesto; 202. Občina mestna v Ljubljani št. L; 203. Ista št. 11.; 204. Ista št. III.; 205. Občinski zast. v Nabrežini; 206. Obitelj S. v B.; 207 Odborniki slov. bral. in podpor, društvi v Gorici; 208. Odposlanci koroških Slovencev; 209. Okrajna posojilnica v Kobaridu; 210. Omizje „Dolga vas" v Ljubljani; 211. Omizje fioršetovo pri Novem svetu; 212. Omizje ,,0rad" v Črnomlju; 213. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 214. Isto št. II.; 215. Isto št. III., zast. vlad. svet v pok. Jos. Modic; 216. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebcvičev dom); 216. Omizje slovensko v Beljaku; 217. Omizje stalno pri Vugi v Grobclnem; 219. Omizje pri „Roži“ št L; 220 Isto št. II.; 221 Isto št. lil ; 222. Isto št. IV ; 223 Isto v Prešer. sobi pri Roži; 224. Omizje stalno v Nar. Domu v Ljubljani št. L; 225. Omizje v „Sladki luknjici" v Celovcu; 226. Isto pri Moharju v Sp. Šiški, zast. V. Maurer; 227. Isto št. II.; 228. Isto št. III.; 229. Omizje samsko mariborsko; 230. Dr. Oražen Iv., zdravnik itd. v Ljubljani št. L; 231. Isti št. II 232. Oswald Rudolf na Jesenicah. 233. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 234. Pahernik Ivan v Vuhredu; 235. Pahernikova Marija, velepos. Vuhredu; 236. Pavletič Jos., veleposestnik v Mirni pri Gorici; 237. Pedagoško društvo v Krškem; 238. Pepelnak Stanko, v imenu Mozirskih otrok; 239. Perdan Ivan, veletržec v Ljubljani; 240. Perušek Rajko, profesor v pok. v Ljubljani; 241. Pevec Rud., trgovec v Mozirju; 242 Pikel Ivanka v Gorici; 243. Dr. Pipuš R., odv. v Mariboru; 244. Dr. Pirnat Iv., Št. Ilj pri Velenju; 245 Pisarna notarska v Črnomlju; 246. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 247. Pleteršnik Makso, prof. v Ljubljani; 248 Pleivveis Karel, c. kr. notar v Višnjlgori: 249. Dr. Ploj Miroslav, dvorni svetnik na Dunaju; 250. Podružnica ž. v Ajdovščini; 251. Ista v Bazovici; 252. Ista na Bledu; 253. Ista v Braslovčah; 254. Ista na Bregu (Istra); 255. Ista na Brdu; 256. Ista Cerkije-Čatcž; 257. Ista št. II.; 258. Ista v Cerknici; 259. Ista št. I.; 260. Ista št. II.; 261. Ista št. III ; 262. Ista št. IV.; 263. Ista št V.; 264. Ista U VI.; 265. Ista št. VII.; 266. Ista št. VIII.; 267 Ista moška v Črnomlju št. 1.; 268. Ista št II ; 269 Ista ž. št. I.; 270 Ista št. II.; 271. Ista v Dobrunjah; 272. Ista Dunaj izvenakad.; 273. Ista moš. v Gorici; 274. Ista v Dunlo (Amerika); 275. Ista ženska v Gorici; 776. Ista moška v Gornjem gradu; 277 Ista gornjesavinska ž. v Mozirju št I.; 278 Ista št. II ; 279. Ista št. III ; 280 Ista moš v Gorici; 281. Ista v Grosuplju; 282 Ista št. II ; 283. Ista Hrastnik-Dol; 284. Ista m. v Idriji; 285. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu št. 1.; 286. Ista št. II.; 287. Ista ž v Idriji; 288. Ista št II.; 289. Ilirsko-bistriška-trnovska m.; 290 Ista Sv Ivan pri Trstu, zast Antonija Germek; 291. Ista m v Kamniku; 292 Ista za Klanec, Ocizla; 293. Ista v Komnu; 294 Ista v Konjicah; 295 Ista v Kozini; 296. Ista v Kozjem št I.; 297. Ista št. II.; 298. Ista ž. v Kranju št. I ; 294. Ista št. II.; 300. Ista št. III ; 301 Ista m. Kranj; 302. Ista m. v Krškem; 303. Ista ž. v Krškem; 304. Ista v Št. Lenartu v Slov. Goricah št. I ; 305. Ista št. II.; 306. Ista m. v Logatcu št. L; 307. Ista št. II ; 308. Ista ž v Logatcu št. L; 309 Ista št II ; 310. Ista v Lokvi; 311. Ista Lonjer pri Trstu; 312. Isla ž. v Mariboru; 313. Ista v Mirnu pri Gorici; 311 Ista ž. v Metliki; 315. Ista št. II.; 316 Ista št. III ; 317. Ista v Nabrežini: 318. Ista v Planini (Notr.); 319 Ista v Št. Petru na Krasu; 320. Ista v Petrovčah; 321. Ista ž na Pevmi; 322. Ista v Podgori; 323. Ista m. v Postojni; 324. Ista št. II ; 325. Ista ž. v Postojni; 326. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 327. Ista na Polzeli; 328. Ista na Proseku: 329. Ista na Raki; 330. Ista Št. Rupert (Dol.) št. L; 331. Ista št. II ; 332 Ista ž. v Rušah; 333. Ista ž v Ptuju; 334. Ista v Ribnici na Pohorju; 335. Ista v Ribnici ž. (Dol); 336. Ista Sv. Ivan pri Trstu, zastop. Antonija Germek; 337. Ista na Rocolu; 338. Ista ž. v Šiški; 339. Ista v Senožečah; 340. Ista v Sevnici; 34’. Ista v Starem trgu pri Ložu št. L; 342. Ista št. II.; 343. Ista št 111 ; 314. Šentpet. m. v Ljubljani; 315. Ista m. in ž v Šiški; 356 Ista m. v Šiški; 330 Ista v Škofljici; 331. Ista v Štanjelu; 332 Ista ž. v Tolminu; 333. Ista v Trebnjem; 331. Ista št. II ; 335. Ista ž. v Trstu; 336 Ista v Trstu IV. (Belvcder) ..Aškercev kamen'1; 337. Ista na Uncu št L; 338. Ista št II ; 339 Ista št. III ; 340 Ista v Volčjidragi, zastop. Avgusta Schlosserjev a; 341. Ista na Vrdeli pri Trstu; 342 Ista na Vrhniki št. I ; 343 Ista št. II ; 344 Ista v Vuhredu; 345. Ista v Vuzenici; 346. Ista v Zatičim; 347 Picek Tina v Ribnici; 348. Pogačnik Edvard v Cerknici; 349 Poljanec Leopold, profesor v Mariboru; 350 Pollak Fran, predsednik čitalnice v Ptuju; 351. Poniž Benedikt, učit v p. v Gorici; 352. Isti št 11.; 353. Posojilnica v Ajdovščini; 354 ,,Posavčev“ na Dunaju št. L; 355. Isti št 11.; 356. Isti št. III.; 357. Posojilnica v Celju; 358. Ista v Črnomlju; 359. Ista v Gornji Radgoni; 360. Ista v Konjicah; 361. Ista ljudska v Gorici; 362 Ista kmetska ljubljanske okolice št. L; 363. Ista št. II.; 364. Ista v Mariboru št. I ; 365. Ista št. II ; 366 Ista št. III ; 367. Ista I. dol. v. Metliki; 368. Ista okrajna v Ormožu; 369. Ista not- ranjska v Postojni; 370. Ista v Radovljici; 371. Ista v Starem trgu pri Ložu, 372. Ista v Trebnjem; 373. Ista na Vranskem; 374. Ista kmečka na Vrhniki; 375. Ista v Žužemberku; 376. Poštni uradniki v Mariboru; 377. Praprotnik Avg. star., posestnik v Lokvi; 378. ,,Preferancarji“ v Škofji t.oki; 379. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 380. Preschern vit. Henrik, zaseb. v Gradcu; 381. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika št. L; 382. Isti št. II.; 383. Profesorji slovenski ljublj. realke, zast. prof. A. Tavčar; 384. Prva češka deln. zavarovalnica na življenje v Trstu; 385. Prvi slov. zdravniški shod v Ljubljani. 386. ..Rdeča marela" v Pulju št. L; 387. Ista št. 11.; 388. Dr. Reja Izo, zdravnik v Bazovici; 389. Dr. R. R. v Št. Vidu pri Zati-čini; 390 Repič Fr., trg v Ajdovščini; 391. Ga. Repičeva Avgusta, trg. sopr. v Ajdovščini; 392 Roblek Fr., veleposest, v Žalcu; 393. Ga. Roblekova Mar., sopr. veleposest, v Žalcu; 394. Rodoljub iz mariborske okolice; 395. Rodoljub neimenovan Iz Selške doline; 396. Rodoljub Podbreški; 397. Rodoljubi v Kobaridu, zast. Mir. Premrov; 398. Rodoljubi v Rojanu (12 rodoljubov v konzum. dr. v Rojanu); 399. Rodoljubi vipavski; 400. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 401. Rodoljubno osobje neke odvetn. pisarne v Ljubljani; 402. Rolirman Viktor, industrijec itd. v Ljubljani;-403. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 404. j Rudež Jos., graščak v Št.“ Jerneju; 405 Rusjanov kamen, zast. Celestin Sirk, trgovec v Trstu; 406. Dr. Rybar Otokar, drž. poslanec v Trstu. 407. Sabadin Iva, učiteljica, Šv. Ivan pri Trstu; 408 Samec Iv , trg v Ljubljani; 409 Sedej Jos, pos v Špod Šiški; 410. Seidl Ferd., prof. v Gorici; 411. Seidlova Mimica v Novem mestu; 412. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici; 413. Senekovič Andrej, vladni svetnik, prvomestnik družbe sv. C. in M. v Ljubljani; 414. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 415. Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. L; 416. Isti št. II.; 417. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 418. Skale Otm , višji živinozdravnik y Novem mestu; 419. Skupina gostov „Nar. doma* v Vrdeli pri Trstu; 420. Slane Fr., velepos. v Litiji; 421. Dr. Slane K., odv. v Novem mestu; 422. „Sloga“ godbeni orkester v Kranju; 423. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 424. Slovenske narodne abiturijentke v Gorici; 425. Slovenski gimnazijci v Celju; 426. Slovenski notarji in notarski kandidati št. L; 427. Isti št. II.; 428. Isti št. 111.; 429. Spl. sloven. žen. društvo v Ljubljani; 430. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 431. Skupina rodoljubov v Škednju, zastop. iv. Godina; 432. Stefan L, Zagreb; 433. Spomin na -j- prof. dr. Jos. Cerka (zložili kolegi in prijatelji); 434. Spomin na f Jos. viteza Gorupa pl. Slavinskega, darovala obitclj Gorupova št. I XXV.; 459. Svetec Luka, notar v Litiji; 460. Svetoivanski rodoljubi-diletanti; 461. Svetolucijski Ciril-metodarji; 462. Svoboda Makso v Rojanu; 463. Sturm K., deželni agronom v Ljubljani; 464. Dr St. A. v Ljubljani. 465. Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 466. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 467. Dr. Šegula L, odvetnik v Novem mestu; 468. Šen-takova Ema na Vranskem; 469 Šepič Iv., pos. v Konjicah; 470. Šerko Fr., trg. v Cerknici; 471. Škerlj lv., c. kr. višji sod. svetnik v Novem mestu; 472. Širca Jos., župan v Žalcu; 473. Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 474. Šlajpali Franja v Vel. Loki; 475 Schrey Al., višji poštar na Jesenicah; 476. Schrey Emanuel v Rojanu; 477. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 478. Štiftar St. B , profesor v Kalugi (Rusija). 479. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 480. Tinčetovi otroci v Idriji; 481. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 482. f Trček Janko, volilo (272—281); 401- Dr. Tičar Josip, zdravnik v Kranjski gori; 492. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 493. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 494. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 495. Trojica slovenska dunajske okolice; 496 Truden Ant., vcletržec v Trstu; 497. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru; 498. Turnšek Anton, trgovec v Nazarjih;. 499. Turnšek Ant. ml., trg. v Rečici; 500. Turnšek Viktor, strojni inž. v Mariboru; 501. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 502. Tržaško podpor, in bralno društvo. 503. Tržaški siovenski srednješolci zast. Fr. Peric, trg. ak.; 504. Tržaške Slovenke; 505. Tržaške Sokolice, zast. Joška Saksida; 506. Tržičan. 507. Učenke dekliške šole v Trstu na Acquedottu; 508. Uradniški krog v Ajdovščini; 509. Uradniki železniški in poštni v Št. Petru na Krasu; 510. Uradniki „Kmetske posojilnice" v Ljubljani; 511. Isti št. II.; 512. Urbančič Ant., pos. na Čatežu pri Veliki Loki. 513. V. J. v Ljubljani; 514. V. 1. v Višnji gori; 515. Vavken Janko f, tajnik južnoštaj. hraniln. v Celju; 516. Velkavrh Iv., c. in kr. nadporočnik v Ljubljani; 517. Venec blagopok. gdč. Nataliji Ja-kilovi v Mirnu pri Gorici; 518 Visokošolci slovenski v Pragi; 519. Vojska Vladimir v Gradcu; 520. Dr. Vošnjak Bogumil v Gorici; 521. Vošnjak Mih, pos. in inženir v Gorici št. L; 522. Isti št. 11.; 523. Isti št. III. (itd. do št. X); 530 Dr. Vrečer Karol v Gradcu. 531. Wassitschcva Regina, Celje. 532. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 533. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drejček, drž. učitelj; 534. Zurc Anton, trg. v Črnomlju; 535. Zvvenkel Ant., St. Peter, Štaj. 536. Železniški uradniki goriških postaj; 537. Dr. Žerjav Gr., odvet. konc. v Gorici; 538. Žiberna A. v Trstu; 539. Žigon Jos., veleposestnik v Žalcu; 510. prof. Žilih Ida, v Gorici; 541. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 542. Železniški uradniki juž. kolod. v Ljubljani, zast. revid. Fr. Potočnik št. I.; 543. Ista št. II.; 544. Županstvo mestno v Kranju; 545. Županstvo mestno v Idriji; 546. Županstvo Miren pri Gorici; 517. Isto v Sežani; 549. Županstvo Solkan pri Gorici. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na XXVII. veliki skupščini V Tnstu, dne 22. kimavca 1912. 1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1910. 2. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1911.1. 3. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1911. I. 4. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1912. 1. 5. Ivan Kejžar, višji revident južne železnice v Mariboru, 1912. I. 6. Dr. Karol Koderman, odvetniški koncipijent v Ljubljani, 1912. 1. 7. Dr. Ivan Merhar, gimnazijski profesor v Trstu, 1910. 1. 8. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi, 1911. 1. 9. Namestni prvomestnik: Častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1911. 1. 10. Tajnik: Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1912.1. 11. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dež odbornik itd., 1910. 1. 12. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1912. 1. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Svetec, Hudovernik, dr. Šlebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik. B. Nadzorništvo. 1. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani. 2. Dr. Alojzij Lavš, bančni uradnik v Ljubljani. 3. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani. 4. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. 5. Miloš Stibler, pot. učitelj Zadružne zveze v Celju. C. Razsodništvo. 1. Dr. Vinko Hudelist, zdravnik v Velikovcu. 2. Jakob Kogej, notar v Postojni. 3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani. Č. Svetovalci. 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani. 2. Dr. Fran Munda, hišni posestnik v Ljubljani. 3. Ivan Murnik, cesarski svetnik v Ljubljani. 4. Makso Pleteršnik, gimn. prof. v p. v Ljubljani 5. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. 6. Henrik Schreiner, učit. ravnatelj v Mariboru. D. Pisarna. v »Narodnem domu" v Ljubljani v 1. nadstropju; uradne ure ob delavnikih od 3.-6. pop. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Pisarniški tajnik: Anton Berce, župnik v p. Knjigovodja : Emanuel Josin. Registrator: Fran Škulj. Pisarlca : Franja Benedikova. E. Potovalni učitelj. Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216. Mal položi dar domu na altar! Al'alv napis nosijo vžigalice Orni si. [irila in Metoda. Kdor jili kupuje in drugim priporoča, podpira plemenito delo, ki ga izvršuje že sedemindvajset let Družba sv. Cirila in Metoda, Pripomnimo, da ima Družba sv. C. in M. samo od teli vžigalic dohodke. Družbeni zavodi. i. Število otrok v družbenih zavodih v šolskem letu 1911 ./12. ^ . Vrtci Skupno število Po spolu 1 konec leta vzat.leta konec leta dečkov deklic 1. A. Družbeni: v Celju 35 34 9 25 2. „ Gaberju pri Celju . . 40 51 24 27 3. „ Hrastniku 1 28 76 33 43 4' 11 30 53 25 28 S. na Jesenicah 51 57 33 24 6. v Krminu 19 30 21 9 7. „ Mariboru 47 47 22 25 8. „ Ormožu 24 24 12 12 9' „ Pcvnii pri Gorici . . . 28 25 10 15 10. , Rocolu pri Trstu . . . 33 56 24 32 n. „ Rojanu „ ... 122 135 70 65 12. na Savi pri Jesenicah I. . 60 60 29 31 13. „ . „ „ II. . 60 60 28 32 ! 14- pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 103 96 42 54 15. v Škednju „ „ 204 229 105 124 16. . Tržiču 68 67 34 33 1/- na Vcrdeli 97 102 40 62 18. Blanča pri Gorici . . . . I 60 72 35 37 19. B. Podpirani: v Devinu 16 26 13 13 20. „ Podgori poleg Gorice I. 68 75 35 40 1 21. n H. | 33 42 23 19 | Vkup . . . 1226 1417 667 750 i Tek št. Šole Skupno število Po spolu konec leta v zaklela konec leta 1 deški deklice 1. Mešana enorazrednica na Blanči pri Gorici . . . 21 25 17 8 2. Mešana dvorazrednica v Krminu 72 73 31 42 3. Slovenski II. razred ljudske šole šolskih sester v Mariboru 50 50 50 4. Mešana dvorazrednica na Muti 100 92 50 42 5. Petrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . 721 697 697 6. Šestrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu 463 455 455 7. Trirazredna dekliška šola na Acquedottu v Trstu . 341 335 335 8. Mešana štirirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca 196 170 54 116 Vkup . . . 1964 1897 849 O 00 Konec šolskega leta 1911./12. je bilo torej v zavodih 3314 otrok. družbenih , ^ POZOR! Dolžnost POZOR vsakemu narodnemu Slovencu bodi: daje član Družbe sv. Cirila in Metoda. Njeni člani so: 1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K, 2. ustanovnikl, ki plačajo 20 K, 3.. letniki, ki dajo po 2 K na leto, 4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 20 v. na leto. Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in skuša pridobiti še kakega novega člana! / Iv Število otrok v družbenih zavodih v začetku šolskega leta 1912./13. Tek. št. Vrtci Po spolu Skupno število dečkov deklic 1. A. Družbeni: v Celju . . . ■ 14 20 34 2. „ Gaberju pri Celju . . . 15 15 30 3. „ Hrastniku I 19 24 43 4. 11 26 26 52 5. na Jesenicah 26 28 54 6. v Krminu 16 9 25 7. „ Mariboru 17 33 50 8. „ Ormožu 9 12 21 9. „ Pevmi pri Gorici . . . 18 17 35 10. „ Rocolu pri Trstu .... 27 28 55 11. „ Rojanu 53 70 123 12. na Savi pri Jesenicah I. . 32 28 60 13. . „ „ , H- ■ 33 29 62 14. pri Sv. Jakobu v Trstu*) . 45 45 90 15. pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 49 63 112 16. v Škcdnju 98 104 202 17. „ Tržiču . . .' 34 34 68 18. na Verdeli 65 65 130 19. „ Blanči v Gorici.... 36 41 77 20. Sv. Mar. Magd. zgornja, T*st 53 57 110 . 21. B. Podpirani. „ Podgori poleg Gorice I. 33 37 70 22. „ H- 20 26 46 Vkup • • • 1 738 811 1549 k) Vzdrževan od C. M. podružnice pri Sv. Jakybu v Trstu. Tek. II Uč 0 ffl Po spolu Skupno število dečki deklice 1. Mešana dvorazrednica na 2. Blanči v Gorici .... Mešana dvorazrednica v 36 37 73 3. Krminu Slovenski II. razred ljudske šole šolskih sester v 38 34 72 4. Mariboru Mešana dvorazrednica na — 59 59 5. Muti Šestrazrcdna deška šola pri 50 50 100 6. Sv. Jakobu v Trstu . . Šestrazrcdna dekliška šola 773 — 773 7. pri Sv. Jakobu v Trstu . Šestrazrcdna dekliška šola — 521 521 8. na Acquedottu v Trstu . Mešana štirirazrcdnica v Št. ... 448 448 Rupertu poleg Velikovca 54 116 170 Vkup . . . 951 1265 j 2216 V začetku šolskega leta 1912./13. je bilo torej v družbenih zavodih 3765 otrok. III. Učno osobje v zadetku šolskega leta 1912./13 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjcn dne 20. grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Angela Selišekova. Pomočnica: gdč. Zofija Razboršekova. 2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Cirila Kržanova. 3. Otroški vrtec na Blanci v Gorici. Otvorjen dne 24. kimavca 1911. Voditelj: Rudolf Žnidarčič, šol. voditelj. Vrtnarica: Kristina Kljunova. 4. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Minka Richterjeva. 5. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Klara Balohova. 6. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica: Agncza Staralova, vrtnarica na Savi. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 7. Otroški vrtec v Krminu. Otvorjen dne 20 kimavca 1909. Voditelj: Janko Garvas, šol. voditelj. Vrtnarica: Marija Resova. 8. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voliova. Vrtnarica: S. Mr. Ainata Esenkova. Pomočnica: gdč. Terezija Cvetkova. 9. Otroški vrtec v Ormožu. Otvorjen dne 1. rožnika 1909. Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Margareta Podkrajšekova. 10. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici. Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. Vrtnarica: Roza Maraževa. 11. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditeljica in vrtnarica: Malvina* Plaperjeva. 12. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Anton Germek, mest. učitelj pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Vrtnarica: Marica Črnigojeva. 13. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I. Otvorjen dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova. 14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II. Otvorjen dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica. Vrtnarica: Minka Rekarjeva. 15. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu v Trstu. Otvorjen dne 16. kimavca 1912. (Gl. opomnjo na str. 178.) Voditelj-. Vinko Engelman, drž vadniški učitelj. Vrtnarica: Vera Ponikvarjeva. 16. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Grmekova. 17. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Ferdo pl. Kleinmayer, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Dragica Gregoričeva. 18. Otroški vrtec v Tržiču. Otvorjen dne 22. prosinca 1900. Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 19. Otroški vrtec Sv. Marije Magdalene zgornje pri Trstu. Otvorjen dne 14. vinotoka 1912. Voditelj: Vinko Engelman, drž. vadniški učitelj. Vrtnarica: Milka Kovačičeva. 20. Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta. Otvorjen dne 15. kimavca 1909. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. Ipaviceva. 21. Mešana dvorazrednica v Krminu. Otvorjcna dne 29. kimavca 1908. Voditelj-učitelj: Janko Garvas, (II. r.). (Ker je naduč. J. Oarvas na dopustu, ga nadomestuje supl. Josip Ribičič.) Učiteljica: Ljudmila Erjavčeva, (1. r.). Katehet: — verouk poučuje učitelj pod nadzorstvom dekana Josipa Peteanija. 22. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šol. sester v Mariboru. Otvorjen dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S. Mar. Stanislava Voliova. Učiteljica: S. Akvilina Jermanova. Katehet: Ivan Bogovič, korni vikar v Mariboru. 23. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti s pravico javnosti. Otvorjena kot cnorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908. Učitelj-voditelj: Anton Hren, (II. r.). Učiteljica: Ana Hrenova rod. Enoliova, (1. r.). Katehet: Adolf Gril, kapelan na Muti. 24. Šestrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 3 vzporednicami. Otvorjena dne 15. vinotoka 1888. Voditelj: Ivan Vrščaj, drž. meščanski učitelj, (III. a r.). a) Od Družbe nastavljeni učitelji in učiteljice: Jakob Meršek, Družb, suplent, (II. a r.). Valentin Katnik, prov. učitelj, (III. b r.). Egon Jezeršek, prov. učitelj, (IV. a r.) b) Službovanju pridcljeni državni učitelji: Ema Zamejčeva, c. kr. vadniška podučiteljica (I. a r.). Avgust Waschte, „ „ vadniški podučitelj (I. b r.). Ivan Dimnik, „ „ „ (V. b r.). Karol Mahkota, , „ „ učitelj (VI. r.) Vinko Engelman, „ „ državni vadniški učitelj, (II. b r.). Andrej Čok, „ „ „ „ (H. c r.). Anton Šeme, „ „ , „ (I. c r.). Emil Adamič, „ „ „ „ „ (IV. b r.). Ciril Petrovec, „ „ „ „ (111. c r.). Fran Kos, „ „ „ „ (V. a r.). Matija Škabar, . „ „ katehet. Josip Ravnik, pomožni katehet. Josip Kraljič, 25. Šestrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 4 vzporednicami. Otvorjena dne 30. kimavca 1895. Voditeljica: Mira Engelmanova, c. kr. vadniška učiteljica, (II. b r.). Marija Herenova, provizorična učiteljica, (I. a r.). Marija Pfeiferjeva, , (I. b r.). Josipina Delkinova, definitivna „ (II. a r.). Amalija Hartmanova, provizorična „ (III. a r.). Jožica Trdinova, „ „ (m. b r.). Milena Rolirmanova, „ , (iv. a r.). Mara Baranova, „ (V. a r.). Marija Kmetova, . (V. b r.). Anica Gantarjeva, definitivna „ (VI. r.). Erna Rozmanova, „ v (iv. b r.). Matija Škabar, c. kr. veroučitelj. Julij Rutar, mestni kapela*, pom. katehet. Acquedottu. 26. Šestrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 22 v Trstu. Otvorjena dne 16. kimavca 1909. Voditeljica: Roža Golijeva, c. kr. vad. učiteljica, (IV. r.). Vida Kersnikova, definitivna učiteljica, (1. r.). Ana Črnagojeva, suplent. (11. r). Pavla Hočevarjeva, c. kr. vadniška podučit., (III. r.). Minka Medičeva, prov. učiteljica, (V. r.). Klotilda Burgerjeva, prov. učiteljica, (VI. r.). Anton Čok, mestni kapclan, katehet. 27. Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu. 4. razred je razdeljen v deški in dekliški oddelek. Otvorjena dne 25. vinotoka 1896. Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Sijančeva, (IV. r.). Učiteljica: S. AHonza Ribežlova, (II. r ). Učiteljica: S. Kornelija Zegova, (III. r ), Učiteljica: S. M Falijana Netnvirtova, (I. r.). Učiteljica ženskih ročnih del: S. Pankracija Lipovšekova. 28. Mešana dvorazrednica na Blanci v Gorici. Otvorjena dne 24. kimavca 1911. Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič, (11. r.). Učitelj: Anton Turk, (I. r.). Katehet: o. Marko Fišer. Od Družbe, podpirana zavoda: 29. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I. Otvorjcn dne 1. kimavca 1887. 30. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II. Otvorjcn dne 26. listopada 1896. Slovenci! Desetič stopa družbeni koledar pred slovenski svet kot vesten poročevalec o delovanju Družbe sv. Cirila in Metoda. Tako radostne novice še ni prinesel noben njegov letnik, kakor jo z besedo in s podobo objavlja letošnji: Slovenska šola v Trstu je zgrajena. Pri Sv. Jakobu sc dviga veličastna palača, kamor vre vsak dan nad 12 stotin slovenskih otrok. To je vest, ki mora navdati s ponosom vsakega svoj narod ljubečega Slovenca. Z otvoritvijo novega šolskega poslopja v Trstu je storila Družba sv. Ciiila in Metoda velikanski korak — tak korak, da se mu čudijo sovražni tujci. Kako je bil mogoč? Omogočila ga je izredna darežljivost našega naroda — v novem poslopju je zazidanih 150 tisočakov mecena Kotnika poleg vinarjev, ki so jih podarili Družbi ubogi slovenski delavci. Novo tržaško šolo je omogočilo složno delovanje raznih činiteljev. Oba vzvoda: požrtvovalnost in sloga naj dvigata Družbo sv. C. in M. do novih sličnih uspehov. Pravkar dozidano šolo teži dolg, ki bo morala Družba vsako leto šteti zanj obresti. Njeni stroški naraščajo. V Trstu se je pomnožilo število učiteljstva, prirasel je vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni, šola v Gorici se je razširila itd. Ali bo Družba sv. C. in M. starim in novim zahtevam kos? Ali ne napoči dan, ko bo moral družbeni blagajnik priznati: Vsi novci so pošli; blagajna je prazna. In potem bi se morali zapreti družbeni zavodi in pred njenimi poslopji bi zapel boben na veliko radost tistim, ki jim je Družba sv. C. in M. trn v peti. Tega črnega dne nas varuj Bog in Vaša darežljivost! Ako bi ona vsahnila, bi bilo mahoma nad 3000 slovenskih otrok brez pouka. Slovenci, bodimo v novem letu radodarni za Družbo sv. C. in M.! Denar, njej podarjen ni zavržen. Njena poglavitna opora so podružnice. Pred desetimi leti jih je bilo 146 s 7807 člani, scidaj je 265 C. M. podružnic brez ameriških in krog 17.000 čla- nov. V podružnici vladaj sloga; v tem znamenju bo mogla napredovati. V njen odbor naj se voli le tisti, ki hcče v resnici delati. Vsak član in zlasti odbornik bodi prepojen z narodnoobrambno mislijo — v tem oziru vzgojitelj svoje okolice. Ako bodo naši ljudje vedeli, za kaj gre, se bodo radi oklenili Družbe sv. C. in M. in za njo žrtvovali. Govori in predavanja na podružničnih veselicah, pa tudi zasebni razgovori naj jim odpirajo oči! Kaldar gre za življenje, vsakdo daruje vse, da si ga reši. Nam gre za narodno življenje, za to, da ne izginemo iz vrste živečih prosvetljenih narodov, nam gre za biti ali ne biti. Ko prodre ta zavest v slebrno slovensko dušo, ne bo treba ved-nih opominov: Kupujte narodno blago: vžigalice, svinčnike, kremo, čistilo za kovine, kavno primes, valčke, čaj, rum, zagumbnice, platno, klej, črnilo, milo, sveče, pivo itd. Tedaj bodo odveč opomini: , Zahtevajte povsod računske listke, kolkujte pisma s C. M. kolkom, rabite družbene razglednice, ne zanemarjajte nabiralnikov! — vsak bo sam radovoljno storil to, kar mu bo velevala narodna zavest. 'To zavest buditi bodi poglavitna dolžnost C. M. podružnic. Cim živeje je vkorcninjena v kakem kraju narodnoobrambna misel, tem več članov bo štela tamkaj podružnica C. M., tem večji bodo njeni letni prispevki. Obojne številke naj poskočijo v novem letu! Na vztrajno delo naj nas podžigajo znameniti uspehi tržaškega družbenega šolstva, venčanega z otvoritvijo prekrasne šolske palače. Žrtvujmo vsak po svoji moči za Družbo sv. C. in M., ki si je s tem ve-lečinom trajno osvetlila lice in zagotovila slovenskemu življu obstanek in napredek na obalili Jadranskega morja! Imovitejše rojake prosimo, da se spomnijo živeči družbenega obrambnega sklada s prispevkom vsaj 200 K, umirajoči pa z volilom v oporoki. Vse za rešitev slovenske dece! Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjige izšle v založbi Družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo. Simon Gregorčič, Pcezije II. — cena 1 K. Pesmi Valentina Vodnika — cena 60 v. Fr. Hubad, Junaki, II. snopič, c. 60 v., vez. 70 v. Fr. Hubad, Franc Jožef I., c. 30 v. J. Mercina, Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole, c. vez. K 1 20._ J. Leban, Andrej baron Čehovin, c. 20 v. E. Gangl, Materine sanje, c. 30 v. I. Vesel, Psalmi, c. 1 K. J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, c. 1 K. V. Kurnik, Kralj Rastislav in sv. Ciril, c. 30 v. Lujiza Pesjakova, Smrt Pravičnega, c. 20 v. J. Gradačan, Mlada leta, c. 30 v. Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, c. 1 K, Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909, 1911 in 1912, zniž. c. po 60 v. Vse gori naštete knjige se dobivajo v družbeni pisarni ali po pošti proti povrnjeni poštnini pod naslovom: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom. V zalogi „Slov. Branika11 (Ljubljana, Tržaška cesta št. 33) so izšle: J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zv., c. 1 K. L. Brunčko, Vse za šolo! c. 20 v. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Godina in Vondraček pri Sv. Ivanu poleg Trsta: Pralno milo. Golob in Volk, tvornica kemičnih izdelkov v Ljubljani, Čistilo za kovine in tla ter vazelina za črevlje v korist družbe sv. C. in M. Adolf Jacobi na Dunaju Vlil.: SvalČični papirčki insvalčični ovitki v korist družbe sv. Č. in M. v Ljubljani. Ivan Keber v Ljubljani (Stari trg 9): Krema (čistilo) za usnje in črevlje v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani na korist družbi sv. C. in M. Tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbi sv. C: in M. v Ljubljani. Fran Kovač in Ignacij Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist družbi sv. C. in M. P. Magdič v Ljubljani (nasproti glavni pošti): Zagumb-nice in igle za gospode, gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, broške za dame — vse z ličnimi znaki D. C. M. Andrej Oset p. Guštanj na Koroškem: Tolstovrška slatina. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. C. in M. v Ljubljani J. Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem: toaletno milo, stearinske in glicerinskc sveče. Viktor Rohrman v Ljubljani: Pivo delniške pivovarne v Budjejovicali. Makso Zalokar v Ljubljani (Kladezna ulica 19); drože v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Vilko Weixl v Mariboru (Gosposka ulica 33): Tekoči klej in črnilo v korist družbi sv. C. in M.; glavno zalogo družbenega kleja in črnila za Ljubljano ima I. Bonač. Pravkar našteto blago najtoplejo priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospeli Družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po Slovenskem vdomačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja na korist Družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbeno blago in da ga priporoča svojim znancem. Naznanjamo, da so na razpolago razglednice, ki jih je nekaj založila in nekaj v dar dobila Družba sv. Cirila in Metoda: Polakove, Nabergojev e, Krila nove, Gorenjska hiša, tabor v Žalcu, dvojne pomladanske po jako znižanih cenah. Družbenega narodnega kolka je šest vrst: Narod sebi! Ptuj, Št. IIj, Kotnikov, Marija Vilharjeva in narodna šola. Iskreno ga priporočamo, kakor tudi družbene računske listke. Razglednice, kolek, sprejemnice in računske listki sc naročajo v družbeni pisarni pod naslovom: Družba sv. Cirila in Metoda v L j ubija ni (Narodni dom). Vodstvo. //& +. *. VSEBINA. Koledar. Petindvajsetletnica C. M. podružnic 1913. Poštne določbe. Lestvice. Narodnemu delu. stran Milka Mankočeva (s podobo)........................................25 V boju (pesem)....................................................29 Prostovoljci, naprej!.............................................30 Rojakom (pesem)...................................................34 Zgodovina Družbe sv. C. in M. na Koroškem ........................35 Iz .Savinskega venca" (pesmi).....................................47 O Rezijanih.................•.....................................48 Branibor........................................................ 60 Naš napredek v Trstu (z dvema podobama)...........................64 Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani XXVII. Družbe sv. C. in M. redna XXVII. velika skupščina dne 22. kimavca v Trstu........................................77 NAZNANILA v ,,Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da sc častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem .Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu inseriranja. Slovenoi in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Druibo sv. Cirila In Metoda. Prijateljem Družbe sv. Cirila in Metoda ===== priporočamo list SLOVENSKI BRANIK ki izhaja kakor mesečnik 1. dne vsa-.. ===== kega meseca. ===== □ Poleg zanimivih aktualnih člankov prinaša ^ vesti z našega narodnega bojišča, zasleduje pogubno delovanje naših nasprotnikov in opozarja na požrtvovalno samoobrambo bratov Slovanov; zlasti mu je pri srcu naša ..Družba sv. Girija in Metoda" Kdor hoče biti natančno obveščen o njej, naj si naroči „Slovenskl Branik4*. — Naj bi ne bilo slovenske narodne rodbine, kjer bi ne bil doma ,,Slovenski Branik**. Vsi, kar nas je rodila slovenska mati, moramo stati na braniku domovine v ljutem boju, ki nam je napovedan in ki odloči obstanek ali pogubo našega naroda. Boj za Slovenstvo! je geslo ..Slovenskemu braniku". Rojaki, podpirajte ga I Cena listu 3 K. Za dijake 1 K 80 v. Naročajo naj ga skupno! Naročnina naj se pošilja : upravništvu ,,Sloven- : skega Branika44 Ljubljana Tržaška cesta štev. 33. r :: Konzorcij :: „Slov. Branika". ur .m Poleg Družbe sv. Cirila in Metoda deluje za ohranitev in za utrjevanje slo-= vanstva društvo ===== BRANIBOR. Družba sv. Cirila in Metoda deluje na šolskem polju. Braniboru pa pripada ---: gospodarska stroka. . ■ la IB ■ Zglasila sprejema in daje pojasnila Predsedstvo ,,Branibora“ v Ljubljani. I l Braniboru je namen: na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem In Primorskem v gospodarskem oziru podpirati Slovence, ki stanujejo v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih krajih ali pa se hočejo ondi naseliti Branlbor hoče delovati zoper Stidmarko. Brez denarnih sredstev ne more „Branibor“ izvrševati svoje plemenite naloge, zato vabimo vse rodoljubne Slovence, da naj podpirajo z darovi to potrebno narodno-obrambno društvo in da se mu pridružijo kakor člani. Člani branibora so: Ustanovniki, Ki plačajo 100 K naenkrat ali v štirih obrokih. Letniki, ki plačujejo po 2 K na leto. Podporniki, ki žrtvujejo najmanj po 20 vin. na leto. Vsak zaveden Slovenec bodi član Jrambora". Rodoljubi, osnujte po večjih krajih podružnice ,,BRANIBORA'*. ■ ■ »Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" korist .Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani" priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani. p v FR. SEVeiK puškar v Ljubljani, Židovska ulica štev. 7 priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogopreizkušenih pušk, za katere jamči za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. J Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih po-potrebščln po najnlžjlh cenah. Popravila in narolbe se izvršujejo točno in zanesljivo. Svoji k svojim! a. Lukič Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. Konfekcijska trgovina za dame, gospode, dečke in deklice ----- se najtopleje priporoča. - N 2 L Najcenejše 1 domačega izdelka priporoča J. VIDMAR v Ljubljani Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila in preobleke MF" točno in ceno! g m % n OROSLdV DOLENC svečar in lectar, trgovina z medom in voskom ln prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se •g > sprejemajo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prosiš spcktl ln ceniki na razpolago zastonj ln Iranko. Uporablja se kot a> {/> 4> |.s|f zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. |5 o o 'SjS-*-* Več prlznalnlh ln pohvalnih pisem. V lastni ' " uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. H Preurejen vrelec! Znižane cene! mn iliiilllllllllll Hill IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII MII IIIIIIIIIII llllllllllHIli II .......................Illllllllllll' I minil ...... ANT. BAJEC :: umetni in trgovski vrtnar :: v Ljubljani, Tržaška cesta štev, 34, cvetlični salon pod Trančo, izdeluje šopke, vence in trakove z napisi. : Zmerne cene, točna postrežba. Zunanja naročila z obratno pošto. :: Dosledno narodna tvrdka I :: Velika zaloga suhih vencev. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii l l^MIliiilllllllllll111 i ll11< IIIUl I. ......... f Zmerne cene. 1 rJ (n^ Wn\ @-CX3^ Trpežno blago. J 'G) *dd®' <9 BOGATA ZALOGA ŽENSKIH ROČNIH DEL IN : : ZRAVEN SPADAJOČIH POTREBŠČIN : :: F. MERŠOL :: LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 18. ^___TRGOVINA Z MODNIM IN DROBNIM BLAGOM._ VELIKA IZBER VEZENIN, ČIPK, ROKAVIC, NOGAVIC, OTROŠKE OBLEKE IN PERILA, PASOV, PREDPASNIKOV, ŽEPNIH ROBCEV, OVRATNIKOV, ZAVRATNIC, VOLNE, BOMBAŽA, oooo oooo oooo SUKANCA I. T. D. oooo oooo oooo PREDTISKANJE IN VEZENJE MONOGRAMOV IN : : VSAKOVRSTNIH DRUGIH RISB. : : [ □□□□□□□□□□□□ ~]j .N £ □□□□□□□□□□□□ } _JdSr i 6 "0)00(9" V*. Dobro blago po znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini PETER ŠTERK Ljtabljana Stari trg št. 18. 0 Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otroške perilo, dalje moških klobukov, čepic, slamnikov. £ :: čepic za dame in otroke, i. t. d. i. t. d. :: _6)00(č^ GO 2 ° = o 2. s s o g. pr pa 3 ^ 3 (5 <0 1 Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po 4/4/0 G) e~- brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj '/2°,'o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.