150. št. — 5. leto.
Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din.
V ljub!Jani, v torek 4. julija 1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D.
Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
"■‘oo «j0
m nn
^l,b}jnaa.
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/L Telefon 360.
Uprava:
arijln trg & Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo, prašanjem je priložiti znamke j	za	odgovor.
MaanaaMB——
Sela narodne sk&aplli^e.
OBSTRUKCIJA OPOZICIJE, VRAČANJE GLOB, ZAPOSTAVLJANJE VEROUČITELJEV, SODNO POSTOPANJE V CIVILNIH ZADEVAH,
DEŽURSTVO SODNIKOV.
t Beograd, 3. julija. (Izv.) Ker je imel radikalni klub danes popoldne svojo sejo, se je mogla današnja seja narodne skupščine otvoriti namesto^'ob štirih šele ob polsedmih. Navzočih je bilo zelo malo poslancev, prisotni so bili večinoma opozicio-nalci. Cim je predsednik dr. Ribar otvoril sejo, so začeli opozicionalci z desne in leve protestirati zaradi nezadostnega števila poslancev. Predsednik se na to ni oziral in je dal prečitati zapisnik zadnje seje. Potem je vprašal, ali želi kdo napraviti kako opazko. Opozicionalni poslanci so dvignili hrup ip ogorčeno protestirali: »Se ne sprejme!« Predsednik je moral prekiniti sejo, ki se je mogla nadaljevati šele čez deset minut, ko so prišli v dvorano poslanci vladne večine. — Kot prvi je povzel besedo radikalni disident dr. Momčilo Ivanič, ki je zahteval, naj se o zapisniku več ne razpravlja, ker se mora smatrati, da ni sprejet. Predsednik je odgovoril, da ni vprašal, ali je ^zapisnik sprejet ali ne, ampak ali želi kdo kaj pripomniti in da je prekinil sejo, ker je videl, da ni bilo prisotnih dovolj poslancev. Sedaj vprašuje, ali se zapisnik sprejme ali ne. Zbornica je nato zapisnik zadnje seje sprejela. — Poslanec dr. Ivanič je ponovno protestiral proti temu, da se je seja tako pozno otvo-rila. — Nato so bila stavljena vprašanja. Finančni minister dr. Kuma-nudi je odgovoril na vprašanje poslanca Todora Lazareviča o globah, ki so se naložile zaradi nedovoljenega kuhanja žganja v Bosni in Hercegovini. Minister je dejal, da se je to vprašanje rešilo tako, da se v onih slučajih, ko sodišča še niso razsodila, globe ne nalagajo, ampak da se imajo plačati le navadne davščine. Tudi tam, kjer je postopanje že v teku, velja isto. Le v onih primerih, ko so sodišča že razsodila in so se globe že plačale, se zneski več ne povrnejo. Poslanec Lazarevič je Izjavil, da se s tem odgovorom zadovoljuje. — Minister za prosveto Pribičevič je odgovoril na vprašanje poslanca V. Popoviča o zapostavljanju veroučiteljev na višjih in nižjih šolah v Bosni in Hercegovini. Minister je rekel, da je poslanec Popovič gotovo zaradi tega stavil to vprašanje, da bi izvedel, ali se tudi jta kategorija državnih nameščencev provede na dinarske plače, kakor ostali uradniki. Dejal je, da se bo to Vprašanje sedaj uredilo provizorno,
dokler ni sprejet novi šolski zakon. Potem pa, ko se to zgodi, se bo zadeva končnoveljavno rešila. Tozadevni predlog bo narodni skupščini v kratkem predložen. — Ko se podajo še nekateri kratki odgovori, je prešla zbornica na dnevni red: poročilo odbora devetorice o lzpre-membah in dopolnilih v zakonu o sodnem postopanju v civilnih pravdah. Temu zakonskemu načrtu se je priznala nujnost. Določbe tega zakona govorijo o dežurstvu sodnikov za dobo sodnih počitnic. Po tem načrtu se v § 511 zakona iz leta 1865 doda nov odstavek, ki se glasi. »Razen tega ima dežurni sodnik razsoditi tudi v lastnosti kot prvostopenjski sodnik v vseh gori navedenih zadevah, v katerih je prvostopenjski sodnik pristojen po § 36 v zvezi s ,§ 18 naredbe o pospeše-nju poslovanja pri sodnih in preiskovalnih oblasti z dne 22. junija 1921. V svoji lastnosti kot prvostopenjski sodnik preiskuje tudi one zadeve, ki se nanašajo na pokojnine vdov in sirot umrlih državnih urad-nikov in drugih javnih državnih nameščencev, izvzemši one slučaje, v katerih se o teh pokojninah razpravlja v rednem sodnem postopanju. Ako poda dežurni sodnik svojo razsodbo kot prvostopenjski sodnik, mora to v razsodbi posebno poudariti. Predsednik sodišča more določiti več dežurnih sodnikov za čas sodnih počitnic, ako to dopuščajo razmere ha dotičnem sodišču. Po §2 zakonskega načrta se §512 iz-preminja, kakor sledi:	»Proti raz-
sodbi dežurnega sodnika se more stranka obrniti do kasacijskega sodišča, izvzemši v onih zadevah, v katerih gre za nedvomne zadeve ali varuštvo, ki spadajo pred apekicij-ska sodišča. Zoper razsodbe dežurnega sodnika kot prvostopenjskega sodnika razsoja apelacijsko oziio-ma kasači j sko sodišče. O teh zadevah razsojajo za časa sodnih počitnic pri apelacijskih in kasacijskih sodiščih trije dežurni sodniki. Te sodnike, kakor tudi tajnike in ostalo potrebno osebje določa predsednik sodišča. — Narodna skupščina je nato glasovala o predležečem zakonskem načrtu, ki je bil sprejet s 157 proti 16 glasovom. Za načrt je glasovalo tudi nekaj opozicion-dnih poslancev. — Seja se je zaključila ob osmih zvečer. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom: nadaljevanje debate o državnem proračunu.
Narodni sociSalisti m viničarje.
VINIČARSKI RED ZA SLOVENIJO PREDLOŽEN. - OBUPNO STANJE
VINIČARJEV.
uživajo nobene zakonite zaščite. Kot dokaz obupnega stanja se navaja razlika v plačah in vinu med letom 1913 in 1921. Dočim so se cene vinu v tem času povišale za 7333 odstotkov, so se plače povišale samo za 600 odstotkov. Viničarji so v taki bedi, da si ne morejo nabaviti obleke in da morajo stradati. Pričakuje se, da bo predsednik narodne skupščine že na eni Od prihodnjih sej stavil na dnevni red izvolitev posebnega odbora, ki bo razpravljal o predloženem viničarskem redu.
Beograd, 3. julija. Narodna poslanca Ivan Deržič in Anton Brand-ner sta v obširnem pismu razložila predsedniku narodne skupščine dr. Iv. Ribaru obupen položaj slovenskih viničarjev in ga prosila, da bi pkrenil potrebno, da se »Viničarski Ted za Slovenijo«, ki sta ga predložila imenovana poslanca narodni skupščini, čimprej uzakoni. V pismu se povdarja, da je bila vlada že neštetokrat opozorjena na neusmiljeno izkoriščanje viničarjev potom lastnikov vinogradov in da viničarji ne
Ministrski sveS za zašlifo S»ol@ar. mese.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Ministrski svet je Imel danes sejo, na kateri so razpravljali o Bolgariji. Vojni minister general Vasič je poročal, da so .včeraj bolgarske tolpe pre-
stopile na jugoslovansko ozemlje, in da so začele pleniti. Ministrski svet je sprejel sklepe o zaščiti meje. Poročilo se pošlje tudi kralju Aleksandru.
Držami talnik za ^otranle ministrstvo
Beograd, 3. jul. (Izv.) V vprašanju zasedbe ministrstva za notranje posle je radikalski klub sklenil, kakor se doznava iz parlamentarnih krogov, da zahteva kot najmanjšo
koncesijo ustanovitev mesta državnega tajnika v ministrstvu za notranje stvari, katero naj bi zasedel radikalski poslanec, da nadzira delovanje demokratskega ministra.
VLADA NI SOLIDARNA S PRAVOSODNIM MINISTROM.
Beograd. 3. jul. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal notranji minister dr. Marinkovič o svoji avdijenci pri kralju na Bledu. Ministrski svet je sklenil, da ylada ne more biti več solidarna s
pravosodnim ministrom dr. Lazo Marinkvičem, ki vedno zahteva, naj se atentator Stejič ne pomilosti. Mi- < nister za pravosodje dr. Markovič se je včeraj odpeljal kralju nasproti, da od njega še enkrat zahteva, da umakne pomilostitev Stejiča sicer bo ivculal -— vi o ostavko.
KRALJEVA DVOJICA NA PLITVICKIH JEZERIH.
Ogulin, 3. julija. (Izv.) Davi ob 7,21 je dospel na postajo Generalski Stol dvorni vlak s kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo. Prebivalstvo je kraljevi dvojici priredilo prisrčen sprejem. V Generalskem Stolu sta kralj in kraljica zasedla avtomobil in se peljala k Plitvičkim jezerom. Narod je zelo navdušen, ker je to prvikrat, da pride narodni kralj v to pokrajino. Kraljeva dvojica se sedaj nahaja v Plitvicah.
STOJAN PROTIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 3. julija. (Izv.) Danes je dospel v Zagreb Stojan Protič. Kakor se izve iz dobro informiranih političnih krogov, je namen njegovega potovanja, da si preskrbi nekatere važne dokazil-ne listine za proces Pribičevič—Herci-gonja—Protič.
NOV RADIČEV INTERVIEW.
Becgrad, 3. jul. (Izv.) »Novosti* priobčujejo porazgovor svojega dopisnika s Stjepanom Radičem, tekom katerega je Radič izjavil, da se Hrvatje toliko časa ne marajo pogajati z Beogradom, dokkr se sedanji mogotci v Beogradu nahajajo na krmilu. Odvisno je le od takta radikalcev, ali pride do pogajanj. Radič Je rekel, da pomenja kraljeva poroka pogreb monarhije. Radič bi bil pripravljen priti v Beograd in prepotovati vso Šumadijo. Dejal je, da bodo hrvatski-kmetje že našli pot sporazuma s srbskimi seljaki.
SPOPADI MED JUGOFAŠISil IN BLOKAŠI V ZAGREBU.
Zagreb, 3. julija. (Izv.) Predvčerajšnjim pozno ponoči so se zupet spopadli pristaši jugoslovanske nacionalne omladine in blokaši na Jelačičevem trgu in na Ribnjaku. Padli so tudi streli, vendar ni bil nihče težko ranjen. Ranjena je bila baje ena sama oseba, in še ta le lahko. Spopadi so bili le majhni, tako da je prebivalstvo večinoma zaznalo zanje šele iz listov.
NACIJ ONALIZ A CIJ A TUJIH PODJETIJ.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o nacionalizaciji tujih podjetij, tako n. pr. Industrialne banke v Sarajevem, Jajcu In drugod. Ustanovil se je poseben odsek ministrov, ki bo proučaval vse akcije, ki se nanašajo n? taka podjetja.
DEMENTI PRINCA GJORGJA.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Današnje »Vreme« poroča, da je izvedelo iz najkompetentnejšega vira, da je princ Gjorgje brzojavno dementiral vest nekega beograjskega lista, po kateri je baje poslal ministrskemu predsedniku Pašiču grozilno pismo.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH IGRALCEV.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Danes ob devetih dopoldne se je v dvorani Stankovič otvoril kongres jugoslovanskih igralcev.
POLET OKOLI ZEMLJE.
Pariz, 3. julija. (Izv.) »Exchange Telegraph« poroča, da je major Bla-ke pristal na svojem poletu okrog zemlje na otoku Krfu. Odtod poleti v Atene.
Borzna poročila.
Curih, 3. julija. Berlin 1.26, Newyork 52.75, London 23.27, Pariz 44.05, Milan 24.65, Praga 10.10, Budimpešta 050, Zagreb 1.675. Bukarešta 3.45, Varšava 0.1125, Dunaj 0.0275, avstrijske krone 0.02S75.
Praga, 3. julija. Dunaj 0.235, Berlin
12.05, Rim 242.25, Pariz 435, Budimkešta
4.05, London 229.75, Newyork 51.90, Curih
989.50, avstrijske krone 0.25, italijanske lire 239.25.
Dunaj, 3. julija. (Izv.) Devize: Zagreb 64.22—64.28. Beograd 257.38—257.62, Berlin 48.45—48.55, Budimpešta 18.645—18.705, London 91575—92.025, Milan 974.70— 975.30. Newyork 20.844—20.856, Pariz
1741.50—1742.50, Praga 399.90—400.10, Sofija 131.95—132.05, Curih 3948.75—3951.25. Vaute: ameriški dolarji 20.669—20.681, bolgarski levi 129.95—130.05, angleški funti 91.975—92.025, francoski franki 1741.50—
1742.50, italijanske lire 969.70—970.30, jugoslovanski dinarji 256.88—257.12, romunski leji 121.69—121.81, švicarski franki 3923.75 —3926.25, češkoslovaške krone 399.40— 399.60, madžarske krone 18.795—18.855.
Zagreb, 3. julija. (Izv.) Devize: Dunaj 0.405—0.415, Berlin 20—21, Budimpešta 7.50 —7.60, Bukarešta 48.55—49.50. Italija 370— 375, London 348—351, Newyork 78—0 Pariz 657.50—660, Praga 151—151.50, Švica
1426.50—1500, avstrijske krone 0-42—0.45, nemške marke 22—23, romunski lej1 48— 4823». itaUimsk« .Hm 367—37fi.
Dejstva in klevete.
V nedeljo je priobčilo tuk. »Jutro* uvodnik, ki se peča z našim dnevnikom, in skuša dokazati, kako je Ust postal predmet kupčijske zadeve. Mimo drugega predbacuje tudi, da so društvo in osebe, ki so tukaj v nedeljo objavile pro-gramna načela svojega dela, nekaki poslovodje bančnega zavoda.
Na te očitke, ki so iznešeni v ečevidno zlobni obliki in kojlh pisec združuje cinično preobračanje dejstev z obrckovalnimi nameni, nočemo ostati dolžni od-govora. Izvestna žurnalistika je že zabredla v tako deročo vodo osebnega blatenja, da bi sc morali preveč ponižali, ako bi hoteli deti tak odgovor, kakor ga zasluži osebna stran »Jutrovega« uvodnika. Pribiti hočemo le dejstva. Časopisje naj bo namreč javna tribuna političnih in kulturnih argumentov, ne pa osebnih napadov.
Torej: Ni res, da bi bila Jadranska banka skušala pridobiti dnevnih »Jugoslavijo«. Na to ona nikdar niti misliti ni mogla, ker žurnalistika ne spada V njen delokrog. Pri sedanjem nakupu je prevzela samo Zvezno tiskarno s hišo. vred. Res pa je, da je hotela Praprotnikova banka kupiti list s tiskarno v svrho, da izpremeni smer in program lista in ga udinja svojim umazanim poslovnim namenom. O teni so gospodje pri »Jutru* prav gotovo poučeni od gosp. dr. Kisovca, zaupnika Praprotnika in ravnatelja tuk. Union banke. Ta nečedni manever se je sedaj ponesrečil in zato so gospodje tako razljuteni. Če bi se pa bU posrečil, bi gotovo ne označili prodaje lista kot nečesa nemoralnega.
Ugotavljamo še enkrat le radi naše javnosti, da je prešel list v last »Jugoslovanskega novinskega d. društva, katerega ustanovitelji so najbolj ugledne osebe jugoslovanske neodvisne inteligence. Med temi se nahajajo znani vodja srbskih zemljoradnikov M. Avramovič, J. Danjanin, J. Gazzari, G. Gregorin, L. Leor.tič, M. Marjanovič, bivši člani Jugoslovanskega odbora v Ijondarm, O. Rybar, B. Markovič, univ. profesor, Ivan Mestrovič, itd. Očitati tem osebam, da so poslovodje Jadranske banke je tako podlo, da so tega zmožne samo osebe okoli »Jutra«, ki so izgubile že zadnjo sled moralnega občuta. Mnogo navedenih ustanoviteljev J. N. d. d. je med vojno šlo v tujino in tamkaj vodilo propagando za jugoslovansko idejo, pri tem izpostavljajoč svojo eksistenco, dočim je mladinska klika verižila v Ljubljani, na Reki in drugih mestih v domovini, manipulirala s krušnimi kartami na Dunaju, pogumno!I) podpisovala korespondenco JDS in po vojni utihotapljala nežigosane avstrijske krone in dajala izvoznice ter zajemala na fingirane konte s iingiranimi podpisi milijone iz blagajn Jadranske banke. S takimi ljudmi se prerekati o značajnosti in morali je. resnično nepotrebno.
Gospodje pri »Jutru« perhorescirajo samo tiste banke in tiste bančne ravnatelje, ki ne dopuščajo, da se njihovi zavodi izrabljajo za izvestne »gospodarske, kulturne in politične svrhe«. Hvalijo in proslavljajo pa kot zaslužna in državotvorne finančne ženije tiste ravnatelje, ki so jim za njihove nečedne operacije in potrebe na razpolaganje. List, ki je mogel, kakor je sedaj dokazano izhajati le z na nekorekten način pridobljenimi podporami, je menda zadnji, ki sme govoriti o žurnalistični morali.
Naše izdajateljstvo je sestavljeno iz takih mož, da je našemu listu zajamčena popolna neodvisnost na vsako stran in da bo mogel zastopali ideje, ki sq razložene v njegovem programu. List pa, ki služi stranki, ki je dosedaj zatajila še vse svoje ideje in programatične točke (jugoslovanstvo, ime države, agrarno reformo, resnično demokracijo, na pr. v Obznani, v Ustavi, v volilnem zakonu, in vse to le zato, da si ohrani soudeležbo na vladni moči), stoji prenizko, da bi mogla njegova sumničenja omadeževati čisti ščit gori navedenih mož.
»Jutro« hoče boj; mi ga sprejemamo.
RSemško-iugosIovanska Biga v Berlinu
Berlin, 3. julija. (Izv.) Včeraj je bila v slavnostni dvorani hotela Esplanade v Berlinu ustanovni občni zbor Nemško-iugoslo-vanske lige v Berlinu, ki ima nalogo, da kulturno in gospodarsko zbliža obe državi. Po uvodnih govorih profesorja dr. floetz-scha in poročilih konzula VVienerja o go-
spodarskih odnošajlh med Nemčijo in Ja? goslavijo se je ob veliki udeležbi konstftu« irala Nemško-jugoslovanska liga- V odbOH so bili med dr. izvoljeni minister dr. KQO* ster, profesor dr. Hoetzsch, glavni urednik Jurij Bernhard, konzul Wiener t* grof BernstorfL
Grčija se približuje Rusiji.
Pariz, 3. julija. (Izv.) Kakor poroča »Temps« iz Aten, odpošlje grška vlada v najkrajšem času posebno komisijo na Rusko, katere naloga bo predvsem, izročiti ruski vladi en milijon drahem za omiljenje gla-
du na Ruskem. Hkrati bo imela Ko misija namen, izravnavati pota z vzpostavitev gospodarskih, eventu alno tudi političnih odnošajev me obema državama.
DRŽAVLJANSKA VOJNA NA IRSKEM.
Dublin, 3. julija. (Izv.) Snoči so nadškof, lord—major in tajnik delavske stranke predložili voditeljem irskih upornikov mirovno ponudbo, kar pa je bilo brez uspeha. Nato so vladne čete napadle s strojnicami in oklopnimi avtomobili upornike in jih pregnale iz posameznih postojank. Pri tem so ujele 400 ustašev. Kakor poročajo, je pri napadu eksplodiralo nekaj min, ki pa so povzročile le stvarno škodo. Ob eni ponoči se je vnelo močno puškarenje.
MORILCI MARŠALA WILSONA.
Pariz, 3. julija. (Izv.) »Journal« javlja iz Londona: Obe osebi, ki sta bili osumljeni umora maršala Wil-sona in aretirani, sta priznali, da sta si pri aretaciji nadeli napačni imeni. Zoveta se Dunn in Sulivan. Stara sta po 24 let in sta služila v angleški armadi.
POVRATEK POSLANCEV Z ZAGREBŠKEGA ZBORA.
Beograd, 3. julija. (Izv.) Danes ob osmih in nol dopoldne so se povrnili z zagrebškega velikega sejma poslanci, ministri in no arji.
. 'U. ' "• -
ANGLEŠKI NAMENI V PALESTINI.
London, 3. julija. (Izv.) Lord Churchill je poslal upravi Palestine vladno pismo, v katerem zagotavlja da se uredi v Palestini dom Židov? skemu ljudstvu. To se zgodi, ker žt* dovsko ljudstvo to zahteva, in ne le iz tolerance. Vendar Anglija ne stre-, mi za tem, da bi napravila Palestino tako židovsko, kakor je na primer Anglija angleška, ker se ne sme pripustiti, da bi poginila arabski zik in arabska kultura.
POŽIG SOCIJALISTIČNEGA' DOMA V TRSTU.
Pariz, 3. julija. (Izv.) Iz Trsta poročajo, da so fašisti zažgali socialistični Cit« colo di Coltura in njegovo knjižnica
RAZGOVOR PAŠIČA S SOFIJ* SKIM POSLANIKOM.
Beograd, 3. juL (Izv.) Ministrski pred* sedni Nikola Pašič je imel donos dopoldne daljšo konferenco z jugoslovanskim poslih nikom y Sofiji Rakičan.
AMUNDSENOV POLET NA SEVERNI TEČAJ.
Rim, 3. julija. (Izv.) Armmdnen se je na Aljaski dvignil s svojina letalom. da doseže sevaim ta&ai.
GOVOR
n. posl. A. Brandnerja v skupščini 30. Jun. 1.1.
.Proti nelojalnemu postopanju na prani opoziciji.
Gospodje narodni poslanci! Predvsem moram protestirati proti načinu, kako je bil predloženi zakonski predlog o budgetskih dvanajstinah za mesec julij stavljen na dnevni red. To se je izvršilo proti vsem parlamentarnim običajem. Tu ne pomaga nobeno zavijanje, ne pomaga noben sofizem. Fakt je, da v torek zvečer ni bilo v zbornici navzočih več poslancev kot 40—50. Gospod predsednik, oziroma gospod pod-, Predsednik Vujičič bi bil moral na osnovi člena 90. poslovnika, četudi za ^e bi bilo posebnega poziva, odrediti, da se konštatira, ali je navzočih dosti poslancev ali ne. Razen tega je bil kršen tudi člen 46. poslovnika, po katerem se zaključujejo seje s pristankom narodne skupščine, in dalje člen 29., po katerem določa dnevni red predsednik s pristankom narodne skupščine. V enem Samem momentu so bili torej prekršeni trije členi poslovnika narodne skupščine.
Mislim, da ni lepo, da se na ta način postopa proti opoziciji, ki je pokazala do danes, da je za pozitivno, da je za konstruktivno delo. Moj tqvariš Deržič je ob priliki glasovanja o vollvnem zakonu to tudi dokazal, s številkami dokazal in jaz hočem to ponoviti, da vidite, kakšno krivico Vi delate opoziciji. Brez opo-Sneije bi Vi ne mogli sprejeti nešteto zakonov, ker niste Imeli kvoruma, za katerega je treba 140 poslancev. Tako n. pr. Vam je opozicija omogočila, da so bile sprejete dvanajstine za Januar in februar, ker ste Vi imeli samo 133 glasov, opozicija pa 35. Brez opozicije, bi Vi torej ne mogli sprejeti teh dvanajstin. Dalje so bile dvanajstine za maj in junij sprejete S 129 glasovi vladnih strank proti 56 glasovom opozicije. Brez opozicije bi torej zopet ne mogle biti sprejete te dvanajstine. Pri glasovanju o zakonu o Izpremembi 7 odstotnega investicijskega posojila so imele vladne stranke 139 glasov, opozicija pa 34. Brez opozicije bi se ta zakon zopet ne mogel sprejeti. Najznačilnejša Je pa civilna lista, kar bi moralo biti Zlasti za Vas, vladne stranke, najvažnejše. Civilna lista kralja bi ne bila mogla biti sprejeta brez opozi-fcije. Vladne stranke so imele 133 glasov, opozicija pa 41. Brez opozl-fclje bi torej zopet ne bilo kvoruma. Zakon o državnem svetu je bil sprejet s 134 glasovi vladnih strank proti 42 glasovom opozicije. Brez opozicije bi torej zopet ne bilo kvoruma. Pri prvem glasovanju o zakonu o ministrski odgovornosti so imele vladne stranke 128 glasov, a opozicija je naravno odrekla kvorum, radi česar je zakon pri prvem glasovanju propadel. S tem je hotela opozicija prvikrat pokazati, kako bi bilo z vsemi ostalimi zakoni, če bi Vam ona odrekla kvorum. Vi pa postopate proti tej opoziciji, ki je tako lojalno nastopala proti Vam, na tak način, kakor se je dogodilo v torek zvečer, da ste kratkomalo sejo zaključili in s tem kršili 3 člene poslovnika, kakor sem Vam to poprej dokazal. (Medklici poslanca dr. M. Ivaniča proti jcentru.)
Gospodje! Ne bilo bi lepo, če bi yi na ta način postopali proti celi opoziciji, inkluzivno komuniste in radičevce, če bi bili v skupščini. Bilo bf pa razumljivo, če bi predsedništvo
H. a WELLS:
Rako se jo Fepaft zdravil.
Tamle sedi — jedva deset korakov od mene! Samo glavo mi je treba obrniti, pa ga vidim. In kadar srečam njegov pogled — kdaj ga pravzaprav ne srečavam? — je njegov izraz proseč... a tudi nekam ftezaupen.
Vrag naj vzame to nezaupnost! Ce bi ga hotel opravljati, bi ga bil že zdavnaj! A jaz nisem baba... kaj mu tedaj ne da miru? Nu da, ka-miren na svetu? Sicer pa — kdo mi ko naj bo tak pitan debeluhar sploh bo verjel, če povem?
Revež ti, stari! Veliko, debelo, večno vznemirjeno mahedralo! Najdebelejši klubnik v vsem Londonu!
Evo, tam sedi — pri eni izmed tnalih klubnih mizic — v velikem pomolu zraven kamina. In se pita. Kaj neki golta že spet? Pogledam ga ostreje in ga zalotim, ko baš odgrizne velik kos toplega kruha z maslom ... nepremično gledaje name. iVrag ga odnesi! Vse venomer bulji |yame!
A veš kaj, ljubi moj Peycraft, Vsak lonec se enkrat ubije! Ako res jnoraš biti tako podel in se za jpšako ceno moraš delati,, kakor
proti veliki opoziciji kršilo poslovnik, nikakor pa ni razumljivo in na noben način se ne more razumet!,, da se proti tako mali opoziciji tako postopa. (Medklici: AH ste Vi mala opozicija?) Ni kriva naša opozicija, da je tako mala, krivi ste VI. Proti tako mali opoziciji se Vi poslužujete nasilnih sredstev. (Poročevalec dr. Sečerov: »To nije tačno!«) To je resnica* to je fakt. Bilo nas je navzočih 40—50 poslancev, a Vi ste kljub temu prešli na dnevni red in zaključili sejo.
Tako postopanje bo ostalo v hi-storiji našega parlamentarizma, v analih parlamentarne zgodovine zabeleženo kot dokaz, na kak način se je v jugoslovanski narodni skupščini postopalo proti lojalni, konstruktivni opoziciji. (Medklici poslanca dr. Kukovca.) Bo kmalu prišel čas, gospod minister dr. Kukovec, da boste Vi v manjšini, če ta Čas morebiti še ni prišel.
O dvanajstinah za mesec fullj.
Gospodje! Po teh uvodnih besedah hočem preiti na sam zakonski predlog o dvanajstinah za julij. V prvi vrsti pade vsakemu narodnemu poslancu v oči spremljevalno pismo gospoda finančnega ministra. To je jako naivno, oziroma jaz bi dejal nedolžno pismo. Gospod minister pripoveduje, da se morajo z ozirom na to, ker ne bo mogel biti sprejet redni budget do 1. julija, podaljšati dvanajstine.
Zahteva po rednem proračunu.
Gospodje, to nikakor ne drži. Vsi veste, da smo mi že takoj po sprejetju ustave zahtevali, da se mora v prvi vrsti sprejeti redni budget. A gospod finančni minister se za to kratkomalo ni brigal. On je v tem času potoval v Pariz in London in je Iskal posojila. To je trajalo celo leto. Ni mi treba posebej poudarjati, kako velike važnosti bi bilo z ozirom na našo valuto, če bi bil sprejet redni budget. Veliko večje važnosti bi bilo za našo valuto, če bi m! uredili naše finance, nego pa to, da Je gospod finančni minister potoval v inostran-stvo in tam iskal posojila. To je trajalo, kakor sem že omenil celo leto, v tem času je pa naša valuta skoro popolnoma propadla. Za našo valuto bi bilo bolje, če bi bili mi v tistem času, ko je gospod finančni minister potoval po inozemstvu in tam iskal posojilo, delali na rednem budgetu in uredili naše finance, kakor je treba. To bi bilo za našo valuto neprimerno boljše. (Ivan Deržič: »Potem pa banke ne bi mogle špekulirati!«)
A nazadnje, gospodje, tudi sedaj v zadnjem momentu niste hoteli, da se sprejme redni budget. Vi ste onemogočili sprejetje rednega budgeta na ta način, da ste postavili na dnevni red volivni zakon pred budget. VI ste hoteli imeti pred budgetom volivni zakon in ste že takrat vedeli, da bo treba podaljšati dvanajstine za julij. Mislim, da se je šlo Vam v prvi vrsti za to, da morete dobiti še eno dvanajstino. VI ste na ta način, da ste postavili na dnevni red volivni zakon pred budgetom, to tudi dosegli. Sedaj pa prihaja gospod finančni minister z zahtevo, da se sprejmejo budgetske dvanajstine za julij, ker ni bilo mogoče sprejeti rednega budgeta do konca junija. Gospod finančni minister ima pa še neki drug izgovor. Ta njegov izgovor se mi zdi opasen z ozirom na bodočnost. Kakor ta Izgovor velja danes, tako more veljati tudi za bodoče mesece. Gospod minister pravi: Tudi v slučaju, da bi bil redni budget sprejet do
da nisem poštenjak... nu prav! Tu tik pred tvojim z mastjo oblazinjenim nosom zapišem istorijo... naravnost in brez olepšav... istorijo, kako se je Peycraft zdravil! Zgodbo tega človeka, ki sem mu pomagal in sem ga branil, on pa ml je v zahvalo ogabil moj klub ogabil
do todle! In z ničimer drugim, nego s svojo večno, ohlapno navzočnostjo! Z ničimer drugim, nego s tem večnim prosečim buljenjem: »Kaj ne, da me ne zatožiš?«
In sploh ... zakaj se mora ta človek neprestano pitati?
Tak — Peycraft... Seznanil sem se ž njim baš v tej pušilnicl. Takrat sem bil še novinec v klubu.. mlad in nervozen... In on je to videl. Sedel sem čisto sam In obujal željo, da bi vendar spoznal kaj več ljudi; tedaj je prišel nenadoma proti meni... velika gruča maščobe... sam podbradek in trebuh ga je bil... ter je nekaj zakrulil in sedel na stol tik zraven mene. Nato Je nekaj časa sopihal, praskal z užigalicami In me nazadnje ogovoril. Kaj je rekel, sem že pozabil... menda nekaj o užiga-licah, da so zanič. In tudi kesneje, ko je govoril vse naprej, se je prekinil, kadarkoli je prišel mimo naju kak natakar, in se začel s tenkim, prevrženim glasom pritoževati o
konca junija, bi ne bilo mogoče, da * stopi takoj v veljavo, ker je treba organe, ki imajo s tem posla, prej o tej stvari poučiti. Gotovo misli na upeljavo nekakega kurza zanje, da se o stvari poučijo in še le potem bo gospod finančni minister mogel pričeti delati na osnovi novega rednega budgeta. Ali to, kar velja za ta mesec more veljati tudi za bodoče mesece. Tudi v bodočih mesecih se more gospod finančni minister postaviti na isto stališče in reči: Naši organi v tej stvari še niso zadosti poučeni. Radi tega prosim, da se podaljšajo dvanajstine še za avgust Itd. V naši državi je vse mogče. Mi smo imeli do danes jako žalostne izkušnje na vseh poljih in bi me nikakor ne presenetilo, ako bi se to dogodilo.
Nadalje gospod finančni minister v svojem dopisu dokazuje, da je ne-obhodno potrebno, da sprejmemo dvanajstine za julij, ker bi sicer nastopilo ex lex stanje, kar bi naravno ne bilo lepo in koristno za državo. To mi je razumljivo. Ali jaz sem že rekel, da je imela vlada zadosti časa, da bi onemogočila tako ex lex stanje in da tudi ni lepo od vlade, da je postavila to stvar zadnji dan, to je 30. junija na dnevni red in nam s tem nastavila tako rekoč nož na prsi. Ako bi se danes dogodilo, da bi ne mogel biti sprejet zakonski predlog o budgetskih dvanajstinah za julij, bi vlada seveda rekla: opozicija je kriva, opozicija je protidržaven element, opozicija je nevarna državi, kakor so komunisti itd. Zato je postavila to stvar zadnji dan na dnevni red, da je opozicija nekako priigrana, da ne odreče kvoruma za stavljeni predlog in tako onemogoči ex lex stanje.
Poseben dispozicljsk! fond.
Gospod minister vidi samo eno kombinacijo, samo en izhod iz tega težkega stanja, namreč ta, da mi dovolimo, da se budgetske dvanajstine za mesec julij izglasujejo. Stvar je potem končana in gospod minister je tudi zadovoljen z vlado. Meni se zdi, da gospodi ne bi bilo toliko za te dvanajstine, ako bi v teh dvanajstinah ne bilo nekega posebnega fonda. To je nek specialni fond, dis-pozicijski fond. Meni se zdi da je gospodom bolj pri srcu ta dis-pozicijski fond, nego dvanajstine same. Seveda imajo razlog, da s» navdušujejo za to, da se sprejmejo dvanajstine tudi za julij, da morejo še ta zadnji dispozicijski fond izčrpati. Meni se zdi, da gospodje delajo prav tako, kakor kak paglavec, ki je naklatil že polne žepe jabolk, a še vedno ni zadovoljen, ker bi rad še ono lepo rdeče jabolko, ki ga je baš opazil na drevesu. On se ne zadovolji s tem, kar ima že v žepu, ampak hoče, da dobi še to, kar je zapazil v zadnjem momentu. Prav takšen utis ima človek, če bere to pismo gospoda finančnega ministra, ki hoče sedaj, toliko in toliko proračunskih dvanajstin, imeti v zadnjem momentu še eno dvanajstino, imeti še en tak dispozicijski fond, da ga izčrpa. Talci dispozicijski fondi, gospodje obstojijo samo v neurejenih državah, kjer parlament ne stoji nad vlado, ampak narobe: vlada nad parlamentom, kjer vlada ni odgovorna parlamentu, ampak narobe, kjer je parlament odgovoren vladi, oziroma klubi in narodni poslanci posameznim ministrom. (Ugovori in medklici.) Samo tam je mogoče, da obstojijo taki dispozicijski fondi, ki se lahko Izčrpavajo brez vsake kontrole. V našem parlamentu ni nikake kontrole glede uporabe tega dispo-zicijskega fonda. (Medklici iz sredi-
užigalicah. Nu — tako nekako se je začelo najino znanje. Govoril je ne-vemkako vse in se ustavil nazadnje pri športu. Odtod je preskočil na mojo postavo in mojo polt. »Ako je sploh kdo dober igralec kriketa, bi morali biti vi!« je dejal. Nu, to verjamem, ker sem slok — tako slok, da bi se zdel marsikomu že mršav. In dokaj temnopolt sem menda tudi... Nu kaj, čemu bi se sramoval, da je bila moja babica Hlndlca! A vendar... ni mi ljubo, da opazi to neznan človek na prvi pogled. In tako sem bil Peycraftu že odkraja kaj malo naklonjen.
Ta pa je govoril o meni le zato, da bi lehko preskočil nase.
»Najbrže,« je dejal, »se tudi vi ne gibljete več od mene in tudi jes*o težko da manj.« (Domišljal si je, da ne je sploh ničesar — kakor vsi veliki požrešneži.) »In vendar« — pri tem se je lokavo nasmehnil —> »In vendar sva tako različna.«
In s tem je začel. Govoril je o svoji debelosti brez konca in kraja: o vsem, kar ukreplje zoper svojo debelost in kar še hoče storiti, da bi se rešil debelosti, kar so mu svetovali zoper debelost In kar je slišal, da so storili drugi zoper rvojo debelost. »A priori,« je dejal, »bi človek vendar mislil« da se d£ vprašanje
šča: »Nije to tako!«) To vsi vemo, gospodje, ve tudi finančni minister, a samo skupščina kot taka tega ne ve. Načelo parlamentarizma je, da mora ves parlament to vedeti ne pa samo posamezni ljudje. (Poročevalec dr. Sečerov:	Glavna	kontrola
odobrava te kredite!)
(Dalje prih.)
o narod. sodalizmu.
(Nadaljevanje)
IV. V socializmu pa jemo pre-meniti reformacijo. Soc, m demokracija predstavlja starejši tip socializma, to je tip avtoritarski, materialističen, podobno kakor katoličan-stvo v verstvu. .Mi povdarjamo nravni činitelj, hočemo socializem resnično demokratičen (notranjo demokratizacijo, ne pa le avgurstvo voditeljev), nedogmatičen; naš cilj ni morda kako edinozveličavno so-cialdemokratično papežtvo, ampak cilj naš je kooperacija vseh, višja enota, blok. To višje stališče, ki ga zavzamemo, nam nalaga, čeravno nismo kakor rečeno, pristaši zlitja v eno_ stranko, da se zavzamemo za socialistično edinstvo višje vrste, brez katerega je napredek pri nas nemogoč in ker takega edinstva ni, zato vlada birokracija in zmaguje reakcija. Razlike v posameznostih ne delajo ovir (zaradi različnega na-ziranja nismo še nikogar Izključili, ampak zaradi slabih dejanj — pri dogmatikih pa se to ravno narobe godi).
V. V naših čeških političnih razmerah pomeni naša struja uresničenje tega, v čemur vidi Masaryk misel češkega vprašanja, namreč nastavljati delo na češko reformacijo. Navezati stike pa ne pomeni posnemati ampak nadaljevati. Vse, kar je doslej narod politično predstavljalo, pa naj si bo to staročeštvo, mladočeštvo ali današnja narodna demokracija, v kateri se ni posrečil poskus onih realističnih činite-ljev, ki so stranko stvorih, to vse je izraz onega pobelogorskega češtva, protireformačnega, slabotnega, razdvojenega. Danes, ko se stara in politična politika vsakemu ogablja in se kliče po političnem preporodu, ko nastajajo nove verske smeri in razna preporodna gibanja — in vsa ta nova gibanja iščejo seveda tudi svojega političnega izraza, je izmed vseh političnih strank zopet naša stranka edina politična tvorba, ki more dati tem potrebam političnega izraza.
Klicali so po vstajanju napredne Ma sarykove stranke in po združenju bivših realistov v politično organizacijo. Ako pritrdimo, da je pametno, da bi se bivši realisti zopet združili pri političnem delu, tedaj se da to vprašanje lahko rešti: združijo naj se tam, kjer jih je danes največ tj. v narodno-socijali-stični strahki.
Ne proglašamo svoje edinozveli-čavnosti. Tudi stranko pojmujemo realistično, stranka nam ni fetiš, temveč združenje in delo. Vemo, da so tu tudi drugi, ki imajo različne interese in drugačna osebna nagnenja. Tako je tudi pri socijalizmu. Ne gre za to, da po-žremo in potlačimo druge temveč za to gre, da j:h pridobimo plodnemu so-delovanj.u Nismo za lepobesedni socializem brez dejanj, ne za strmoglavo skakanje v tmo, mi skušamo postopati smotremo k svojemu cilju In bomo srečni, kadar se socialisti zavedajoč se lastnih škod ne bodo več rovali med seboj za malenkosti, ampak stali v enotni fronti, proti politični gospodarski in kulturni reakciji in to v soglasju z razvojem na-
hranitve rešiti z dijeto in vprašanje presnavljanja s primernimi leki.« Menil sem, da me zaduši, ali pa da počim! Od samega poslušanja se ml je zdelo, da sem do grla nabasan s trdimi cmoki!
Takšen intermezzo se v klubu še pretrpi, če že mora biti. A vendar je prišel čas, ko me je jelo obhajati čustvo, da sem preveč potrpežljiv. Kar sumljivo je bilo, kako se je obetal name! Če s~z '■* stopil v pušil-nico, nii je že priracal naproti; več-, krat ^ tudi prišel, kadar sem zajtr-kal, > se je valjal okoli mene. Časih se je zdelo malone, da se me naravnost okleplje. Neznosen je bil ta človek, čeprav se njegova neznor- r' izkazovala samo nad menoj. Toda že prav odkraja je bilo v njegovem vedenju nekaj — da, skoro kakor bi vedel — kakor bi bil ugenll, da imam
nemara     da ima v meni
povsem *rr°mno In nenavadno možnost. ki mu je ne more ponuditi nihče drug’...
»Vs* bi dal, da morem »hujšati,« je pravil vedno iznova. »Vse!« In pri tem mi je sopihaje mežikal izza svojih zabuhlih lic...
Revež stari! Pravkar je pozvonil  gotovo hoče naročiti nov kruhek z maslom!
roda, ki je že pred 500 leti izvedet svojo prvo zmagoslavno revolucijo, in da bi vedno stali složno kot stražarji svobode naroda in njegove republike ... Ako danes vse to povdarjamo, je razumljivo, da se pridružujemo z ljubeznijo in spora-zumljenjem Masaryku. Zajemno z njegove velike modrosti in njegovih svetovnih izkušenj, zajemamo iz knjig in razprav njegovih, ki smo jih brali pred svetovno vojno (»So-cijalno vprašanje«, »Kriza Marxiz-ma,« »Vera in socijalizcin«, »Ideali liumanitcte« in nešteto drugih), zajemamo tudi iz vseh njegovih govorov, ki jih je Masaryk imel k narodu kot president. Pridružujemo sc k Masaryku in hočemo mu izraziti svoje spoštovanje ne le v tem, da se bomo ravnali po njegovih nasvetih in da njegove misli sprejmemo za svoje. Smo prepričani, da bo češkoslovaški narod govoril o Masnryku črez 100 let prav tako, kakor danes mi vsi brez izjeme govorimo o Komenskem. Nikoli ni sodobnost dovolj znala ceniti velikosti teh, ki so svoje ime zanesli v bodočnost, velikim ljudem so v resnici majhni in omejeni ljudje zagrenjevali življenje z nerazumevanjem, zlobo in zavidanjem Zgled hočemo dati in počastiti Masaryka, po zaslugi še dokler je živ med nami, ne pa šele po smrti, kakor se to običajno godi, vsi bi morali iz srca zapeti: »Atek stari naš, sivo brado imaš, dobro je biti med nami, dokler si ti z nami.«
Masaryk je bil tisti, ki nas je učil, da politika ni deklamacija, ampak delo, ki zahteva veliko potrpijivosti, premišljenosti in vztrajnosti. To velja tudi o socializmu. Nismo in nočemo biti doktrinarji. Kjer se mnogo govori, tam se malo dela, ko-nečno ne odločuje to, kaj govorimo, ampak kaj delamo in kako živimo. Najbolj zoperna mi je polinteligen-ca, ki je vzela svoj socialistični idealizem z poltucta brošur in radikali-zuje po kavarnah in vinarnah, in vsako delo proglaša za slabost in kompromisarstvo za to, ker nima nobenega smisla ne ljubezni za potrpežljivo delo med ljudstvom. To so socialistični gigerli, ki začenjajo svojo mladost z radikalnimi gesli, mogočnimi besedami in visokodone-čimi frazami, in v starosti pa zakon-čujejo v zatišju blaziranega meščana. Zate med nami ni prostora. Ljudstvo ima mnogo potreb. Pojdite in delajte za njega.
Program, pa naj ga z ozirom na časovne razmere sestavimo tako ali . ni vse. Glavno so dejanja in dobri zgled. Ako hočemo boljšo človeško družbo, tedaj moramo najprej sami postati boljši ljudje. Tudi najboljši govornik ni v resnici dosti vreden, ako ne more sam pri sebi Zatreti slabosti stare družbe in ko ne zna sam biti brez napak. Ako že ne moremo biti angelji, temveč le slabotni ljudje, pa vendar moramo s prevzgojo postati vsaj ljudje, brez onih velikih napak, na katerih trpi današnja družba, biti moramo resnilni ljudje, plemeniti ljudje, dobrega srca. K taki prevzgoji ljudi pa ne vede nasilna revolucija, ki samo izganja hudiča z belcebubom; k predvzgoji vede dru* ga revolucija, katero začenja vsak pri samem sebi, katera ne ubija drugih, temveč ubija v vsakem vse grde lastnosti, ki nam zagrenjujejo skuono življenje in so v zasmeh vsega človeštva. Taka revolucija je seveda težja, zaradi tega se je ljudje boje in vendar le taka revolucija po^ brati kedaj ljudi, beseda brat postaja z njo meso, solidarnost In resnica.	Dalje prih.
Nekega dne se je naposled lotil stvari. »Naše zdraviloznanstvo,« Je dejal, »naše zapadno zdraviloznanstvo še davno ni izreklo v medicinski vedi svoje zadnje besede. Na Iz-, toku, sem slišal praviti «
Obmolknil je in se zagledal vame. Bilo mi je, kakor da tičim v akvariju.
In zdajci me je pograbila Jeza nanj. »Poyejte no,« sem dejal, »kdo je pravil o receptih moje prababice?«
»Kako mislite?« se je hotel ogniti.
»Že teden dni — kolikorkrat sva b?la skupaj« — sem rekel — »In bila dostikrat, pri moji veri! — že ves ta teden ne poznate druge skrbi, nego da mi jašete na tej mali osebni skrivnosti!«
»Nu prav!« je dejal. »Enkrat Je treba z besedo ra dan. Tak — res je, priznam. Zvedel sem od «
»Od Pattisona?«
»Posredno.« je rekel (seveda se je zlegal!). »Da.«
»Pattison,« sem dejal, »je pogoltnil tisto stvar povsem na svojo lastno odgovornost!«
Peycraft je stisnil ustnice ter m3 napravil poklon. *
^Dalie prih.)
Politične vesti:
Proti monarhistom na Bavarskem.
Monakovo, 30. junija. (Izv.) V deželnem zboru je stavila frakcija neodvisnih socialistov predlog, v katerem zahteva, naj se 1. sprejme zakon, po katerem se vsi možki člani bivših vladajočih knežjih rodbin izženejo iz Nemčije, 2. naj se vsi možki člani bivše kraljevske rodbine WitteIsbachov-cev takoj izženejo iz Bavarske in ako stopijo na Bavarsko ozemlje, naj se kaznujejo z zaporom od treh mesecev do petih let, in 3. naj se preiskava o umoru poslanca Oareiesa odvzame državnemu	pravdništvu in poveri zanesljivemu	republikansko mislečemu
komisarju.
Poostreno obsedno stanje v Gornji ŠlezijL
Bytom,	30. junija. (Izv.) Zaradi
včerajšnjih	spopadov se je obsedno
stanje poostrilo. Javni lokali se morajo zatvoriti ob 9. uri zvečer, ulice pa se imajo izprazniti že ob 8.
Zakon o dokladah na žito v Nemčiji.
Berlin, '1. Julija. (Izv.) Državni zbor Je danes v tretjem čitanju končnove-ljavno sprejel zakon o dokladah na žito, in sicer v poimenskem	glasovanju
g 217 proti 34 glasovom.
Stavka tehničnega osobja v Berlinu.
Berlin, 1. julija. (Izv.) Radi stavke tehničnega osobja nocoj	niso izSli
listi, izvzemši »Rote Pahne«.
Japonci sprejeli pogodbo o oboroževanju.
Tokio 30. junija, (Izv.) Narodni svet Je sprejel washiugtonsko	pogodbo o
oboroževanju.
Odgovor Zvezi narodov na bolgarsko spomenico.
Beograd, 1. julija. (Izv.) Danes dopoldne od 10. do 13. ure se je vršila seja ministrskega sveta. Na tej seji je bilo določeno končnoveljavno besedilo note, ki se ima poslati zvezi narodov kot odgovor na znano spomenico Bolgarije. Nato sta minister prosvete Svetozar Pribičevič in minister za izenačenje zakonov Triflvovič poročala svojim tovarišem o svojem posetu pri kralju na Bledu.
Bitka pri Dublinu.
London, 1. Jul. (Izv.) Bitka pri Dublinu se nadaljuje. Cete začasne vlade so imele med bombardiranjem pravosodne palače 20 mrtvih in 50 ranjenih.
Dublin, 1. julija. (Izv.) Vstaši drže le vedno močne postojanke v raznih delih mesta. Patrolirajo po mestu in napadajo razne regularne vojake in manjše skupine vojaških oddelkov. V četrtek in petek je bilo ubitih 40 do J5Q oseb, ranjenih pa nad 200.
la samostojnost francoskega sindikalnega gibanja.
Salnt Etienne, T. julija (Izv.) Kongres ekstremist'Čne, takozvane splošne delavske zveze je z 741 proti 406 tlasovom sklenil, da se priključi k moskovski internacionali, toda z izrecnim pogojem, da ta internacionala prizna •amostojnost francoskih sindikalistov.
Dii@¥n@ vesti.
Gospodarske vesti.
+ Uvoz opeke in apna prost. V proračunski dvanajstini za mesec julij je uvoz opeke in apna popolnoma prost, a za uvoz ostalega stavbnega materijaia se carina matno zniža.
+ Poštni čekovni promet v Črni gori. Po odredbi ministrstva za pošto In brzojav S dne 1. junija 1922, št 34.065, se 1. avgusta t, L otvori poštni čekovni promet pri poštnem uradu Cetinje ter bode ta urad sprejemal tudi vplačila na položnice poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani.
,	+ Tovarna celuloldnih glavnikov pri
Ljubljani. V kratkem se prične z zgradbo iVelike In z najmodernejšimi stroji bogato Opremljene tovarne, ki bo izdelovala celu-*°Idne glavnike in sploh vse celuloidne predmete v zadostni množini za Jugoslavijo ln *a Izvoz. Z delnim obratovanjem se bo pričelo že v nekaj mesecih. Tovarna bo imela Be posebno tovarno za izdelovanje celuloidne tvarine.
Dobava moke, testenin, fižola in masti, Odelenje za mornarico v Zemunu sklene dne 15. julija i 1. ob 11. uri dopoldne direktno pismeno pogodbo za dobavo 8 vagonov krušne moke, 2 vagona testenin, 2 vagona fižola in 2000 kg masti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice x Ljubljani interesen-Apm na vpogled.
4- Gospodarske razmere v Rumunili. «med Vseh balkanskih držav se Rumunska najhitreje in najuspešneje gospodarsko popravlja iz vojnega opustošenja. Se leta 1919 * ?t°!;,ala Rumunska uvažati najpotrebnejši »!t ta*co strab°vlto je nemška okupa-r,J.. iin?a,a t0 bogato deželo. Nemci so poklali ali Izvozili ”so živino, uničili so petrolejske vrelce, vsa Industrija je bila Izropana. NI torej čuda, da le leta 1919 znašal državni proračun 3 milijarde 200 miijonov lejev skoraj brez vsakega kritja, ker ni bilo ka) Izvažati- Letos pa Izkazuje državni proračun ravnotežje v dohodkih In izdatkih. Rumunska Narodna banka že več mesecev ne izdaja več novih novčanic na račun dr-lave Pametna gospodarska politika Ru-tnunške Je poglavitno v tem, da mora biti ivsa rodna zemlja tudi obdelana. Posledica Je, da pridela država toliko zivll, da je ravnokar rumunska .vlada odpravila carino na kvos plenice.
— Našim čitatejem. Novo lastništvo ii-sta hoče spopolniti list kar najbolj mogoče. V to svrho so v teku velike priprave. Najkasneje jeseni bode list tako izpopolnjen, da bode nudil čitateljem vsebino slično oni, ki jo prinašajo svetovni listi.
— Pomagajmo slovenskim Zillanom! Dolgo je spala Ziljska dolina. V Rožu in Podjuni so vstajala društva in budila narod. In sedaj se vzbuja Zila. Pod Dobračem je vasica, med vojno mnogo zaničevani »srbski« Zahomec. Vso Zilsko dolino so preplavili nemški valovi, le Zahomec je stal trdno in še stoji! Fantje in dekleta so ustanovili izobraževalno društvo, da budijo zaspane Ziljane, da rešijo zadnji otok v nemškem morju. Pred leti je zbiral Rože-kar (Rosegger) v Nemčiji milijon za Slovenske gorice in ga je nabral. Mi ne rabimo milijonov, toda dajte nam knjig! Samo knjig! Jugoslovanska društva, brez ozira na mišljenje, pošljite nam knjig! Nismo vajeni prositi mi Ziljam, toda tlačeni smo. Jugoslovani, pomagajte! Pošljite knjige »Gosposvetskemu Zvonu« v Ljubljano, čim-preje, tem bolje!
—■ Odlikovanje. V petek 30. junija je pri tukajšnjem oddelku finančne kontrole v Domžalah g. podinšpektor Pfeiier slovesno izročil pripravniku g. Josipu Muleju zlato zaslužno kolajno, katero si ie priboril kot branitelj Koroške. G. podi n? jktor kakor g-odlikovanec sta bila ob tej priliki globoko ginjena. Mlademu poduradniku prisrčno čestitamo!
— Himen. Poročila sta se gdč. Irma Koszlerjeva in g. Herman Podkrajšek. No-voporočencema najiskrenejše čestitamo.
— Prva švabska podružnica v Sloveniji. Pokrajinka uprava je dovolila, da ustanovi švabsko-nemška kulturna zveza (Schw3bisch - deutscher Kulturbund) v Kočevju svojo podružnico. Ustanovitev se namerava prirediti z velikim hrupom.
— V. jugoslovanska umetniška razstava. Za peto Jugoslovansko umetniško razstavo v Beogradu je občinstvo zadnje dni pokazalo več zanimanja. To Je dalo razstavnemu odboru povoda, da podaljša razstavo do 15. julija t L
— Kraljevo kronanje se bo vršilo meseca septembra na zelo slovesen način.
— Imenovanja na naši univerzi. Na tehnični fakulteti so imenovani: za rednega profesorja za tehnično mehaniko g. Al. Kral; za rednega profesorja za gradbene konstrukcije g. inž. Jaroslav Foerster; za izrednega profesorja za železniške stavbe g. Al. Hrovat, ravnatelj drž. žel v Ljubljani; za kontraktualnega profesorja za enciklopedijo rudarstva g. Inž. Nikolaj Aki-movič-Sadlun. Za rednega profesorja na filozofski fakulteti je imenovan g. dr. Nikolaj Radojčič (narodna zgodovina).
— Izpremembe v osobju. Imenovani so za deželnosodnega svetnika v 7. čin. razredu pri okrož. sodišču v Novem mestu g. Fr. Kiissel, dosedanji svetnik in sodni predstojnik v Trebnjem; za okraj, sodnika pri istem sodišču g. Božidar Romih, dosedaj sodnik v Sevnici za okraj, sodnika in predstojnika v Cerknici g- dr. Jos. Bavdek, do-sedaj sodnik v Metliki. Za sodnike v okrožju višjega deželnega sodišča ljubljanskega so imenovani gg. avskultantje: Fr. Orožen, Jos. Baričevič in Vladimir Velušček. Kot konceptna praktikanta v oddelku za notranje zadeve v Ljubljani sta sprejeta absolvi-rana pravnika gg. Egon Bayr In dr. Jos. Orožinc. V pokoj sta šla pisarniški oficial pri policijski direkciji v Ljubljani g. Andrej Krische in višji pisarniški oficial pri deželnem sodišču g. Ciril Kumar.
— Na Bledu je utonil v Jezeru zadnjo nedeljo nadebudni sin-abiturijent narodnega poslanca g. Kopača pred očmi obupanih starišev. Kopališka uprava bi vendar morala skrbeti, da so pri roki rešilni čolni in izurjeni reševalci. Žalostni dogodek je napravil tudi na kraljevo dvojico globok vtisk. Hudo prizadetim staršem naše sožalje.
— Pegasti legar, koero in knno so zanesli ruski begunci na Grško. Tudi v južni Srbiji so se pojavili slučaji pegastega lesarja. Naša vlada Je izdala vse potrebne odredbe, da se nevarne bolezni ne razširijo po državi. Vsak potnik se mora v bakte-riologičnem laboratoriju v Gevgeliju podvreči strogi preiskavi. Ob celi albanski meji je postavljen sanitetni kordon.
— Za podjarmljene Istrijane priredijo na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. t m. v Zagrebu splošno zbirko.
— Pri javni bolnici v Slovenjgradcu sta imenovana za stalna primarija gg. dr. Vinko Železnikar In dr. Ferdo Kunej.
— Za zdravstveno okrožje v Cerknici Je imenovan za okrožnega zdravnika g. dr. Jos. Gostiša.
— Samostojna sekcija za sekvestre mi-nistr. pravde se je ustanovila za Soveni-jo s sedežem v Ljubljani. Za šefa sekcije Je imenovan višji ravnatelj g. Mat. Zamida. Nadzorstva nad imovino naših državljanov, odrejena leta 1919, ostaneio še nadalje v pristojnosti oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani.
— V Bregani vri Brežicah se je ustanovilo Sokolsko društvo. Frankovi in Radičevi agitatorji so hoteli ustanovitev preprečiti z grožnjami, da bodo vse trgovine razbili.
— S konja je padel in se ubil blizu Bele cerkve na Dolenjskem vojak Anton Hra-stič iz Medjimurja. Vojaki so spravljali plemenske konje uazaj v Ljubljano, pri čemur se je Hraštičev konj splašil in vrgel jezdeca tako nesrečno na tla.
— /z Kočevske Reke nam prihajajo neprestano pritožbe proti nemškemu župniku Krakerju. Za kraljevo poroko se je župnik skril, a ljudstvo je zaman čakalo na mašo. Zakaj se ne gane škofijski ordinarijat.
— Obstreljen tihotapec. Ob gorenjsko-italijanski meji je graničar Jeseničnik zalotil tri može, ki so prenašali tobak v vrečah. Ker se na poziv niso hoteli ustaviti. Je graničar za njimi streljal ter zadel v stegno Jos. Krapeža Iz Otlice.
— Nevročljlve poštne pošiljke. Seznam neoddanlh poštnih pošilik (pisem, nakaznic, poštnih paketov) za mesec maj je bil te dni razposlan na poštne urade, kjer je v prostoru za stranke nabit občinstvu v pogled. Pošiljke leže v sliranjevalnem uradu pošta, in brz. ravnateljstva v Ljubljani. Naslovniki oz. pošiljatelji teh pošiljk se blagohotno opozarjalo, da jih v dobi enega leta od dneva razglasa dvignejo, sicer bo poštna uprava te pošiljke na javni dražbi prodala, ako so brez vrednosti pa uničila. Izkupiček za prodane pošiljke oz. gotovina ki bi se našla v pošiljkah, sta na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnih treh let, po preteku te doba pa zapadeta v korist poStni upravi.
— Kongres Jugoslovanskega novinar-kega udrnženja se bo vršil letos 8. In 9. oktobra v Subotici.
— Kdo plača podraženje železnic? Kdo drugi, kakor bedni konzumentl v mestih. To se Je pokazalo na našem trgu takoj 1. julija. Cene vsem kmetskim pridelkom so poskočile, nekaterim kar za 100 odstotkov. Tudi moka se Je znatno podražila. Na po-draZeno železnico se izgovarjajo tudi bližnji okoličani, kJ prineso ali z vozom pripeljejo svoje pridelke na trg.
— Zagrebčan, ki mnogo obeta Je vsekakor arhitekt g. Drago ibler, ki je sprejet kot mojstrski gojenec na berlinsko akademijo arhitekture. Akademijo vodi slavni arhitekt Poeltzig, a šteje le tri gojence. Prof. Poeltzig je poveril Iblerju izdelavo načrtov za glavno poslopje velikega sejma v Bratislavi. To poslopje bo med največjimi zgradbami v Nemčiji, ker bo imelo 50 m visoko dvorano.
— Detomor. V Št. liju nad Mariborom je 21 letna dekla Mar. Pivec zadušila svojega 5 tednov starega otroka na potu od zdravnika.
— Frankiranje časopisov za III pas v Dalmaciji. Časopise namenjene v tretji pas v Dalmaciji je treba irankirati kakor tiskovine za inozemstvo in sicer s frankovnimi znamkami, ker frankiranje v gotovini velja samo v tuzemskem prometu. Pošte v zasedenem ozemlju tretjega pasa so: Beograd na moru, Božava, Filip-Jakov, Ist, Iž veliki, Kukljica, Mulat, Nin, Novigrad, Olib, Pakoštane, Pašman, Polešnik, Posedarija, Puko, Premuda, Privlaka, Rožance, Sali, Sllba, Smilčič. Sutomiščlca, Tkon, Uglljan, Vinjerac, Zdrelac in Zemunik. Vse te pošte imajo Lahi še danes zasedene.
— Opozarjamo, da g. Tone Oblak ni več v službi pri našem zavodu in ni torej upravičen sprejemati za nas naročila, še manj pa vplačila, v kar sploh ni bil nikdar pooblaščen. An. zav. Drago BeseljaK. Ljubljana, Sodna ul. 5.
Uubllana.
■= Občinske volitve v Mostah. Pretečeno nedeljo so se vršile v Mostah pri Ljubljani občinske volitve s sledečim izidom: Stranka znanega šustercijanca Oraž-ma je dobila 354 glasov, druge stranke pa 183 glasov in imajo torej 11 odbornikov, komunisti se volitev po večini niso udeležili, četudi so postavili svoje kandidate.
= Razgled z ljubljanskega gradu na našo divno Gorenjsko zapira preraslo drevje. Prosimo magistrat, naj da vrhove dreves primerno pristriči.
= Nemiri v Frančiškanski ulici so redno na dnevnem, ali bolje rečeno na nočnem redu. Ubogi stanovalec te ulice pač ne ve, kaj Je nočni počitek, kajti slednjo noč se razlega od unionske kleti pa do Dunajske ceste tuljenje moških, pomešano s cviljenjem žensk. To traja do ene, ob nedeljah in praznikih pa tudi do druge in tretje ure ponoči. Naj bi sl. kr. policijska direkcija ukrenila, da bi tudi v to, od policijskih organov popolnoma pozabljeno ulico pogledal včasih kak stražnik. Splačalo bi se.
= Pri nogometni tekmi na Bledu se Je v nedeljo izgubila ročna torbica z žel. legitimacijo, nekaj denarjem in drobnarijo. DotičnI gospod z belimi hlačami, ki je torbico našel se poziva, da vrne legitimacijo in ostalo (denar si lahko pridrži) na naslov, ki j« na žel- legitimaciji
Celje.
NarSbor.
Občni zbor CMD, podružnica Maribor se Je ob obilni udeležbi vršil v pondeljek. Izvoljen Je bil novi odbor z g. Voglarjem na čelu. Ženska podružnica pa ima za predsednico agilno g. Pirnatovo ter bo odslej delovala samostojno. Pri občnem zboru je g. glavar Lajnšič v lepo zasnovanem govoru opozarjal na delokrog, dolžnosti in namene družbe. Predvsem Je treba obračati vso pažnja na naše ogrožene mejo in baš Maribor kot naša najsevernejša trdnjava ima i v bodoče veliko nalogo, da krepko zavaruje naše severne meje proti agresivnim obmejnim Nemcem. Zato je CMD, ki ima skrbeti za naše šolstvo, za učila, knjige, učne pripomočke in ki Je rešila narodu že toliko mladine, potrebna, da se jo podpira po vseh močeh. Izvajanja gda. Lajnšlča so navzoči navdušeno odobravali. Želimo le, da ne bi ostalo samo pri trenotnem navdušenju in vznešenlh besedah, ampak, da bodo temu sledila tudi pozitivna dejanja!
Čudna kolegljalnost. »Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev«, podružnica Maribor |e priredila v nedeljo, dne 2. t m. veselico. Nek uradniški odbor se Je čutil poklicanega opozoriti javnost v sobotnem »Taboru«, da so v imenovanem društvu včlanjeni izključno poštni podurad-nikl in sluge ter Je veselica povsem samostojna prireditev poštnega uslužbenstva. Ne glede na to, da bi se morali pri pošti vsi uslužbenci kolegijalno podpirati, kakor na primer pri železnici, je to pojasnilo mariborski Javnosti v »Taboru« ravno pred dnem veselice nesramen napad na svoje tovariše, kakršnega so zmožni samo ljudje demokratskega kova. Vidi se, da neka klika sistematično ubija vsak pokret med nižjimi uslužbenci vseh stanov. Ta klika je bila na delu, ko so hoteli prirediti policijski nameščenci svojo veselico in ista klika Ima tudi tukaj svoje prste vmes. — Dovolj žalostno Je, da so taki višji uradniki, ki nočejo vobče z nižjimi tovariši občevati. Dovolj žalostno je pa tudi, da se najdejo časopisi, ki podpirajo tako destruktivno kampanjo.
Ponočnjaškl davek se je v Maribora obnesel. Kakor smo Izvedeli, je dobila občina že lepe denarje. To pa je trn v peti Nemcem, ki radi zabavljajo čez vse, kar ni zraslo na njihovem zelniku.
Brezsrčni starišl. V soboto zjutraj je našel čuvaj na mariborskem predkolodvoru neko malo — kakih 6 let staro deklico spečo na r?ki zavori vagona, kjer Je prenočilo ubogo dete celo noč. Deklica je izpovedala, da so jo zapodili od doma.
+ Tvornica za strelne vžigalice in naboje, preje Sellier ln Bellot, Je imela pro-šll teden svoj občni zbor, na katerem Je bilo zastopanih 12 delničarjev s 7400 delnicami. Cisti dobiček znaša 2,314.341 čK in Je bil takole razdeljen: 90.000 čK je prišlo na 5% dividendo, 810.000 čK na 45% superdividen-do, 222.334 čK so odšteli upravnemu svetu, rezervnemu zakladu 800.000 čK, zavarovalnemu zakladu 250.000 čK, posebnemu rezervnemu zakladu 140.000 čK. ostanek v znesku 192.726 čK pa se je prenesel na novi račun. Na zboru se ie sklenilo tudi zvišati delniško glavnico z 1,800.000 čK na 10 milijonov 800 tiso« čK>
Celjski trg. Tržno življenje na celjskem trgu se posebno ob sredah in sobotah lepo razvija. Okoličani in vrtnarji prinašajo na trg dovolj zgodne zelenjave. Novi krompir, kolaraba, kumare, pesa, grah, fižolček itd. vsega je dobiti dovolj. Cene so tem predmetom sedaj še nekoliko visoke. Jajc primanjkuje. Kolikor se jih dobi, se prodajajo po 6 in 7 kron komad. Crešnje že pojenju-jejo. Mesa je dobiti dovolj. Govedina Je po 56—60 K, teletina po 60 K kg. Mast se trži že po 120 K kg. Zadnje dni Je opažati, da so cene špecerijskemu blagu pričele zopet naraščati. Cene se posebno dvigujejo najvažnejšim življenskim potrebščinam, kakor masti, olju, sladkorju itd. Ali ne bo temu dviganju cen nikoli konca?
Srbske vojne sirote pridejo, kakor smo že poročali, v Celje dne 7. julija t. 1. Sestavil se Je sledeči program: 7. julija ob pol 3. url sprejem na kolodvoru. Igra mariborska vojaška godba. Pred Nar. domom pozdravni govor. Nato obed. Nato ogled mesta. Drugo jutro 8- julija izlet na Stari grad, kjer predava o zgodovini celjskih grofov g. prof. Mravljak in razkaže razvaline. Ob pol 9. uri zvečer pa bo koncert v veliki dvorani Nar. doma. Drugi dan v nedeljo 9. tm. zjutraj slovo in odhod v Maribor.
S stavljenjem paviljonov za celjsko obrtno razstavo bodo pričeli v prihodnjih dneh.
CIrll-Metodov kres na Starem gradu se bo žgal danes v torek zvečer. Udeležimo se tega slavja na Starem gradu Celjani v najobilnejšem Številu.
Pokrajina.
Kočevje. Naši nemčurjl so zopet pokazali svojo lojalnost do države. Na dan državnega praznika nismo videli na nemških hišah niti ene zastave. Tem bolj nas Je pa presenetilo, ker se Jim le pridružil tudi naš znani doktor, dasiravno Je rojen Slovenec. Mož pač upa, da bodo pri volitvah vsi Nemci šli v boj za njega.
Primorje.
Fašlstovsko divjanje v Trstu. V neki vili pri Mariji Magdaleni zgornji, last nekaterih tržaških delavcev, Je Itnel svoj sedež tudi »Delavski kulturni krožek«. Preteklo soboto ponoči je vdrlo v vilo kakih 30 fašistov, ki so vse prostore polili z bencinom ter zažgali. Prihiteli so finančni stražniki, ki so ogenj pogasili ter par pobalinov prijeli. Seve se jim ne bo ničesar zgodilo.
Sokolstvo.
— Ljubljanski Sokol. S silno naglico se bližajo slavnostni dnevi I. jugosl. vsesokol-skega zleta v Ljubljani, vendar še cela vrsta bratov^ ki imajo kroj, ni bila niti enkrat pri vadbi obveznih redovnih vaj. Mnogi se zaman zanašalo, da jim bo kot starim (avstrijsk.1) vojakom vseeno dovoljena udeležba v kroju pri sprevodu in drugodl Drugi zopet mislijo, da Jim kot članom raznih zletnih odsekov ne bo treba k sprevodu; toda po sklepu saveznega T. O. se mora vsak član v kroju udeležiti slavnostnega sprevoda dne 15. avgusta t 1. Poudariamo še enkrat, da se bo moral vsakdo, brez izjeme, Izkazati s potrdilom obiska redovnih vaj, sicer se bo moral odstraniti iz sprevoda. Prihodnje vadbe so v torek 4. in v petek 6. julija ob 7. zvečer na letnem telovadišču ob Lattermannovem drevoredu.
Sokolsko društvo v Škofji Loki je pričelo z razpošiljanjem vabil k slavnostni otvoritvi svojega doma dne 9. julija. Da se izognemo prevelikim stroškom, se Je Istih razposlalo le pičlo število in naj ne bode nihče užaljen, ako ga ni prejel. Vabljeni so k temu redkemu slavlju vsi prijatelji Sokolstva, posebno pa še vsi oni, ki so omogočili zgradbo s svojimi darovi, katerim tem potom ponovno tzrekruno na’srčne!šo zalivalo. Vabimo tudi vse podjetnike In mojstre ted delavstvo, ki Je bilo zaposleno pri stavbi, vsi dobro došli! Zdravo.
Društvene vesti.
Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V sredo, dne 5. t m. glavna pevska vaja za koncertni nastop dne 6. t. m. v dvorani Filharmonične družbe povodom skupščine »Zenskega Saveza« v Ljubljani. Nastop je za vse obvezen. Odbor.
Vlt redni občni zbor »Društva jagoslov. akad.* v Mariboru se vrši v četrtek dne 13. julija ob 20. v društveni sobi. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. program za počitniško delovanje, 4. slučajnosti. Odbor.
Narodno-socijalna zveza. Nocoj ob 8. uri važen sestanek vseh članov v restavraciji »Zlatorog*. Pridite vsi in točno.
Redna glavna skupščina društva *Prav-nik« se vrši dne 19. Julija 1922 ob 5. uri popoldne v dvorani štev. 79 pravosodne palače v Ljubljani. Dnevni red: 1. poročilo odbora, podružnic in preglednikov, 2. volitev odbora in preglednikov. 3. slučajnosti. K oblini udeležbi vabi odbor.
O.	Z. javnih nameščencev in upokojencev Ima v sredo, 5. t m. ob 20. url v običajnem lokalu nujno sejo širšega odbora. Dnevni red: Važno poročilo predsedstva in čitanje doslej neodobrenih zapisnikov. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Predsedstvo.
Šport in turisfika*
Športni meelSng na Bledu-
Športne tekme na Bledu so izpadle kljub provizoričnim pripravam nadpričako-vano douro. Konkurence so se udetcžtll številni vodilni hrvaški klubi kot Hašk, Grad-Janskl in Makabi Iz Zagreba, Victoria iz Su-šaka, Olimpla iz Karlovca Itd. Od slovenskih klubov so startall tekmovalci Primorja, Jadrana, LJ. S. K., Ilirije, L. A. S. K. Dosegli so se sledeči uspehi:
Plavanje: 50 m sprint 1. Maleševlč (Hašk) 32.—. 2. Richtmann (Victoria, Su-šak). 3. Justitz (Hašk). 100 m prsno 1. Ma-leševič (Hašk) 42.4. 2. Jakll (Olimp. Karl). 3. Justin (Primorje). 50 m hrbtno 1. SjerglU ergji (Hašk) 51.—. 2. Sancin (Primorje). 3. Medved (L. S. K-). 50 m dame 1. Erbežnik (Jadran) 57.4. 2. Premelč (Primorje). 3. Me« dved (L. S. K.). 600 m od gospodov 1. Res (Victoria, Sušak); od dam 1. Premelč (Primorje). Gdč. Premleč Marta je tekmovala v skupni konkurenci z gospodi in dosegla Izmed osem gospodov kot tretja cilj! Štafeta 4X50 m 1. Hašk 3.8.6. 2. Primorje. 3. L. S. K. Skoki: 1. Kavšek (Ilirija). 2. Grilc (LJ. S. K.). 3. Kordelič (Ilirija). Klasifikacija klubov po točkah: Hašk 16, Primorje 10, Victoria, Sušak 7, Lj. S. K. 5, Ilirija 4, Jadran 3.
Atletika: 800 m: 1. Schneller (Hašk) 2.19.4. 2. Špicer (Primorje). 3. Meler (Makabi). — 400 m: 1. Kojič (Hašk) 58.5. 2. Be-neš (Ilirija). 3. Miškot (Primorje). — 200 m 1. Perpar Stanko 23.— (nov sl. rekordi dosedaj 24.1 tudi Perpar (Primorje). 2. Val-trič Hinko (Primorje). 3. Modec. — 6500 m:
1. Praunseis (Jadran) 22.11! 2. Žlof (Grad-janski) 200 m za prvim. 3. Cuk (Jadran). — Met diska: 1. Bašln I 29.35 m. 2. Balin II 29.30 (oba Primorje). 3. Blovdek (Ilirija) 28.20 m. Švedska štafeta: 1. Hašk 2.16.2.
2. Primorje I (1 m razdalje). 3. Primorje IL Postava Haška: Gorički, Modec, Schneler, Kojič. Postava Primorja I.; BeneS (kot gost), Valtrič, Perpar, Korošic. Proga 400 m je bila določena za Starca, a ker ni dobil pravočasno potnega Usta Jo je morala zasesti rezerva Korošic. Prvi trije sprinter-Jl Primorja so tekače Haška znatno nad* kriljevall, Beneš dobi vodstvo, Valtrič ga znatno podajša, Perpar se Že čisto odtrga in preda z 25 koraki naskoka, a zadnji te-kač podleže kljub temu Kojiču zadnje metre pred ciljem. Klasifikacija po točkah; 1. Primorje 19, 2 Hašk 12, 3. Jadran 5, 4. Ilirija
3. 5. Oradjanski 2, 6. Makabi 1. Skupna klasifikacija klubov, ki so se tekmovanja udeležili: 1. mesto S. K. Primorje Ljubljana 29 toč, 2. mesto Hašk Zagreb 28 točk, 3. mesto S. K. Jadran Ljubljana 8. točk.
Slovenski šport le pokazal, da je zmožen uspešno tekmovati z bratskim hrvaškim, ki uživa ne le v domovini, temveč tudi v inozemstvu prav dober glas. Z veseljem konstatir. dejstvo, da so se povspeB tudi nekateri slovenski športniki do »klase* in to brez trenerjev, brez lastnih igrišči
Iz sekcije nogometnih sodnikov LNP. Sodniški Izpit pred komisijo ZNS Iz Zagreba se vrše dne 8. in 9. t m. v Ljubljani in sicer v soboto 8. ob 19. url v sobi Športne Žveze (Narodni dom) teoretični — ter v nedeljo 9. praktični izpiti. V to svrho določi poslovni odbor LNP tri trening-tek-me. K izpitu so priiavljeni gg.: Kepec. Hus, Vrančič, Jerala, Kramaršič (Ljubljana), tet Šepec, Osebig, Nemec, Franki (Maribor). Vočigled ogromnih stroškov je polaganje izpitov obvezno ter neobhodno. V nedeljo 9. t m. (čas in kraj se določita kasneje) zbor sodnikov LNP z dnevnim redom: Poročilo načelstva in volitve. Načelstvo.
+ »Mevo«, delniška druiba za obrt s kovinastimi izdelki, je imela v minulih dneh svoj občni zbor. Kakor kaže letno poročio, znaša čisti dob:ček za minulo poslovno leto celih 2 339.171 čK, ki so ga razdelili takole: 1,500.000 čK Je prišlo na 25 odstotne dividende, 100.000 čK na rezervni zaklad, 150 tisoč čK na tantieme upravnemu svetu ter 249.246 čK na novi račun. Iz letnega poro-čila Je tudi razvidno, kako je padec avstrijske In nemške valute neugodno vplival na to podjetje, zakaj mnogo Izdelkov je šlo na Nemško In v Avstrijo, dokler nl bilo 5e take diference med nemško in avstrijsko valuto na eni ter Češkoslovaško valuto na dru*l strani.
+ Nova tovarna za olje ie začela obratovati te dni v Koprivnici (Hrvatska) z najmodernejšimi stroji. Tovarna izdeluje tako dobro jedilno olje, kakor je olivno. Tovtrna pa Ima tudi čistilnico za olivno olje, kar bo posebne važnosti za Dalmaciio In hrvatsko Primorje, kjer prideajo mnogo oliv.
+ Naša cementna industrija. Naimo-demejša cementarna v Sloveniji je v Dovjem, ki pa stoji, ker vsled visokih valut ne more dobavljati potrfebnega premoga i* Angleške In Ceškosovaške. Pa tudi cementarne v Zid. mostu. Laškem In Podsusedu ne morejo kriti naročil, a uvoza cementa I* Nemške Avstrije noče dovoliti naSe ministrstvo trgovine ln Industrije. V tej zadevi ie poslanec Drofenik podal v. skupščini Interpelacijo.
+ Pomanjkanje sladkorja? Sladkorni sindikat v Pragi je v likvidaciji, ker so se izvozni zaključki z inozemstvom ukinili ter bodo obstoječe zaloge jedva zadostovale za domače potrebe.
m
HM.I HH OGLUŠI
PRODAJA:
VOZ (BREK) za 8 oseb s streho In zastori, dobro platno, pri Andreju Zgonc, so-
davlčar. Cerknica.___
USNJARNA S TRGOVINO, stanovanlem ln P°tr®°nlJ? poslopjem. Cena 375.000 D. Brezkonkurenčna industrija.. Reflektanti naj vložijo ponudbe pod »strojama« v
upravi tega lista. 13
DVA MOTORNA KOLESA, znamke »Prch« in »Motose-ko« v dobrem stanju. Poleg motorjev se dobi 30 kg lahkega bencina, nova zračna cev, plašč, gonilni jermen in zraven spadajoče orodje. Ctua Din 10^00. Prodaja.
lec Dečkov trg 6. Motorji se
ogledajo pri g. Ropasu, av-to-delavnica, Celje, Ljub-llanska cesta. __________8
MOTORNO KOLO »Standard«, 8—10 PS, s priklopnim vozom, po ugodni cenL — Ollnška ulica 5_________16
VEC LOVSKIH PSOV. Poizve se. Poljanska & št. 55  _______________________5_
SLUŽBE:
KONTORISTINJA (manlpu-lantlnja) vseh pisarniških del zmožna, se sprelme takoj ali pozneje pri F. Čuden,
šemova ulica 1.
Pre-14
VAJENEC za krznarsko obrt se sprejme. — EligU Ebber, Stari trg S. ________________12
2 VAJENCA za pleskarsko obrt sprejme takoj Tone Malgaj, Ljubljana. Kolodvorska ulica 6.
GOSPODIČNA z odvetniško prakso išče službe. Ponudbe pod »takoj« na upravo lista. ___________________ _9
ČEHINJA, L1CEJKA, ki zna šivati, prosi za mesto, kjer bi se naučila voditi domače gospodinjstva Nastop takoi ali 1. avgusta. Ne gleda na plačilo pač pa prijazno ravnanje in občevanje * njo. — Ponudbe sprejema iz prijaznosti Ivan Kos, Maribor, Koroččeva ulica 2.	T
RAZNO:
SNAŽNO MESEČNO SOBO za v Ljubljano prestav« j ijenega višiega državnega uradnika Iščem m takoj. Ponudbe pod »Mesečna soba« na upravo lista.	110*
DOBROIDOCO GOSTILNO v prometnem krajo prevzamem v najem, — Naslov v upravi Usta.	10
Stran 4.
C. OABOR1AU:
Zločin v Ordvalu.
(Dalje.)
Ko sta se grof In gospa Berta spet pokazala med ljudmi, ?? $ Jedva spoznali, tako sta bila oba izpremenjena. Gospod 51,hV® e..bl1. Pobral za dvajset let. Vsi so z napetostjo + n P° Prisego, storjeno ob Sauiesyjevi smrtni po-
StCijl • i
Preiskovalni sodnik je ustavil očeta Plantata.
»Veste II, gospod preiskovalni sodnik, ali so se tisti Čas Se vršili sestanki v hotelu »Belle Image?«
»Mislim, da ne.«
»Jaz bi skoro stavil, da ne,« je potrdil doktor Gendron.
»Pomnim, da sem slišal praviti — y Corbellu se namreč vse
Zr>e .	, sta ^me'a gospod Tržmorelski pa zala gospodična
ifar,za glasan nastop. Po tistem prizoru ju niso več videli y noteiu.«
^arj mirovni sodnik se je namuznil.
»Melun ni na koncu sveta,« je dejal, »In v Melunu se ne manjka hotelov. Z dobrim konjem si brž v Fontainebleauja v (Versaillesu ali celo v Parizu. Gospa Trčmorelska, ki je vedela Kako brze živali stoje v hlevih njenega moža, je bila lehko Uubosumna.«
AH je izrazil oče Plantat povsem slučajno misel, ali je “Otel morda kaj slučajno namigniti? Preiskovalni sodnik ga 3e pazno pogledal, toda njegov obraz je odeval najgloblji pokoj, pripovedoval je to istorijo, kakor da bi pripovedoval katero-
»Bi li hoteli nadaljevati?« ga je poprosil gospod Domini.
»Bogu bodi potoženo,« je povzel oče Plantat, »da ni na tem svetu nič stanovitno, še žalost ne. Solzam prvih dni In silnim napadom obupa je sledila pri grofu in gospe Berti preudarnega bol, ki se je sčasoma izpremenila v rahlo otožnost, m leto dni po Sauvresyjevi smrti je poročil gospod Tržmo-relski njegovo vdovo.«
Med to dokaj dolgo povestjo je orcivalski gospod župan nekajkratov pokazal veliko nestrpnost. Nazadnje se ni mozel mč več krotiti.
je vzkliknil, »to so gotovo točna dejstva; tako točna, da bolj biti ne morejo I Vprašujem pa se, ali nam le količkaj Koristijo pri naši nalogi: najti grofovega in grofičinega mo* rilca,«
Oče Plantat je pri teh besedah jasno uprl oko v preiskovalnega sodnika, kakor bi mu hotel pogledati v globino vesti.
»Te podrobnosti so zame potrebne«, je odgovoril gospod Domini, »razentega se ml pa zde povsem jasne. Sestanki v noteiu so vsekako važno dejstvo; človek nikoli ne ve, česa le zmožna ženska v svoji ljubosumnosti.«
Premolknil je, kakor bi Iskal verjetne podlage za zvezo med pariško gospodično In morilci; nato je povzel:
»Zdaj, ko poznam Trčmorelove, kakor bi bil živel 2 njimi. *e moramo vrniti k današnjosti.«
Blesk v pogledu očeta Plantata se Je mahoma utrnil, genil je z ustnicami, kakor bi hotel govoriti, a rekel ni ničesar več.
Samo zdravnik, ki Je nepremično gledal starega mirovnega sodnika, je opazil nenadno izpremembo na njegovem Obličju.
Gospod Domini pa se Je domislil:
»Preostane mi le še zvedeti, kako sta živela novoporo-čenča?«
Gospod Courtois si Je Stel v dolžnost, da odvzame očetu Plantatu besedo.
»Kako sta živela novoporočenca?« se je oglasil naglo. — »Živela sta v najpopolnejši sporazumnosti; nihče v moji občini ne ve tega bolje od mene, ki sem jima bil... najbližji med bližnjimi. Spomin na Sauvresyja je bil vez njune sreče; mene sta ljubila zato, ker sem Jima govoril o njem. Nikoli nisem zapazil oblačka na nebu harmonije, nikoli nestrpne besede. Hektor — tako sem nazival nesrečnega grofa prav po domače — je obdajal svojo soprogo z vneto skrbjo zaljubljenca in s tisto prelestno nežnostjo, ki navadne ljudi naglo mine v zakonu.«
»A grofica?« je vprašal oče Plantat; izza prostodušnosti njegovega glasu se je razločno slišala ironija.
»Berta!« je odgovoril gospod župan, *— hotela je namreč, da naj Jo kličem kar po očetovsko, — oh, Berto sem nekate-rikrat priporočal svoji Ženi za zgled. Berta je bila vredna Sau-vresyja in Hektorja, najboljših med vrlimi, ki sem jih srečal v svojem življenju!...«
Videč, da njegovo navdušenje nekam preseneča poslušalce, je povzel mirneje:
»Tako govorim iz tehtnih razlogov; in prepričan sem, da delam to pred ljudmi, ki sta mi njih poklic in značaj zadostna poroka pravilnega razumevanja. Sauvresy mi je storil veliko uslugo... takrat, ko sem bil primoran sprejeti županstvo. Hektor pa se ml je zdel tako ozdravljen svojih mladostnih zmot, da mi ni bilo prav nič nevšečno, ko sem opazil, da ugaja menda tudi moji starejši hčerki Lavrenci. Mislil sem že na ženitev, ki re ml je zdela v danih razmerah kaj ugodna za oba: če je bil Hektor Trčmorelski nositelj slavnega imena, ima Lavrenca doto, ki je zmožna na novo pozlatiti vsak kne-ževski grb... A dogodki so izpremenili mojo namero.*
Župan bi bil še dolgo prepeval slavo grofovske dvojice ta samega sebe, da ga ni ustavil preiskovalni sodnik.
»Zdaj vem, kar je potreba,« je izpregovoril. »In tako bi menda------------«
Prekinil ga je glasan hmn, ki se je vzdignil v veži: Slišalo se Je vpitje in rohnenje,, kakor bi se pretepali.
Gospodje v salonu so planili na noge.
»Vem, kaj je!« se je splašil župan. »Predobro vem! Našli so truplo grofa Trčmorelskega!«
iv.
Gospod župan se je motil.
Vrata salona so se zdajci odprla in navzoči so za gledali Človeka šibke postave, ki ga je držal z ene strani orožnik, z druge eden izmed grajskih ljudi. Jetnik se je branil z gnevno odločnostjo, ki mu je ne bi bil nihče prisodil.
Mikastenje je moralo trajati delj časa, zakaj njegova obleka je bila v strašnem neredu. Nova suknja je bila raztrgana, ovratnica Je visela v cunjah, podvratni gumb je bil izdrt in izza odpete srajce so gledale razgaljene prsi. Klobuk je bil mož izgubil; gladki In dolgi črni lasje so mu viseli razmršeni na obličje, ki ga je pačil izraz brezmejne groze.
Iz veže In z dvorišča se je slišalo besno vpitje grajskih uslužbencev in stoglave množice zijal, ki se Je zbrala na prvi glas o zločinu ter je nestrpno Čakala, da bi zvedela in videla kako in kaj.
Razsrjena truma je Vpila: l »On je! Smrt morilcu! Guespln je! Evo ga!«
In nesrečnež se je branil s čedalje večjim obupom.
»Pomagajte!« je rjul s hripavim glasom. »Pomagajte! Izpustite me, ki sem nedolžen!«
Prijel se je za salonova vrata in se jih oklenil tako krčevito, da ga niso mogli spraviti nikamor.
»Porinite ga vendar!« je velel župan, podlegaje vseob* čemu razburjenju. »Porinite ga!«
To je bilo laglje reči nego storiti. Groza je dajala Guespinu neverjetno moč.
Toda zdravniku je prišlo na um, da je odprl drugo krilo salonovih vrat. Tako je zmanjkalo nesrečnežu opore; telebnil je po dolgem baš pred mizo, na kateri ji? pisal preiskovalni sodnik.
Pobral se je bliskoma In vrgel oči po sobi, kod bi mogel uiti. Nikjer nikakega izhoda! Videč vsa vrata in okna polna radovednežev, se je zrušil v naslanjač.
Nudil je sliko poblaznele groze. Na brezkrvnem obličju so mu sineli sledovi dobljenih udarcev; blede ustnice so trepetale, čeljusti so hlastale predse, kakor bi lovile kapljico sline za osušeni, razbeljeni jezik; Široko izbuljene oči so se zaliv?!e s krvjo in izražale strašno zmedenost; krči so zvijali vse telo.
Spričo tega pretresljivega prizora se je začutil gospod župan poklicanega izpregovoriti besedico moralnega pouka* Mogočno se je obrnil proti množici in rekel s tragičnim glasom, kažoč pri tem na Guespina:
»Evo vam žive slike zlodejstva!«
Ostali, to je, zdravnik, preiskovalni sodnik in oče Plantaf, so se začudeno spogledali.
»Ako je kriv,« je zamrmral stari mirovni sodnik, »zakaj hudiča se je potem vrnil?«
Trajalo je nekaj časa, preden se je posrečilo izriniti mnrn žico. Ko je orožniški brigadir opravil to s pomočjo svojih mož, se je spet postavil h Guespinu.
Teda nesrečnež je bil zdaj vse prej nego nevaren. Njegova prerazdražena življenska moč je pojemala kakor slamnat ogenj.
Brigadir je medtem poročal o dogodkih:
»Nekaj služabnikov iz grada in sosednjih hiš je besedo* valo pred ograjo ter pripovedovalo drug drugemu, da je go* spoda umorjena in da je Guespin izginil; baš takrat pa ga ::a*i gledajo na drugem koncu ceste. Opotekal se je in pel na vs€» grlo, kakor bi bil pijan.«
»Ali je bil res pijan?« je vprašal gospod Domini.
»Do nezavesti, gospod preiskovalni sodnik,« je odgovoril brigadir.
»Potemtakem nam ga je izdalo vino,« je zamrmral gospod Domini. »S tem bi bilo vse pojasnjeno.«
»Ko sta Frangois, sobar pokojnega gospoda grofa, in Bap-» tist, sluga gospoda župana, zagledala hudodelca,« je povzet orožnik, ki mu je bila službena vnetost izpodrinila vsak naj* manjši dvom o Guespinovi krivdi, »sta mu planila naproti in ga zgrabila. Bil je tako pijan, da ni pomnil ničesar več, nego je mislil, da se hočeta pošaliti. Šele pogled na moje ljudi ga je iztreznil V tem je zavpila ena izmed žensk: .Razbojnik! Ti 3i tisti, ki je snoči umoril grofa in grofico!’ Tedaj je mahoma odrevenel, zazijal in prebledel kakor smrt. Nato je jel zdajci otepati s takšno silo, da bi bil malone ušel. Sama sreča, da; sem priskočil jaz na pomoč. Mrcina je prekleto krepak, dasi mu ne bi nihče prisodil!«
»A rekel ni ničesar?« je vprašal oče Plantaf.
»Niti besedice, gospod; tako močno je stiskal zobe od jeze, da niti ,bob’ ne bi bil mogel reči. Nu, da ga le imamo. Preiskal sem mu žepe in sem našel tole: rutico, vrtnarski pipec, dva ključka, košček papirja, popisanega s številkami in znaki teij naslov trgovine pri .Vulkanu’. A to še ni vse...«
(Dalje prih.)
$ TRimo, d. d.
:
:
v
ZAGREB
3 Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRANS3UGO.
27- 60 Telefon 27—60
PODRUŽNICE:
BEOGRAD, Reljina uL 2.
IZPOSTAVE:
OSIJEK, široka ul. 8. SUBOTICA kod Piukovlt 1 drug I SKOPLJE.
Stalno sortirano
skladišče:
traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materija!.
••
Radioaktivno termalno kopališče
TOPLICE pri Novem Mestu.
<9» Renovirani kopališki prostori se bodo otvorili «£°
15. julija t. 3.
Stanovanja v kopališkem domu se radi temeljitih reno-vacij ne bodo oddajala.
Or. K. Komraftnka.
ZeleznISka postala: STRAZA-TOPLICE
Kranjske tvornice „TITAN", Kamnik
pri Ljubljani
sprejmejo
več mlajših, dobro kvalificiranih
železninarjev
I svoistvu pomožnih komisljonarjev pod usodnimi pogon, v stalno služba
SUKNO
za promenadne in športne obleke v bogati izbiri
9. E E. SUNE
Ljubljana. Mestni trs It 10.
Kot
ll
ali na drugo primerno mesto v kakem industrijskem pod* jetju želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika, knjigovodstva in strojepisja v takem kraju, kjer bi bilo stanovanje na razpolago. Ponudbe pod administrativni vodja', na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica it 5.
Auto
Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
L* prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Sugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
INDIAN HP. 7-9 U. S. U. HP. 3-4 S** se ceno prodata. '*•
Poizve se pri gostilničarju
Stangel v Šempetru pri Novem Mestu.
Sprejme se
3 prikrolevalce.
izvežbane, prvovrstne, trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „F R A N D E“, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spretni zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno.
•••••••••••••••••a
Prostovoljna javna dražba.
V sredo 5. julija 1922 ob 3. uri popoldne se vrši v skladišču „Balkan“ na Dunajski cesti prostovoljna javna dražba skora) popolnoma novih mobilij: popolna spalna oprava, salonska oprava, slike itd. Med mobiljami je tudi več komadov starinske vrednosti. Ogleda se lahko v ponedeljek in torek v skladišču Balkana.
Zvezna tiskarna in knjigama
V UUBUANI - Wolfova ulica štev. 1.
PoStnl predal 74.
Telefon 359.
		
Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje
priporočamo.
Zahtevajte proračun! Točna postrežba!
■
kdor vporablja
Zlatorog milo
• Zlatorog • podaljša trajnost svojega perila. © •
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga
R. Bunc in drug
Celle - Ljubljana - Maribor
Glavni Ui odgovorni urednik Zorko fakin.
***** .JČBBlKh	A
Tiska »Zvezna tiskata*« y IJubilaaL