Bo zrak le boljši?
Stanovalci utice Pohorskega bataljona so napisali pBtiei/o. s katero so opozoriti na nevzdrten hrup in onasnažBnje zrakavsvojt okolici m /o nasiovili na Upravo inšpekcijskih stužb masta Ljub-Ijana - santtamo inipekcifo, ki je odgovorila z dvema obšlmima dopisotna Ker ju ni mogoče ob-javiti v cBloti. povzemamo le naj-pomembnejše ugotovitve.
Vse leto 1970 /e sanitama inš-pekaja spremtjBta stan/e okrog mdustriiskg cone. vzporedno pa /e Zavod SHS za varstvo pri deiu opravljal meritve ernisij v komu-nalno okotje iz navedenih delov-nih orgamzacij
Ugotovfjeno /e bilo. daonesna-žujejo zrak bodlsi zaradi nepri-meme tBhnolog'/e in uporabe neustrB2nih matBrialov z emisi/o afj vonjem Ljubijanske mtekarm zaradi uporabe kurilnega ol/a in klora za čiščenje posod in pro-storov, kr ga porabijo okrog 25 I dnevno Tovama kovmske galan-tBnje zaradi neustrezne tshnolo-gijB in matBrialov v kurilnict m lakimici. Prav tako podjetje Tiki in Emba zaracfi oddaianja trdih delcev v zrak plinarna z itpare-vanjem vonja po plinu U hladilne vode pn procBSu proiZvodnjB mestnega plina, Toplama zaradi uporabB nekvatitBtnega tažkega kunlnega otja, ki vsebufe od 0,5-3% tvBpla v toni m ki ga ro-plarna v Ši$ki porabi ca 200 ton dnevno Lek pa s svojo dejav-nostjo v sodan/i fazi tehnoloSke proizvodnje ne vptiva na akolo-ško neravnovaaje
Neusfrezno in organoleptično zaznavno Bmiaijo pa ob dotočeni smeri vetra na spornem podmčju brez dvoma povzročajo tudi ami-sije Litoatroja in predvsem Doni-ta. in sicer so to hlapi tenolnih smol Donil /e 5 prapovedjo od-dajanja teh emisij v Sbvo prešel na tehnotoški postopek, pri kate-rgm hlape fBnolnih stnol izpušča-jo v ozrač/e.
Od vseh navedenih dolovnih organizacif so zahtevatt dofoč&nB sanacijske ukrepe: nekatere so to izvhile te same, lako Toptar-na. ki ne uporablja vei težkega kurilnega olja, temveč ptin Dru-god so zahlevah bodisi spre-membo tehnološkega procesa z novim, kl ne povzroča »misij, In uvedbo drugih matenalov To-ptarna je tako povlšala svo/ di-mnik za 50 m. kerje pr&j občasno oneanaževala zrak z zeto čmim dimom Donit iz Medvod b< te teta 1974 moral zgraditt zažtgaine naprave. vendar ja ftepubliška samfama inšpekcija ta rvk po-daljšata do leta 1976 Ko pa je Donit zaprosil za loksciisko do-ifoljenje občino šiška, da bi tam zgradili te naprave. občina na vtogo sploh m odgovorila. Seda/ ima tovama Donit te dobavnika za zažigatna naprave ki morajo začeii obratovati v jesani 1980.
Sanitama inSpekcl/a poudar/a. da so vse meritva le tr&nutnega značaja. zato jih bodo ponavljafi, zlasti ker se tehnotoglja spmmi-nja v skladu z materiatt in z uvaja-njem novih obratov (npr Tuba)
V dopisu /um/a 1979 sporoča-jo. da razen Oontta tz Msdvod vsi drugi obrati vsak zaso niso več onesnaževalci zraka. Vendar nji-
hovega vpliva na ekološko narav-noves/e ne gre omalovaževaii. kar se emisiiB vsakaga posamez-nega obrata. čeprav v dovoljenih me/ah. lahko superponirajo m skupno onesnatujejo zrak do ta-ke mera, da postane to zdravfu ikodljivo S i tudi poudarja da strokovmh ocen. ki jrh /b potfg/ Zavod za varstvo pn delu, na sprejBma v cetod. karsote lahko odraz Ib trenutnega stanja To trenutno stanje pa se lahko sprB-meni z uvajanjem novih lefjnoto-gi/ m matenalov, s spramernbo časovnih terminov, delovnih pro-cesov in novogndnjo.
Prav s tom v zvezi poudarja s 1, da delovne organizaciie mso sdini krtvec za ongsnaževanja zraka Krivl so tudi vsi organi, ki so povezani z izda/anjB^ lokacij-skih dovotjenj ta novogtadnfe m ki dovoljuJBJo uporabo tehnoiogij ktjub terrtu. da i>h /b $. I. ovrgia kot zdravju škodljive Obratnogg dovoljenja v takem primeru />e bi smeli izdatt.
Končno omenja s. i. Še človaSki fakior. ki je pri onesnaŽevBnju zraka in hrupu prav tako pomem-ben kot vai dnigi- Vsak posamoz-nik mora s samodisciplino in ob~ zimost/o {motom* vozila, zažiga-nje v naravi - vrtovi - in pravtlno kurjenJB v psieh) vpJJvati na zmanjievanje onesnaisvanla zraka in hrupa.
Glade hrupe obrata Slovin 5. 1 ni zrtano. da so prBbivalci s tem v zvezi poslali že drugo paticijo S prvo 30 uspeii. da je vodstvo . obrata prestavilo kompresor na zadnjo stran zgradbe. med tem ko /e nočni ftrup detovne izmene ie ostal Povzrotalt $0 ga z na-kladan/Bm In s prevažanJBtn ma-tariala, pn čemffr so mnogo hru-ps povzročitB todi nBpopravljBne zavora tovomjakov To stanjB 50 /e po zadnji peticiji obiutno po-pravilo
PaČ pa navaja s i cestni pro-met kot povzročitetja hrupa na SiovanCev} cesti Ta promat po-noči še ni močan. prako dneva pg fc-
Sanitama inSpekctfa pravi. da je treba varovati nasslia. zaradl bližine dalovnih organizadj oz. promotnih poti To določajo tudl predplsi o varstvu prad hrupom tn onesnaževanjem okolja.
Sanitama inšpekclja SkupSčl-ne mesta Ljubijana nadalje pravi. da je dotžna opozoriti. da bo v okviru danih možnostl (kerprod-m&tni nadzor opravlja Ib bti sani-tami mSpektor na območju petih Ijubljanskih občin) skušala zad9-vo po doiočbah zakonov člm botj CBfovito urejati, vandar le ob pot-m pomoči tn osvBŠčenosti detov-nih Ijudi in občsnov ter sprBJetih sanacijskih prog^amib samou-pravnih interesmh skupnosti za varstvo zraka. ki pogojujejo v$ak eksak(en ukrep Banitarno*inš-pekcljske siužbe. Skrbneje je po-\TBbno obravnavati tehnološke procesa novih proizvodnih dei organizacij ph izda/i tokacijskih, gradbenih in uporabnih dovo-l/enj. kar pa ni v prislojnosti sani-lame inŠpekcijB SML (primer novogradnja TUBE)
Nadalje navaja s. >.. da obdobje enolBtnega opajovanja šb ni dalo
zadovoljivih podatkov za ugotav-Ijanje dejsnskega stanja v dafj-šem Časovnem obdobju. kar bi pomagaio ugotavljav zdravstve-no ogražanost stanovalcev zara-di zdravju skodljivrh oziroma nadležnih amisij.
O peticiji je bila obv&šiBna tudi KS Posa v}b (peticija je bila posla-na leta 1977), ki /e pozvala neka-tere delovne organizacije, naj po&tjajo poročila o sanacijskfh ukraplh. kakšne sanacljake ukre-pe so uved/i in kdaj. Kako so po-zvana pod/etja izpolnila svojo dolžnost naj KS poroča sama
tz vsega je razvldno. da so pod-pisniki petici/B v svo/ih zahtevah ne samo uspeli temveč tudi mnogo pnpomogii tm k aodmnt«-mu. še bolj pa bodočemu izbolj-ian/u ekoioških pogojev v indu~ athJBki coni, kjer prebivajo
EMIL CHRISTOF