Št'iV.«56c, Leto II. SPITAL NA DRAVI ' Torek 25V februarja 1W..:, WDRI WASHINGTON. Predsednik Združenih držav Truma/l j e včeraj pred kongresom nastopil za sodelovanje Združenih držav-:z Mednarodno', begunsko organizacijo. Predlagal je odobritev'kredita ž&'begunsko organizacijo v’ višini, kakor je določen.za Združene države. Predsednik Truman je dejal, da bo topogledna hitra.akcija Združenih ' ' držav prav■gotovo vplivala na ostale države, 'da pristopijo v IRO. Po Trumanovem' govoru sta senatorja Vandehberg in Oonnally predložila kongresu posebno resolucijo, da naj Združene države hit.ro,odločno in močno, podprejo Modnaiodnp, begunsko organizacijo. rrV -1—I 1 ' J -fj ir\ j | -i- i fj 'U\v LJ I l HAMBURG, 25. februarja. Iz britanskega glavnega stana zavezniških če g v Nemčiji poročajo o podrobnostih 'velike nacistične. •, 'zarote, ki je bilo vanjo zapletenih na tisoče oseb? zlasti bivših ; • nemških Častnikov. Nekatera poročila dodatno'naglašajo, da je bilo samo v britanskem področju prijetih nad 1000'oseb, med- njimi mnogo oficirjev in 3 SS generali. Prijeli so tudi- mnogo vojnih zločincev, ki so se doslej skrivali. V ameriški coni jo bilo prijetih baje le 50 oseb, Vendar.so vse te številke nezanesljive, ker uradno ne ma- . rajo izdati nobenih številk. - Dosedanja poročila vedo po.ved'ati,da■ je doslej bilo prijetih . že 4 petine zarotniških kolovodij. Ugotovljeno je doslej tudi to, da je zaroto vodil znani Martin Bormann, ki je bil Hitlerjev namestnik in ki ga zavezniki^doslej že od maj-nika meseca 1945 zaman iščejo. Ta velika nacistična zarota je imela namen obnoviti nacistični režim in začeti zoper Sovjetsko zvezo bakterijološko vojsko. • , Londonski list "Times1* piše o tej zaroti in poudarjal Nič- ni tako učinkovito kakor ta odkrita zarota, ki naj zaveznike spomni 1 na njihovo skupne dolžnosti, Zarota se je zato mogla tako razširiti, ker so zmagovalci s svojo needinostjo v Nemčiji povzročili veliko bedo* Zato so je ljudstvo začelo nagibati zoper vzhodni barbarizem in zahodni kapitalizem, - Zlasti je ogrelo vse Nemce, ko so vodi- . telji zarotnikov izdali geslo, da hočejo v imenu nemškega naroda vso evropske narode voditi v boj zoper Sovjetsko, zvezo. ■ LAKE SUCCES. Na včerajšnji seji Varnostnega sveta, ki bi se morala vršiti v petek, pa je bila radi silnih snežnih zametov preložena, so precej burno razpravljali o britanski pritožbi' proti Albaniji radi znanega mini ranja krfskega preliva.Poljski delegat je zahteval, da se zadeva izroči v pristojno reševanje mednarodnemu sodišču,Gromiko je dejal, da je britanska obtožba brez osnove. Nastopil je proti ustanovitvi posebne komisije.,ki ■ bi naj raziskala ta primer.Splošno vlada mnenje, da se bo Sov- jetska zveza v skrajnem primeru" poslužila pravice' veta.Britanski zastopnik Cadogan je potem na kratko zavrnil sovjetske in polj-* ske očitke. ' WASHINGTON. Naprošen od zun, ministra generala Marshalla in ser-natorja Vandenberga bo o mirovnih pogodbah z Italijo.,Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo spregovoril' pred ameriškim kongresom bivši zunanji minister James Byrnes. V tej zvezi je imel'Byrnes včeraj daljši razgovor s predsednikom .Trumanom, j ■ —O*“0—o— • RUSIJA IN NJEN A u E R I 3 K I DCIG . Washington. Ameriška vlada je sporočila javnosti,,cla je sovjetski zunanji ninister Molotov sporočil a-eri&kemu poslaniku v'Moskvi,da Sovjetska zveza zdaj pretresa vprašanje svojega dolga 11 milijard .dolarjev, ki ga izza oasa vojske dolguje Ameriki na po» dlagi najeda in posojila»Druge drMave so to vprašanje z Ameriko fie davno uredile.To sovjetsko zagotovilo je bilo objavljeno, ravno v hipu,ko se je ameriški zunanji ^inister Marshall pripravljal, da bo v pogovoru s Stalinom to vprašanje najprej načel. Še le, ko bi Sovjetska zveza uredila^z Ameriko to vprašanje,bi Amerika bila voljna govoriti o zaprošenem posojilu Sovjetski zvezi0 Hkrati s tem vprašanje"1 hoče Marshall načeti tudi nekaj političnih vpra -* Sanj, preden bi se spustil v pogovore o nove*, posojilu,, DVE NEMŠKI DRŽAVI. Berlin, Vse kaže, da iaa Sovjetska zveza 8e natančno iz~ delan načrt glede bodoče Nemčije, ki ga bo predložila moskovski konferenci„ Po tem načrtu so ustvarjena'jamstva,da Ne-Čija v prihodnje ne bo "'ogla več nikogar napadati .Vse,kar bi ™oglo kalcorkoli pospešiti njeno oborožitev,,1" ora biti onemogočeno. Pod zavezniško kontrolo naj se izvede prevzgoja nemškega naroda in zlasti ne^Mke ^ladine-;'^Drgavno pravno ta sovjetski načrt dolooa ustanovitev dveh nemgkih dr^av. 'Ena iz^ed njih 'U bila zaho-fno-nem ška deželna zveza. - 0 tem so bila v sovjetske-" območju ge velika posvetovat n ja,ki so se jih udeleževali tudi zastopniki nem Ških strank«. - o - GOETINGEN. Znani nem ški fizik Heisenberg je izjavil,da je od Sovjetske zveze dobil povabilo, naj pride delovat v Sovjetsko zvezo. To je Heisenberg odklenil,niso pa odklonili drugi nemški znanstveniki,ki 'so se ruskemu povabilu od -zvali.Po mnenju tega nemškega znanstvenika zdaj ne gre za to,kako se atomska bomba naredi,kor to ni nobena skrivnost ved,marveč je njena izdelava le vprašanje tehnične izdelave . VATIKAN, ti Albaniji so zaprli voditelja papeške legature„Albanska vlada je zdaj pozaprla ge vse kataligke duhovnike?razen dveh,ki sta tfe na prostem 0 DUNAJ. Jugoslovanska vlada je protestirala zoper avstrijski na-ort,ki hoče ob jugoslovanski -eji naseliti 120.000-140.000 "Volks ~ &eutsokerjev%in pravi,da je to izzivanje. Jugoslavija je trdi protestirala zoper vdiranje Vhorc-Šenih tolp iz Avstrije in zahoda. VATIKAN. Po poročilu "oskovske radijske postaje je bil v Trstu na ulioi ustreljen iz revolverja angleški vojaški katoliSki duh Vvnik, ko se je v spremstvu nekega druge.,, ga duhovnika peljal v avtu skozi mesto. o - 7ASHINGT0N. Bivši a-erioki poveljnik general E.i.senhower je izdavil,da jo 'slab sedanji ameriški proračunski je'za vojaštvo tako hudo škz čen.Mladini je treba dati več vojaške, izobrazbe .Obsojal je tiste"-.! Kenijo,da s o varni,.bar ima' ,V merika atomsko bombojin se jejo oni"1 ,ki so vkljub atomski bombi’zaskrbljeni zaradi bodočnosti . ANGIEJKA KRALJEVA DRUŽINA je zapustila Kapstadt in nastopila 10.000 -"ilj dolgo potovanje po južni Afrikie M0NAK0V0. Bivši Hitlerjev diplomat von papen je bil pred nem?£td.m protinacističnim sodiš.-čew obsojen na 8 let prisilnega dfila. Zaplenjeno ,v,u je vse prčmo-:1enje „papen je vloMil priziv. IZ8IE 'so nove taborišone razglednice, Naprodaj so v obeh trgovinah in knjigoveznioi po 30 grošev,. OTBOoKI VOZIČEK, globok; u-godno naprodaj v bar„ 1/431 -o-o-o- Tor ek, 25. f c br uar j a 1947. TABORIŠČNIK Str .157Štev.56 VkatoliSki agenciji "inf.D.", ki izhaja v Innsbruclcu,berejo 21.t.™. to le poročilo o nadškofu dr. Stepincu: "Iz™ed "nogih.časopisnih poročil in ugibanj glede usode zagrebškega nadškofa dr. Stepinca prinašajo v naslednje" poročila švicarske katoliške tiskovne agencije : "pred kratki~ je prišel v kaznilnico v Lepoglavi 't kjer je zaprt nadškof dr. Stepinac, predsednik hrvaške vlade dr.. Butaric, da jetnika uradno obišče. predsednik je nadškofa nagovoril z "ekscelenca", '~edtem ko scč^bd njegove aretacije vsi uradno klicali le z i "eno”1 "Stepinac". Dr. Bakarič je nadškofu predložil Se sestavljeno prošnjo na ■-aršala Tita za pomilostitev ter je jetnilcu prigovarjal, naj bi to prošnjo podpisal. Svojemu vabilu je predsednik dodal zagotovilo, da bo ekscelenca takoj izpuščen ter ižročen A™erikance™, ki bi ga lahko svobodno odpeljali v inozemstvo. To ponudbo pa^je nadškof dr. Stepinac odločno odklonil in ni hotel podpisati prošnje za pomilostitev«. Vladnemu odposlancu je odločno povedal, da zahteva revizijo obravnave, pa ne pred komunistično stranko, ™ ar več pred neodvisni”' sodiščem. pripravljen je' tudi hrvaškemu narodu na naj večje" zagrebške’*1 trgu o vse™ svo je™ javne™ delovanju javno polagati račune. Svoje domovine, svojega naroda in svoje nadškofije pa ne bo'zapustil* Vsa predsednikova priza -dovanja, da bi nadškofa pregovoril, so bila za™aii. Kakor S"0 nadalje zvedeli, je zdravje ™sgr . Stepinoa po-voljno. V joči sc peča z vezanje™ knjig kot knjigovez." r ura i // pred kratki--' se je na Angleške™ ^udil belgijski kanonik Gardijn, znani ustanovitelj krščanskega "ladinskega delavskega gibanja /Kosistvo/, ki je ™ed drugi™ govoril »tudi ™ladi™ delavce^ v Liverpoolu. Te™ ™ladi™ angleški™ delavce™ je ca rdi j n tako le govo-* ril i $ ”Hoj oče ni znal niti brati niti pisati, ker je moral de-' lati, ™esto da bi bil hodil v Solo. Vo ja r.ati je bila navadna dekla, Jaz pa hoče™, da bi najbolj siromašni ™oSki in najbolj revna genska ™otala biti spoštovana. " Nato je nadaljevalj "ljuba ™oja kr šcanska delavska riadinal Veseli ^e, da vas ~ or e™ pozdraviti. va™ "časti tati in se va™ zahvaliti. Kadar bo vaše gibanje na Anglčoku™ ™očno, takrat si bomo osvojili vse dojele angleško govorečega sveta.Na vas pa legi velika odgovornost. Zakaj delavsko vprašanje ni zgolj vprašanje ene degule, ™arveč vprašanje vsega sveta« Ui ne oznanjajo revolucije z razde jan jer. in silo,™ar-več revolucijo z oznanjevanje™ evangelija - delavskemu razredu moramo na™reč oznanjati boSje dostojanstvo in ™u tako polagati k njegovemu dvigu. Nič ne -’ore brez dela obstati, ne druŠba, ne družina, ne Cerkev', ne vera. Ni 'a"o bogastva, ki naj bi ga posvetili, ia"0 le dostojanstvo dela«, Vsako leto zapušča Šole 20 "ilijonov mladeničev in deklet, ki gredo delat v tovarne in rudnike, S&"! sebi prepuščeni, se' ne "orejc bojevati zoper r.lo, Te™ je treba po-agati. Zastopani r.orajc biti v mednarodnih ustanovah v. UNESCO-u (Odbor za vzgojo in pouk v okviru Zdrugenih narodov), v ™ednarodne™ delavske™ uradu in v vseh drugih organizacijah,da bomo ™ogli uveljaviti svoj prograr- in svoj nauk za rešitev delavske ~ladine. Zato -ora gibanje biti vedno ™ o ©ne j še, njegovi voditelji vedno boljši. Povsod nar-- je treba aktivnih in delavnih ljudi, ki bodo znali zastopati krščansko delavsko mladino. Ko se bow vrnil v Belgije, bo~ ta** pripovedoval, da se^ se v Angllji segel z iwenitni~i voditelji- in da se^ poslušal krasne govore.Zahvaljujom se vr-. Toda -i -orero priboriti Še več dostojanstva, ge več varstva in še več vsega zlasti za delavce. Poskrbeti -ora^o, da bo delavski razred vsega sveta vstal iz‘groba suženjstva. Za to je zdaj prigel trenutek - ne s silo ali ™ateri-jjnllz-o-, w ar več z novi-i ideali krščanske ljubezni, dela in dru- gjinc p Zato, vstanite, »lndi krščanski delavci! In jutri pojde« ~o osvajat sveti” .. MOjM ODCOVm MHŠKM Zoper gonjo, ki