Učiteljski List 10. v Ljubljani 10. maja 1871. Tečaj XI. Metrična mera. Pri 13. letošnji skupščini idrijskih učiteljev govoril J. L. v Ze davno so bili učeni in modri možje spoznali, kako koristna bi bila edinost v meri in vagi pri vseh omikanih narodih. To bi pospeševalo kupčijo in obertnost med raznimi narodi in deželami; pa tudi vednosti in umetnosti bi si ljudstva lože prisvojevala druga od druzega, ako bi edinost vladala v meri in vagi. Znano je slehernemu, da imamo še dan danes v raznih deržavah razne mere, p. na Avstrijskem „čevelj", na Angleškem „jard", na Francoskem „meter"4". Na Nemškem v posamnih deržavah in na Ruskem imajo sicer tudi edinsko mero z imenom ^čevelj", a ti čevlji niso enaki, marveč je toliko razno dolgih čevljev, kolikor je deržav, ktere se te mere poslužujejo. Na Francoskem so učenjaki že konec 18. stoletja imeli nalogo, da bi iskali dobre, zanesljive edinske mere, zlasti edinice dolgosti, t. j. take, ki bi se mogla zopet napraviti, ako bi se kedaj izgubila ali izkrivila. iMerili so Francozi v ta namen četerti del zemeljskega poldnevnika (meridijana) tako na tanko, kolikor je to mogoče; razdelili so ga na deset milijonov delov in en taki del vzeli so za edinico dolgosti in imenovali ga „meter". Beseda ta je izpeljana od gerške „metron", ki pomenja po našem „mero"; od tod tudi „metrična mera". Tudi na Avstrijskem se bode treba v malo letih dobro seznaniti z metrično mero. Zbornica poslancev na Dunaji je že pred dalj časom odobrila postavo zarad vpeljave metrične mere v deželah, ki so zastopana v deržavnem zboru. Gosposka zbornica to postavo ravno sedaj pretresuje. Pre-svitli cesar jo bodo gotovo poterdili, in potem se bode počasi v življenje vpeljevala. Piše se, da dve leti po cesarjevi poterditvi se bode smela rabiti, čez pet let pa bode le ta edino veljavna mera na Avstrijskem. Vse okoliščii\e tedaj kažejo, da se bode treba te mere učiti. Naj pervo pa jo bodo morali učitelji umeti; kajti njih dolžnost bode, da jo bodo mladim jn starim razkladali. Xe bode torej od več, da danes kažem poglavitne pojme o metrični meri. Kakor pri drugih merskih sistemah, razločujemo tudi pri metrični sistemi: dolgostno, kvadratno (štirjaško), kubično (kockovno), posodnoin utežnomero (Gevvichtsmass). Dolgostna mera. Edinica nove dolgostne mere je meter. Meter 3-163 avstrij. čevljev ali 3', 1", 11 Vb'"« Pn pisanji se zaznamova z začetno čerko „M", p. 35 M. Meter se razdeljuje na 10 enakih delov; desetina metra se imenuje decimeter. („Deci" pomenja desetino.) Decimeter je takole dolg: 0183456789 10 1 decimeter je torej — '/io (0'i) metra in 1 meter = 10 decimetrov. V pisanji se decimeter naj boljše in naj razumniše zaznamova na ta način kakor drobci, kajti decimeter je v istini drobec. Zna-mek za decimeter bi bil = d/M., p. 8 d/M. Desetina decimetra ali stotina metra zove se centimeter, („centi" pomenja stotino). Centimeter je razviden iz zgornje slike. 1 centimeter je = '/in decimetra ali yi00 metra; meter = 10 decimetrov = 100 centimetrov. Centimeter se na kratko zapisuje: c/M, p. 65 c/M. Deseti del centimentra imenuje se milimeter. Milimeter je torej 10. del centimetra, 100 del decimetra, 1000 del metra („mili" pomenja 1000 del, tisočino). Velikost milimetra je razvidna tudi še iz zgornje slike. 1 milimeter = Vi o (0"1) centimetra = '/ioo (0-01) decimetra = Viooo (0 001 metra. 1 meter — 10 decimetrov — 100 centimetrov. =r 1000 milimetrov. Milimeter se zaznamova: m/M., p. 315 m/M. Skupno se pokažejo te-le mere v sledeči razmeri : 1 M =± 10 d/M. rz 100 c/M. - 1000 m/M. 1 d/M. = 10 c/M. — 100 m/M. 1 c/M. sj 10 m/M. Te mere "zadostujejo za majhne dolgosti; za veče daljave treba je meter pomnoževati. Deset metrov imenujemo dekameter, („deka" je gerška beseda, po našem: deset). 1 dekameter je torej =: 10 metrov; 1 meter rr '/io dekametra. Dekameter se na kratko zapiše: DM p. 7 DM. 10 dekametrov ali 100 metrov je hektometer („hekto" je po našem: sto). 1 hektometer — 10 dekametrov ~ 100 metrov; 1 meter =: Yi» dekametra — Vioo (001) hektometra. Hektometer se zapisuje: HM. Deset hektometro v ali tisoč metrov je k i 1 o m e t e r („kilo" je tisoč). 1 kilometer je potem — 10 hektometrov — 100 dekametrov — 1(KK) metrov; 1 meter = V10 (0-1) dekametra = V100 (0-01) hektometra — 'Aooo (0-001) kilometra. Kilometer se zaznamova: KM. Deset kilometrov ali deset tisoč metrov je mirijameter, ki se zaznamova: MiM. Skupni pregled vseh dolgostnih mer bi bil: 1. množine metra. 1 MiM. = 10 KM. = 100 HM. = 1000 DM. 1 KM. = 10 HM. = 100 DM. 1 HM. = 10 DM. 1 DM. 2. del i ne metra: 1 M. = 10 d/M. = 100 c/M. = 1000 m/M. 1 d/M. = 10 c/M. = 100 m/M. 1 c/M. 10 m/M. 1 m/M. Z našo mero je metrična mera na dolgost v sledečem razmerji : 1 meter = 0-5279 dunajskih sežnjev, 1 „ = 3-1636 „ čevljev, 1 „ = 1-2834 „ vatlov, 1 kilometer = 01318 poštnih milj, 1 mirijameter == 1.3188 „ „ Kvadratna mera. Da zmerimo velikost plani, nam služijo pri tej sistemi kvadrati, kterih stran je ta ali una metrična dolgostna mera. = 10000 M. — 1000 M. — 100 M. = 1 M. Meterkvadrat (M2) je kvadrat, čegar vsaka stran meri 1 meter ali 10 decimetrov. Kakor se v matematiki izračuni, ima meterkvadrat 10 x 10 (102) = 100 decimeterkvadratov (d/M2). 1 d/M2 je pa »/ioo M2. 1 decimeterkvadrat ima 100 centimeterkvadratov (c/M2); 1 c/M2 je potem V,00 d/M2; 1 č/M2 = 100 iri/M2. Cela lestvica kvadratnih mer bi bila taka-le: 1 mim = 100 km2 = 10000 HM2 = 1000000 DM2 _ 1000000000 M2 1 KM2 = 100 HM2 = 10000 DM2 = 1000000 M2 1 HM2 = 100 DM2 = 10000 M2 1DMT2 = 100 M - 1 M2 1 M - = 100 d/M2 = 10000č/M2= 1000000 m/M2 l~d/M2 = 100 č/M2 =; 10000 ¿/M2 l~c/M2 = 100 m/M2 1 m/M2. Ako primerjamo lestvico kvadratnih mer z lestvico dolgostnih, vidimo, da je tukaj s to t in s k a razdelitev, tam pa le dese-tinska. Vsaka viša mera se tukaj razdeljuje na 100 nizih manjših delov. Tako ima p. M2 = 100 d/M2, KM2 — 100 HM2 i, t. d. Kvadrati se zaznamnjajo z malo številko 2, ki se zgor na desno postavi znamenju dolgostne mere p. meterkvadrat je M2. Pri vseh zloženih znamenjih se nad vsemi čerkami nareja čerta, ki naznanja izraz kvadratne mere. Dekameterkvadrat (DM2) se pri poljski meri imenuje „ar". Ar je 100 M2, 100 ar je hektar in 10000 ar je mirijar. Če sedanje kvadratne mere primerjamo z metričnimi, vidimo, da: 1 M2 = 0-278 □» (kvadrat sežnjev.) 1 M2 = 10-009 ( „ čevljev.) 1 ar 27-803 □» 1 hektar = 1737 avstr. oralov. 1 mirijar 1-737 „ kvadrat, milj. (Dalje prih.) Geometrija ali merstvo v ljudski šoli. (Dalje.) Trikoti. Plan, omejeno od vseh krajev, imenujemu podobo ali sliko. Podoba, omejena od treh strani, je tri k o t, od šlirih, čvetero- kot, od mnogo strani, mnogokot. Med temi sta naj važniša tri— kot in čveterokot pa tudi o nekterih mnogokotili — peterokotih, še-sterokotili — se je treba razgovarjati. Podoba s tremi stranmi se zavoljo tega trikrat zove, ker njegove strani oklepajo vsikdar tri kote. Pri naslednjem trikotu so: c A B, C B, A C strani in m, n, o pa koti trikotovi. Na vsako stran v trikotu sta naslonjena dva kota; tretji leži pa tej strani nasproti. Ktera dva kota sta naslonjena na stran AB? Kteri kot je tej strani nasproti? Vsak trikot si tako mislimo, da je postavljen na ktero podstavno čerto. V tej sliki bi bila A B podstavna čerta ali podkladnica. Verh kotov pa ACB, ki leži nasproti podkladnici, imenuje se teme trikotovo. Navpičnica, po-tegnjena od verha C na podkladnico, je pa visokost trikota ABC. Trikot se tako zaznamnja, da se na verh posamnih kotov postavijo čerke, ki se potem poljubno izgovarjajo. Ako trikot opazujjemo po njegovih straneh, zapazimo, da so pri trikotih ali vse tri strani enake ali le dve, ali da so vse strani razne. Trikot z vsemi enakimi stranmi imenuje se enako-stran. Pri trikotu z dvema enakima stranima se te dve imenujete kraka in trikot pa enakokrak. Trikot z raznimi stranmi je raz n ostra n. Trikot A B C je enakostran, C D F enakokrak, G H I ra-znostran. v . C F Ako se oziramo na kote, zapazimo v trikotih ostre, prave in tope kote. So trikoti, v kterih so vsi koti ostri; v drugih je en kot pravi, ostala dva ° sta ostra in zopet v drugih trikotih je en kot top, in ostala pa ostra. V trikotu MNO so vsi koti ostri, v PRS je kot R pravi, v STU pa je T top kot. Š V V trikotu s pravim kotom se imenujete strani, ki stojite navpik, ki torej pravi kot oklepate, priponi ali kateti. Tretja stran pa se zove p o d po na ali hipotenuza. Imenuj v zgornjem kotu priponi in podpono! Kako se trikoti risajo in sestavljajo. Trikot s pravim ali s topim kotom se tako nareja, da se narisa naj pervo pravi ali topi kot. Kraka teh kotov se potem zvc-žeta, in zaželjena trikota sta dokončana. Nekoliko umetnejše je risati enakokraki trikot. V ta! namen se potegne čerta Ali — v naslednji sliki a, in iz končnic A in B se opišeta navzgor z enakim polomerom dva loka, ki se v točki C križata. C se zveze z AB in dobi se enakokraki trikot, ako le polomer ni bil enak podložni čerti AB. To se tudi lahko tako iz-verši, ako se — v sliki b naredi kot NMO. Iz verha M se odrežeta od obeh krakov enaka kosa MP in MB. 11 in P se zvežeta. Nastala podoba je enakokraki trikot PMll. Narisajte na poslednji način en enakokraki trikot iz pravega kota in enega iz topega kota! Kako se enakostrani trikot risa? Naredi se ravna čerta AB, opišeta se iz končnic A in B mala loka navzgor in zveže se presečna točka C z A in B. Priložena slika to poja-snuje. V enakostranem trikotu so vsi koti ostri. Kako se trikot s tremi danimi stranmi narisa ? M O | R l -I S d C -l N Uane čerte so MN, OP, RS. Risa se čerta AB, enako MN. S po-lomerom OP se iz točke A opiše lok d e, iz B se 8 polomerom RS preseka z novim lokom f g prešnji d e. Točka C se potem zveze z A in B. Na ta način dobljeni trikrat vstreza zastavljenim pogojem. Iz treh čert se more trikot le takrat sestaviti, kedar ste dve dani čerti skup daljši od tretje, kakor je v zgornjem zgledu. Sestavile enakokrak trikot, kterega podkladnica je dolga l" in kraka po l1//'! Narisajte z dolgostjo i" 3'" enakostrani trikot! Strani nekega Irikota so 3/4", 1", l'/4"; sestavite ga! Stični in podobni trikoti. Pri vsaki stvari gledamo na dvoje: na njeno velikost in njeno obliko. Dve reči znate imeti enako obliko, a različni velikosti; pa tudi enako velikost, a različni obliki. Okrogla njiva in štiri— voglata njiva in štirivoglata njiva ste različne oblike, pa morete biti enako veliki. Iz mehkega voska naredim zdaj oblo, zdaj kocko. Oblika se je tukaj spreminjevala, a velikost voska je ostala ista. Reči iste velikosti imenujemo na kratko enake brez ozira na njih obliko. Reči iste oblike ali podobe zovejo se podobne ali sllčne. Reči pa, ki so si enake in podobne, imenujejo se stične (kongruente). Znamenje enakosti je podobnosti oo, stičnosti gvj. Dva trikota sta torej tedaj stična, ako sta enaka in podobna t. j* ako sta enaka in si podobna, da sta iste velikosti in oblike. Od strani trikotovih je odvisna njegova velikost, od kotov pa njegova oblika. Pri naslednjih trikotih je stran AB = (JD, AC = ČE, BC = DE. Kot A = C n E Č, B = D, C = E. Ako se ta dva trikota položita drug na druzega, krijeta n se popolnoma. Ta dva trikota sta toraj stična. Kako se trikot sestavlja, da se stika z danim trikotom, razvidno je iz ravno te razprave in iz prejšnjih nalog. / Dva trikota sta si podobna, ako imata enake kote in dotične strani v pravem razmerji. E V naslikanih trikotih A D je kot A = Č, B = D, Č — E. Strani pa niso enake; marveč je ČD = v„ A B, Č D = % A C, DE = % CB. Trikota A B C in Č D E sta tedaj podobna ali slična. Risajte več stičnih in podobnih kotov! (Prih. dalje.) Najvažniše kmetijske resnice za ljudsko šolo «pisal Fr. Govekar. Vpr.: S čim se kmetovalci naj več pečajo? Odg.: Kmetovalci se naj več pečajo z obdelovanjem zemlje in s pridelovanjem živeža. V. Zakaj pa kmetovalci zemljo obdeljujejo? O. Kmetovalci obdeljujejo zemljo, da bi s prav majhnimi stroški veliko pridelali, in da bi vendar s tem rodovitnosti zemlje ne škodovali. V. Kaj pa je kmetovalcu potrebno vediti, da svoj namen prej in popolniše doseže? O. Kmetovalcu potrebno je, da pozna vrednost raznih zemelj, naravo sadežev, ktere prideljuje, in gnojne moči. V. Ali kmetovalec edino le zemljo obdeljuje? O. Ne; redi tudi razno domačo živino, ktero prodajo, ter dobiva po njej raznoverstnih pridelkov in izdelkov. V. Kaj so rastline? O. Rastline so stvari, ki nekako žive, rastejo in se množijo, vendar ne čutijo in se ne premičejo. V. Iz kakšnih delov so rastline? O. Rastline so iz organskih ali gorljivih in neorganskih tudi ne zgorljivih delov. Ako deržimo šopek slame nad plamenom, tedaj zgore organski deli, neorganski pa ostanejo v podobi pepela. V. Kterih delov je več v rastlinah? O. Od imenovanih dveh delov je organskih več v rastlinah; navadno jih je v 100 funtih 90 do 99 funtov. V. Iz kterih snov pa je organski del rastlin? O. Organski del rastlin je iz ogljenca, vodenca, kislica, dušca in iz nekaj žvepla in fosfora. Tudi se imenujejo te pervine enotere stvari ali poglavne snove, ker se ne morejo ne v razne stvari razkrojiti, ne iz raznih stvari zložiti. ' V. Ali so vse rastline iz navedenih čveterih snov? O. Ne; večino jih sestavlja le ogljenec, vodenec in kislic. V. Kteri so pa deli neorganskih delov rastlin? O. Neorganski deli rastlin so: kali ali pepeljik, natron, apno, magnezija, železni okis, manganov okisec, kremenčeva kislina ali kremenica, žveplena kislina, fosforova kislina in klor. Izvzemši zadnjega, imenujejo se vse druge.snove sestavna telesa. Imenovani deli se nahajajo posamesni v naslednjih snovah: kali v jedkem hidratu in v pepeljiku, kakor se v kupčiji prodaja; natron je v navadni sodi; apno in magnezija je v nežganem apnu in v žgani magneziji; železni okis je v rumeni železni rji; kremenica je v belem pesku in kresilniku; žveplena kislina se prodaja kot tekočina; klor se nahaja v soli in fosforna kislina pa v sožganih kosteh. V. Se li nahajajo vse te pervine ali snove v neorganskih delih rastlin? O. V vseh rastlinah vertnih in poljskih se nahajajo. V. Kaj pa, ako se sežgo, ali ostane pri vseh enaka množica pepela? O. Ne; nektere dado več, druge manj pepela. N. pr. vlOOfnt. sena je primeroma 6 funtov, v 100 funtih pšenice skoraj pa le 2 funta pepela. V. Ali je v pepelu različnih rastlin enaka množica imenovanih snov? O. Tudi ne; kajti primerje je jako različno. Tako je n. pr. v pepelu od sena več apna kot v pšeničnem; pšenični pepel ima pa zopet več fosfora v sebi kot seneni. V. Ali potrebujejo rastline tudi hrane za svoje življenje? O. Tudi rastline potrebujejo hrane za svoj obstanek in raz-vitek kakor človek in živali. V. Od kod dobivajo rastline svoj živež? O. Rastline dobivajo svoj živež nekaj iz zraka, nekaj iz zemlje. V. Kako povžijejo rastline svoj živež? O. Po perji ga serkajo iz zraka, po koreninicah pa iz zemlje. V. Kakega živeža pa potrebujejo rastline? O. Rastline potrebujejo raznega živeža za svoje organske in neorganske dele. V. Kje dobivajo rastline živež za svoje organske in kje za neorganske dele? O. Za organske dele dobivajo živež nekaj iz zraka, nekaj iz zemlje, za neorganske dele ga pa dobivajo edino le iz zemlje, v kteri rastejo. V. V kaki podobi dobivajo rastline živež iz zraka? O. Poglavitno v podobi ogelnokisline. (Dalje prih.) Metelko slovenskem slovstvu. Nova abeceda, piše Jarnik, je velika velika dobrota; zdaj vsaj lahko pišemo, dozdaj smo kerpali. Vendar se li more imenovati „ómnibus numeris absolutum?" Po tem presojuje nektere posamesne ¿erke, njihove pomene in oblike, besede itd., ter naznanja povsod svojo misel o povedanih rečeh. Tako na pr. str. 5 „ultra modum absone exprimitur v pro f" p. Hipólita nam kaže poljski prečertani t, ki ga dolenji Kranjec deloma še ima, Gorenec in Korošec pa sta ga spremenila v v. Na Koroškem sem ga ob štajarski meji še tudi dobil: dala, stala, bila itd., kjer se vse drugače glasi kakor v dale, stale, bile. Tenko uho čuti razloček na tanko. Sosedov Nemca in Talijana uhó se je ustrašilo grobega /; od tod menda pregovor, in zabavljica je morebiti premenila i v po dolenjem Kranjskem pa ne, kjer so dalje od teh sosedov. Imeli bi toraj nekako 3 l: 1, lj, l. Kako se po Koroškem izrekuje e (str. 2), to je Gutsman v svojem slovarju večidel prav zaznamnjal; pisal je ie , kadar i lahkoma šine čez e; zadej za e pa se rahli i na Koroškem skor ne sliši. Le v vejža Laube, mejšta Sterz, cejna Korb in še v malokterih se čuje ob zahodu po gornjem Koroškem. Največkrat se v e spreminja ie p. lies lesa, brieg brega, rieč reči itd. Vsem tem razlikam v okom pride seime, seitva itd. je posnel Gutsman po Kranjcih". O polglasniku « (i, ü) in širokem o (oa}: „Večidel, kjer Kranjci imajo k, rabijo ga tudi Korošci, ali v človek, sosed, oreh in nekte-rih drugih ne zdi se mi polglasnik na pravem mestu; namesti njega naj se piše čisti e, le-ta se povzdiguje v é: človek človeka, sosed soseda, oreh ortha itd. Po Koroškem se te besede izrekujejo navadno človek in človak, sosed sosad, oreh orali, vendar tako, da se ne more imeti za čisti ilirski iz polglasnika nastali a. — Kjer so ga vajeni, naj se že izrekuje polglasnik, pisari naj se pa pervotni e, sicer bi se v rodivniku reči moglo človka ali človeka, sos'da, orha, kakor zlomka, liipka iz zloinek, hipak. Sedaj je razvidno, od kod gorenske in napol koroške oblike mošči, druži, muše, roče, svetnici, oreši itd., namreč iz moškji, svetnikji, orehji, muhje, rokje, kakor pravijo še drugi Korošci. Le z j topljena k in h se spreminjata pred e in i v c. Svetnik» in oréha sta dajavnika v ednini za svetniku, orehu. Kedaj naj se piše ® in o, v tem se Korošci pa Kranjci zelo ločimo; vendar — bodimo za to brez razkolnije (schisma). Opazil sem, da mi Korošci skor praviloma rabimo o ondi, kjer stari Slovani u ali q, in Poljaci svoj nosnik q¡ p. bade, dab, dobrava . . lak, maž, pat, stopiti ali stupiti itd. V .Junski dolini pravijo p^t = póngt. Brez gotovega pravila bode vedni „quodlibet" v našem pisanji, in drugi Slovani nam bodo očitali naš „Babel". Kranjci se morate v tem že podati. Pravilo naj bi bilo: „Kjer stari Slovani rabijo u in Poljaki svoj nosnik, ondi naj se piše o". Tako bo Poljak koj razumel našo roko manum (rqlí^). — Po izreki se rabi res v mnogih, kjer je staroslovanščina brez u, ali tedaj se vjemata Korošec pa Kranjec, p. voda, mora, smola itd. — Preiskuje naj se, ne bode li treba pisariti o tudi pri sklanjatvah na pr. v edinem toživniku žensk, spola: hišo, zimo, in pri spregatvah v 3. sedanjikovi osebi množ. št.: vidijo, znajo, vzlasti z naglasom na poslednjem zlogu: beró, pijó itd. — Po sredi na Koroškem se izrekuje tedaj hiša, zima, vidija, znaj» (po češki; prim. „ma sveti veri" na vojvodskem stolu). Tako bi se v 1. sedanj, oseb. mn. štev. morebiti lahko rabilo vidama, delama za vidimo, delamo, kakor se po Koroškem sliši prav velikrat. In tako bi tudi v tem bili bliže staroslovanščini. Vendar se to sme storiti le, kadar veléva prav obširna raba, ker staroslovanščini k ljubvi (v ljubo) občne umevnosti v nemar pustiti ne smemo. Tanke ušesa naj glas o dobro preiščejo in presodijo, da nam iz takega ¿concilio con-clusio infallibilis evadat". Kedaj naj se piše e, kedaj pa — con Ped. '"'i i H? ."J7"' í •• »I û. ft J ù J - JTO k--/ ---^-f H ^i^J, „ - • r=r cr c££r =r 1 T i? i 1- fízr~| —&---fa;---1 E! pj 3i ; „ DT —* i ti ««i IL l . ---- —_ —i __--- . j I sp ~ b- 1 3=T 5y= Tr ^ rí — 2 1 b1 H -i <2- 4 titf-t 'm k? f ±=J SE 1 -—4 ; f ? í y —i ■ r ÉÈFEj -, -....... j Sj b^Uj _ _ 1 _i :—i i — M SI--- pf3 3253 pt ^SJ^J-^ -.-Ä-.r 0: ijuit^ij^ r i iS —s--------------- il E- rJ v ¡SM? 5T3 O: '-- f-^t J - fF Eff^ . — JO —b^—~ J & —tar * r - PTj -->g -H fc-H *t—^ - ' 0—i-~t-- i ^ J'-'W-r- ^ ^ * M • . I K & Düf tft* i 1 JI Jm -0: 1E ;---1--- £ U i Mj- -- —i !] .-ß--f SM 1-7-- ....... P iS--- r i c ; jPiu ---- »—3— lr— bj C J - r.____rit'________ r er llct F r H-- ■ 1- 1-- P > J" " «_—.. - p Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik. Tiskar in založnik: J, R. Milic.