Franjo Čiček
Kako je Pukšanom ušel svetnik
Pukšani so imeli farno cerkev, Farna cerkev pa mora imeti podruž-nico, sicer vse skupaj ni nič in ni-maš po«i milim Bogom kam hoditi s proeesijo. Tega so se živo zavedali Pukšani in zato so imeli podružni-co. Podružnica je stala na gričku in prijazno gledala naokrog. Lepo jo je bilo videti. Na glavnem oltar-ju podružnice so imeli Pukšani sve-tega Roka, ki je s prstora kazal ve-liko rano na leseni nogi. Pa ni bila samo noga lesena, ampak je bil tudi ves Rok lesen. Iz čistega in prav le-senega lesa je bil izdelan in lepo pobarvan, kakor se spodobi. Nanj so bili Pukšani od sile ponosni. Kaj ne bi? Celo tnladi frkolini. ki so še platno prodajali in bili za ušesi mo-kri, so vpili po cestah in kazali tuj-cem podružnico, rekoč:
»To je pa naš sveti Kok, ni pre-več rejen, a tudi ne slok!«
Dolga leta je stal sveti Rok na oltarju in kazal ljudem rano od ju-tra do večera in od večera do jutra. Ni torej čuda, da je postal sčaso-ma že ves bledikast in zanikarn. Pukšani so rekli, da je hujši od be-rača in da ne bi tujci kaj godmjali in zabavljali okrog, kakšni da so Pukšani in njihov patron, so eno-dušno sklenili in odločili: Roka da bodo potegnili z oltarja, ga zavezali v vrečo in sam župan ga zapelje v mesto, da ga tam očedijo in nanovo
pobarvajo. Hudimana, se bo svetil potem! To bodo zijali tujci in tuj-ski promet! Rečeno — storjeno. Po-tegnili so Roka z oltarja in ga zape-ljali v mesto. Čudno prazen je bil sedaj oltar in da ne bi nihče videl te praznote, so cerkev zaprli. Frko-lini se niso več drli po cestah in Pukšani so se nalašč tako obračali. da jim ni bilo treba gledati na po-družnico. Ce je vprašal kak tujec:
»Kaj pa imate tam gori?« so Puk-šani rekli: »Nič!«
»Kako, nič? Saj je vendar cer-kev!«
»Rogača, kaj pa vidite? Ali ste slepi? Bila jc res cerkev. Sedaj za-enkrat ni, sveti Rok je šel na počit-nice! Mar mislite, da so počitnice samo za vas?«
Tujec se je čudil in se je lahko. Presneti Pukšani, zviti so to tiči! Pa so se tujcu za hrbtom režali re-koč:
»Pa smo gal«
Vse je šlo lepo po sreči, cerkve ni nihče nadlegoval, še manj svete-ga Roka, ki je stanoval v mestu prl pleskarju. 2e je bil določen dan, ko naj pridejo Pukšani po Inovo prepleskanega Roka, da ga postavi-jo nazaj v cerkev. Pa se ti znajdeja sosednji Rebrčani onkraj brega in pokvarijo lepe načrte vrlih Pukša-nov. Ravno dva dni prehitro si zmi-slijo hcntani Rebrčani — pa ti priro-majo z veliko procesijo v Pukše in na hrib k svetemu Roku. Kaj se-daj? Da bi jih ustavili in ne pustili v cerkev? S koli in plankami bi cepce spravili k pameti, da ne bi silili tja, kjer ničesar ni. Toda tega ne!  Potem gre zaslužek pri peku.
60
klobasarju in gostilničarju po vodi.    šani cerkev.   Procesija Rebrčanov
Rebrčani   niso   kakor   kak   mestni    je  pravkar prispela na  vrh  in se
hlačim. ki pije samo kislo vodo in    vsula   v  cerkev  glasno prepevaje:
sc čudi svežemu zraku. Ne, Rebr-              ^Ljubl ,„ dobri „„- „,,,. Rok,
čani  imajo zdrave želodce  in  vse                simmak »i bil, bolan in ubogl
pomlatijo kakor pujsi.   Od tega pa                Priili smt> k tcbi, pomagaj nrnn t, tili
ima korist tudi nikdar sita občinska                to od srca u bomo prosili!"
blagajna. To je treba imeti-v--¦vidl-       Mežnar  Urh je stal  na  oltarju
¦Jtu. Da bi jim povedali resnico: sve-    resno kakor kip. Se z očmi ni trenil.
ti Rok pride šele pojutrišnjem do-    Rebrčani so se pririnili čisto do ol-
mov, danes ga ni, ker je službeno    tarja.   Velik in brkat Rebrčan je
odsoten. Ne, to bi bilo isto. Rebr-    vlekel  za roko kričavega poba in
čani bi pokazali figo in šli nazaj, pa    je na ves glas vpil:
še obirali bi Pukšane na potu, češ,                _CTey, mel; Rok, ti nimai otrot,     _^m
njihov Rok hodi okrog kakor Puk-              a jaz jih imam celo kopico.               *^H
šani, kadar jih trka luna.                              Hvala So«"' ""' '" lvrsti'" **w*^B
/e enega vedno koielj davi.              -^^1
V hu-dih škripcih se namab spom-                Dobri Rok, tegi mi ozdravil"       W^^
nijo mežnarja Urha, ki je imel rav-       »Dobri Rok« bi bil najraje ozdra-
no tako oglato glavo in tako brado    vjl paglavca s palico_ ker se mu je
kakor sveti Rok m mu je bil na las    ta le preveč pribiižal,   ali imel je
podoben.   Dobra   in rešilna  misel    druge skrbi jn težave Bil je namreč
jim šine v glavo. Skočijo po Urha,    precej razgret, ko so ga z največjo
ga slečejo in ogmejo v veliko haljo.    nagHco s]ekli jn postaviIi v hl^dno
Nekdo mu nanše na koleno veliko    cerkev   posledica tega je bila, da
bunko. v roko mu porinejo palico    se mu je zafielo v nosu nekaj nabi.
m hajdi z njim na oltar.                   rati in _ hočeš nočeš _ siromak
»Glej, da stojiš pri miru,  sicer    je nenadoma na ves glas kihnil.
dobiš kamen v bučo,« ga blagohot-       »Čuclež, čudežl« so zavpiii Rebr-
no pouči župan, nakar zapuste Puk-    čani in suvali drug drugega v re-
61
bra. »Naše prošnje so ga poščege-tale, smilimo se mu, pa je kihnil od žalosti. Jejhata, zdaj bo pomagal. Le bolj še vpijroo!«
Rebrčani si niso dali dvakrat re-či in cerkev je kar grmela od pro-šenj in vzdihov. Mežnarja je že vse bolelo od nepremičnega stanja. Nos je imel moker kakor najboljli pes. Vendar je junaško vztrajal. če-prav je kihal kakor za stavo. Kiha-nje je Rebrčane še bolj podžigalo, da so še glasneje vpvli in idicali na pomoč. Mežnar Urh je spozna! s strahom, da se romatjem prav nič ne mudi iz cerkve in da bo njegova uloga še dolgo trajala. Zato je sku-šal narahlo prenesti težo telesa z ene noge na drugo. Pri tem pa je s peto preveč sunil nazaj. Toda to ni bilo nič hudega. Pobožni romarji niso niti opazili njegovega premi-kanja. Pač pa ga je opazil nekdo dmgi, ki je mežnarja namah rešil mučnega položaja. V trhli deski za oltarjem so namreč gnezdile ose in v njihovo gnezdo je nesrečni mežnar porinil peto. Ta preklicana peta je bila za ose — vzbuna za naskok. Pri tej priči so se vsule raz-dražene živalce v velikem roju mež-narju pod haljo in poiskale njegovo kožo. Tega ubogi mežnar ni pre-nesel. Skočil je z oltarja vrat na nos Rebrčanom na glave, ki so se pre-plašeni umikali. »Dobri Rok« je prislonil prvemu s palico preko buče, da je videl prestrašeni romar namah vse žareče okoli sebe in je nemilo zacvilil. »Dobri Rok« pa jo je ucvrl iz cerkve. Romarjem je zaprlo sapo. K.aj takega!
»Le kaj nam je zameril sveti Rok, da je ušel?« so se spraševali. Pa so jo udrli ven. Po hribu navzdol je dirjal »sveti Rok«, kakor da so mu vsi zlodeji za petami. Rebrčaiii pa za njim in ženske so vreščale:
»Sveti Rok, počakaj in ne dirjaj kakor žrebe! Na kolenih te bomo prosile odpuščanja, če smo se ti za-merile! Sveti Rok, počakaj in osta-ni pri nas!«
Toda »sveti Rok« se ni zmerril za te k)ice in prosnje. »Tolovaji so to pa ne romarji, ki prinašajo seboj ose!« je brundal mežnar v brado in jo rezal vedno huje po klancu. Niti Pukšani ga niso mogli ustaviti- Pa so Pukšami navalili na Rebrčane, češ, vi ste krivi, da nam je ušel svetnik. »Pošteno boste plačali, da ga lahko prikličemo spet nazaj ali pa gremo po drugega!« so vpili Puk-šani ter obkolili romarje. Hočeš nočeš moraš so zbrali Rebrčani za ceho in mir je bil sklenjen brez krvoprelitja.
»V nedeljo pridite pogledat, bo-ste videli novega svetnika in mno-go lepšega, kakor je bil ta nepridi-prav, ki jo je pobrisal v gozd!« so rekli Pukšani, ko so se do dobrega pokrepčali na račun lahkovernih Rebrčanov.
Res, v nedeljo so Rebrčani stali pod korom in txi daleo gledali sve-tega Roka. Toda novi svetnik ni več kihal, tudi ni skakal z oltarja, kaj šele, da bi klatil s palico okoli sebe. Polagoma so se Rebrčani le ojunačili in prišli bliže, da mu po-tožijo svoje gorje.
62