#        Za vse, kar je — za vse, kar na kakršen koli naèin obstaja —, velja predvsem to, da je. Da ugotovimo, da kaj je, nam zveèine ne dela posebnih te`av. Vèasih se sicer zgodi, da se za to, da kaka reè je, ne moremo kar tako od- loèiti, zlasti takrat, kadar nam je mnogo na tem, da se ne bi zmotili, ali pa takrat, kadar preiskujemo kako zelo neulovljivo stvar, za katero ne moremo vedeti, ali ni nemara samo predmet naše domišljije in utvara. A to, da svet je, ostaja za praktiènega èloveka nevpraš- ljiva danost. Pogosto pa nas `e samo zanimanje ali pa kaka nuja napoti naprej do vprašanja, kaj je tisto, kar smo našli, da je, in ugotovili, da ob- staja. Tudi s tem vprašanjem se veèidel ne za- mujamo prav dosti. Dovolj nam je, da vemo, za kaj je kaka stvar koristna in kako jo je treba vzeti v roke, da z njo kaj dose`emo. Tak od- nos imamo do veèine stvari. Èe prav premi- slimo, je torej tako, da sveta prvenstveno ne spoznavamo, ampak z njim nekaj poènemo. Spoznavamo pa ga v omejenem pogledu: v tem, ali je voljan sodelovati z našimi razno- vrstnimi ambicijami. Le kadar se nam upre in nas po kakem neuspehu pošlje nazaj, nas prisili, da si ga pred ponovnim poizkusom na- tanèneje ogledamo. Tudi za slovensko katolištvo seveda pred- vsem velja, da je. A komaj to izreèemo, `e vemo, da je slovensko katolištvo nekaj, za kar je premalo reèi, da je. Takoj se zavemo, da niti tega ne moremo reèi, ne da bi vsaj nekoliko ve- deli, kako je ali na kakšen naèin je. Lahko bi bilo namreè takšno, da ga v nekem va`nem po- menu sploh ne bi bilo. Katolištvo ni nekaj, kar bi bilo lahko na kakršen koli naèin. Do tega nas niso pripeljale kake zunanje ambicije, am-    2    6    pak notranje gledanje pojma. Br` ko pravimo katolištvo, se zavemo, da ne more biti brez vrednostnih konotacij. Z vso nujnostjo se torej pred nami poka`e vprašanje: Kaj je slovensko katolištvo? Kaj so slovenski katolièani? Ali: Kaj je slovenska katoliška identiteta? Kaj je iden- titeta slovenskih katolièanov? Ko pravimo katolištvo ali katolièani, mi- slimo predvsem na posebno duhovno obveš- èenost, vsebina katere je kršèanska vera, ka- kor jo uèi in oznanja katoliška Cerkev. Mi v tem razmišljanju prvenstveno ne mislimo na to. Na kar mi prvenstveno mislimo, je, z eno besedo, zgodovina: kakšen pomen ima katolištvo za stanje tistih entitet, v katerih obstaja, in kakšno vlogo igrajo katolièani v svojih razliènih dru`benih okoljih. Z eno be- sedo, koliko je zaradi katolièanov zgodovina drugaèna in kakšna je ta drugaènost. Prvens- tveno pravimo zato, da poka`emo na razliè- no orientacijo svojega razmisleka, ne da bi v katerem koli njegovem delu pozabili na duhovne in energetske izvore, do katerih imajo dostop katolièani. To samo za uvod. Za uvod tudi dve besedi o identiteti. Pred- vsem o tem, kako obstaja skupinska identi- teta. Ali obstaja tudi nezavedno? Zdi se da, sicer ne bi do`ivljali tega, da se ljudje v raz- liènih polo`ajih nenadoma zavejo, kaj so. Ko tega, kaj so, na neki naèin ne bi bilo v njih `e prej, se to ne bi moglo zgoditi. A nam gre za zavestno identiteto. Njena prednost je v tem, da se izmika gospostvu sluèaja in da zmore registrirati in aktivirati svoje razno- vrstne potenciale, predvsem pa se prej ali slej nujno znajde pred vprašanjem, kakšna bi morala biti. Zavest samobitnosti ali istobit- nosti ji omogoèa, da vzporedi svoje notranje              bistvo s parametri dru`benega zgodovinskega okolja. Pogosto se trdi — z akcenti, ki jim ne manjka preprièljivosti –, da je v resnici po- trebna samo ena reè: intenzivno evangelijsko obstajanje in vse drugo bo prišlo samo od sebe. Preprièljiva misel, kot smo rekli, a jo, ne da bi ji nasprotoval, dopolnjuje drug ozir: da je zgodovina v toliki meri avtonom- na, da zahteva našo posebno pozornost. Va`no je uvodoma tudi to, da si katolièani vprašanja o svoji identiteti ne postavljajo ka- dar koli, ampak ravno v tej zgodovini. Po- stavljamo ga v èasu, ko imamo posebno moè- ne razloge, da izvemo, kaj smo. To obèutje, ki mu ne manjka nujnosti, izhaja iz dveh dej- stev. Najprej so v novejši zgodovini katolièani šli skozi èas, kot ga v tisoèletnem obstajanju niso do`iveli. Bili so napadeni v tem, kar so: kot katolièani. Bili so napadeni od ljudi, ki so sicer izšli iz civilizacije, a so potem, ko so se zagledali, kaj so — ko so se identificirali, ko so dokonèno in v celoti pristali na to, v èemer so se zagledali –, šli ven iz orbite pridobljene omike, se tam organizirali in napadli tiste, ki so ostali znotraj — na naèin, ki zanj še `iv èlovek ni slišal, z nadarjenostjo in iznajdlji- vostjo, ki je presegla vsa prièakovanja. S temi silami so se katolièani morali bojevati, ker se je narod, ki so ga boljševiki napadli, v zgo- dovini izoblikoval v katoliški narod, pa tudi zato, ker so napadalci vedeli, da morajo, èe si hoèejo podrediti Slovence, najprej opraviti s katolièani. Tak napad so do`iveli katolièa- ni. Bil je, po tem kako je bil koncipiran in voden, zunaj izkušenega. Niè od tega, kar se je èloveškega bilo med ljudmi uveljavilo, ni imelo veè jamstva nedotakljivosti. Vse je bilo potegnjeno v ples zloèina in manipulacije — kaotiènega za tiste, ki so bili zunaj tega ra- finiranega in zavratnega naèrta. Skozi tak èas so šli slovenski katolièani. Za kakšne so se izkazali v tistih hudih plav`ih? Ali so tam prišli do kakšnih spoznanj in so bili, potem ko se je vse konèalo, zaradi njih drugaèni? Ali so temelji, na katerih so nekoè stali, bili še trdni in zanesljivi? Ali so v tistem ohranili zaèetno vero v Boga in èloveka? Ali jo je v njih potem še bilo toliko, da so jo lah- ko nesli naprej in od nje `iveli? Ali se je nji- hova identiteta po tem, kar so v tem do`iveli, kaj spremenila? Naèin, kako so katolièani ta boj sprejeli in bojevali, je pokazal, kaj so. Pokazal je, da so veliki v prenašanju in prestajanju. V de`eli je zavladal teror in teror je rodil strah, a se ljudje niso umikali v molk, ampak so svoje osnovno dostojanstvo reševali tako, da so ob- sodili zlo, ki je vstopalo v njihov svet in ga zaèelo osvajati. To je bil pogum, a ga je bilo treba plaèati, pogosto ne samo z `ivljenjem, ampak z mukami, ki bodo za vedno ostale zunaj našega razumetja. Prišel je èas muèen- cev in katolièani so ga vzeli nase. To stoji se- daj v njihovih identitetnih papirjih. To so o sebi dokazali: da so pripravljeni plaèati ceno, ki se zahteva, da stojijo, v vsakem primeru in vedno na tem, kar jih duhovno, kulturno in politièno konstituira. Trpnost je torej vrlina, za katero ni bilo nobenega dvoma, da so jo bili katolièani os- vojili do take mere, da je prestala tudi naj- veèje preizkušnje. Drugaèe pa je bilo s poèe- lom, ki trpnosti daje mero in èloveka, èe je v njem tega poèela dovolj, usposablja, da svo- je `ivljenje usmerja in vodi. Res so bili èasi, v katere so bili katolièani vpleteni, protislovni in je vsaka poteza, ki so jo potegnili, `e v na- slednjem trenutku prešla v svoje nasprotje, vendar je tudi res, da v njih ni bilo tiste su- verene volje, ki postavlja zgodovinskega èlo- veka. Niso dovolj jasno vedeli, da je boj, ko so ga enkrat sprejeli, treba tudi bojevati — tako kakor se boji bojujejo. Vemo, da ima vse svoje meje, bo`je in èloveške, a se pri tem ne sme pozabiti, da je prostor znotraj teh meja izroèen èloveku in ni nobena vrlina, èe z njim ne ravna tako, kakor terja njegova logi- ka. Èe èlovek zaupa v Boga, še ni reèeno, da  # je odvezan od prisebnega obstajanja v svetu. Èe se èas tako zgosti, da ure postanejo dnevi, dnevi meseci in meseci leta, potem se je tako zgošèenemu èasu treba pokoriti. Katolièani so se v bojih, ki so jih bojevali, zveèina dr`ali uveljavljenih èloveških norm, od katerih je bila najbolj pomembna ta, da so varovali ko- lièino `ivljenja, svojega in tujega, a je ob tem res tudi to, da so vsako `ivljenje, ki so ga var- ljivo — vèasih tudi neprisebno in celo bojaz- ljivo — upali ohraniti, potem morali plaèati stokrat in tisoèkrat. Boj, ki so ga katolièani bojevali zase in za cel narod, se je tako konèal — in to je tretja sestavina našega spomina –, da je bila njihova vojska genocidno pobita in da je šest do deset tisoè pripadnikov njihove duhovne in poli- tiène elite moralo v izgnanstvo za zmeraj. To je bila strašna cena, ki so jo morali plaèati za svojo odloèitev, in ne bi smelo biti slovenske- ga èloveka, ki ne bi zaèutil, da se mora pri tem prikloniti. Predvsem pa je zloèin, ki je bil nad njimi narejen, postavil te ljudi, ene in druge, na tako visoko mesto, da ga nihèe        E. Dolinar: Srce je ̀ arelo v moji notranjosti, glina.       nima pravice ne videti in da pred njim no- bena drugaènost, katoliška in nekatoliška, nima argumenta. Kršèanska smrt slovenske domobranske vojske in nadomestna domo- vina, ki so jo zase in za vse svobodne Slovence postavili izgnanci v Argentini in zanjo vemo, da ne bo veèna, sta v resnici ena stvar, ki v svoji visokosti in tragiènosti prinaša veliko sporoèilo: da moramo vsi spet priti k sebi in postati eno, ne samo vsi katolièani, ampak vsi Slovenci. Kdo bi zmogel v sebi tolikšno aro- gantnost, da bi se temu uprl? To je del katoliškega spomina, ki je vsem skupen in nas vse postavlja. Drugi del pa pri- poveduje o tem, kako smo katolièani pre`iv- ljali totalitarni boljševiški èas. Zgodba, ki jo ve povedati ta spomin, je dvojna. Pripoveduje o tem, da smo bili katolièani najbolj izpostav- ljeni totalitarni represiji, pa tudi o tem, da smo imeli Cerkev, ki je bila konec koncev javna in legalna drugaènost v skrajno nadzo- rovanem in poenotenem svetu. Obe okoliš- èini, da smo bili na eni strani predmet po- sebnega policijskega in ideološkega pritiska, na drugi pa so nam, zaradi naše številènosti in mednarodnih ozirov, morali dovoljevati, da smo redno in vsem na oèeh hodili na do- loèene kraje, kjer so se opravljala dejanja in brala besedila, ki so bila konièasto nasprotna vsemu, kar je prihajalo iz razglasnih postaj totalitarne dr`ave — obe okolišèini sta se na- zadnje iztekli v to, da je takšno naše obsta- janje govorilo o tem, da je mo`na drugaènost in da smo zaradi duhovne in kulturne peda- gogike, ki smo ji bili izpostavljeni, drugaèni tudi bili. Èeprav smo svojo drugaènost morali vseskozi plaèevati, smo bili torej drugaèni in smo bolj kot drugi Slovenci pripomogli h konènemu zlomu totalitarnega sistema. Zlasti pa smo z glasovi, ki smo jih dali avtentièni politièni demokraciji, prepreèili, da bi post- komunistiène nasledstvene sile zmagale še tu. Mislim, da historiènega spektra slovenske katoliške identitete ne smemo zakljuèiti, ne da bi registrirali še poglavitni facit specifiè- nega razvoja v 20. stoletju. Potem ko smo Slo- venci tisoè let obstajali na svojem zgodovin- skem prostoru kot katolièani, je v tem ob- dobju prišlo do radikalne spremembe. Iz ka- toliškega naroda — iz naroda, za katerega je George Rendell, britanski veleposlanik pri begunski vladi v Londonu do jeseni 1943, re- kel, da je morda “edini zares katoliški narod v Evropi” — je izšel narod, za katerega ne mo- remo veè kar tako reèi, da je katoliški. To je sprememba, ki je gotovo še nihèe od tistih, ki so jo sploh registrirali, v celoti ni poizkušal razumeti. Še manj pa je v naši zavesti jasno profilirana okolišèina, kako se je ta epohalna sprememba zgodila, okolišèina, ki je vsaj tako va`na kot sprememba sama. Ta sprememba se ni zgodila zaradi duhovne in intelektualne superiornosti katoliških nasprotnikov — kar bi bilo samo po sebi konèno mo`no –, ampak s fiziènim genocidom in politiènim nasiljem. Slovenski liberalci so katoliškega nasprotnika ubili — ali bolje, dali ubiti. Ko so se v dr`av- ljanski vojni pridru`ili boljševikom, so vedeli, da bodo ti opravili to delo v njihovem imenu. Ko so se neke jesenske nedelje leta 1941 vrh- niški Sokoli ob kavi v gostilni Pri Nacetu kot društvo — korporativno takorekoè — odloèili, da pristopijo k OF, so vedeli, za kaj gre: da gre proti “farjem”. Boj proti okupatorju tu ni imel druge vloge kot to, da je skrbel za do- bro poèutje. Èe naš zgodovinski spomin te konène bilance ne bi registriral, bi bila iden- titetna podoba slovenskih katolièanov nedo- pustno okrnjena. Na enem listu slovenskega katoliškega identitetnega dokumenta stojijo torej spomi- ni na najnovejšo zgodovino, ki je tekla v tako zahtevnem kljuèu kot nobena prej. V razme- rah, v nobenih slutnjah zagledanih, so morali katolièani dokazati, da so to, za kar se imajo in za kar veljajo. Nikoli prej ni nihèe niti za trenutek pomislil, da bo Slovenija, vrt sredi civilizacije, postala muèeniška de`ela.         # Drugi list tega dokumenta pa je izpisan z ambicijami, ki se nanašajo na vlogo, ki bi jo katolièani, glede na to, kar smo bili in kar smo, mogli odigrati v prihodnosti. Dejstvo, da Slovenci nismo veè integralno katoliški narod — še vedno ne vemo, kaj natanko to po- meni –, nas ne odvezuje od tega, da ne bi bili zanj zadol`eni s tako skrbjo, kot smo bili nek- daj. Eden od uvidov, ki nam to narekuje, iz- haja iz okolišèine, da je slovenskost našega ka- tolištva vezana na obstoj in prosperiteto slo- venskega naroda v celoti. Katolištvo, kakor ga uporabljamo v tem razmišljanju, je ravno ka- tolištvo, kakor se je izoblikovalo v kulturni in politièni societeti, ki se imenuje slovenski narod. Kot smo `e rekli, smo katolièani pre- bivalci dveh svetov, od katerih je eden kato- liška Cerkev, drugi pa dru`beni, kulturni in politièni prostor naroda, ki je v zgodovini ob- stajal v raznih polo`ajih in asociacijah, danes pa je dosegel status lastnika in upravljalca lastne dr`ave. A dr`ava je samo zunanja oblika drugega prebivanja katolièanov, njihov avten- tièni dom je in ostaja narod. Slovenski narod je temeljna referenca naše katoliške vezanosti. Èe se za trenutek vrnemo k ugotovitvi, da slovenski narod ni veè integralno katoliški na- rod, se zavemo, da to lahko pomeni marsikaj, gotovo pa to, da za oblikovanje njegove se- danjosti in prihodnosti niso zadol`eni samo katolièani, ampak tudi druge sile, pa naj se tega `e zavedajo ali ne. Èe torej postavimo vprašanje, ali smo danes katolièani integralno odgovorni za slovenski narod, bomo razloèili, kar je treba razloèiti, in rekli: moralno da, ker je odgovornost notranje neomejena, dejansko pa ne, ker so poleg nas še druge sile, ki jim lahko ali pa moramo pripisati enake dol`no- sti. Èeprav se s tem tu ne bomo podrobneje ukvarjali, je vendar pomembno dejstvo, da smo danes katolièani za doseganje dru`benih ciljev vezani, bolj kakor kadar koli do sedaj, na sodelovanje. A vendar `e tu lahko povemo, da to pomeni marsikaj. Na primer to, da naše sodelavce lahko opozorimo na nekatere reèi. Dokler so bili katolièani integralno odgovorni za slovenski narod, nad nami ni visela realna mo`nost, da izginemo. Nekateri (Krek, Nat- laèen) so sicer kdaj svarili pred odhajanjem v tujino ali upadanjem rojstev, ni pa bilo ni- kakršnega razloga za splošen preplah. Dejs- tvo, da umiramo, je oèitno povezano s priho- dom liberalizma, saj imamo referenèno sku- pino, ki dokazuje, da je to res. To je slovenska Argentina, ki je kljub moènim asimilizacij- skim pritiskom po šestdesetih letih moènejša, kot je bila na zaèetku. Drugo vprašanje, gle- de katerega bomo vprašali naše liberalne pri- jatelje, kaj mislijo ukreniti, je deprimirajoèe dejstvo, kako naši mediji oblikujejo sedanje slovenstvo. Mar ni tako, da vsak dan plane petdeset ljudi na slovensko substanco z in- stinktom izve`banih mikrobov za to, kar je na njej še zdravega in normalnega. Saj je umestno vprašanje, mar ne, do kdaj se bo na- ša èloveška snov mogla upirati. Kdo pa ve, kako dolgo morejo ljudje to vzdr`ati? Kaj pa, èe je naša odpornost mnogo manjša, kot si mislimo? Za vse velja, kaj bomo naredili gle- de tega vprašanja in tisoè drugih. Res, kaj bomo naredili? Prepovedovati danes ni veè mogoèe; kaj pa nam ostane? Kdaj bodo novi ljudje, ki so prevzeli soodgovornost za sloven- ski narod, konèno zavzeli svoja mesta? Kdaj bodo nehali vsaj napadati kršèanstvo in ka- tolištvo, ki je ta narod postavilo? Kdaj? Toda, ker smo obljubili, da bomo govorili o katoliški identiteti, se vrnimo k sebi, k temu, kar zmoremo sami. Ena od stvari, ki so v nas na poseben naèin, je kultura vpraševanja, naj- prej samospraševanja in potem tudi spraševa- nja sploh. To posebno kulturo bi lahko izva- jali iz naše kršèanske pouèenosti, iz zavesti o obstajanju absolutnega kriterija naše eksistence, a se raje spet vrnimo v zgodovino. Po porazu, ki smo ga do`iveli, po unièenju naše duhovne in politiène elite, so vprašanja, ki so v nas vsta- jala, imela to v sebi, da so hotela do zadnjih              vzrokov. Hoteli smo razumeti. Hoteli smo slednjiè vedeti, zakaj se je vse to zgodilo. Zato so bila naša vprašanja zadnja in nepopustljiva in èe pravih odgovorov nismo našli, se z zasil- nimi nismo zadovoljili. Šlo nam je zares in ho- teli smo razumeti. Od tod izhaja kultura na- šega vpraševanja. To je v nas kot del naše se- danje katoliške identitete. Instinkt za prava vprašanja, ki se napaja iz naše katoliške duhovne obvešèenosti, pa tudi iz prebivanja v skrajnostih, ki nam jih je priredila novejša zgodovina, je ena od stvari, ki nas opremljajo za prihodnost. Zavestno ga moramo investirati v svojo prisotnost v jav- nosti. Naša vprašanja, èe jih bo vodil okus po resniènosti, nas bodo usmerjala k pravim od- govorom in stran od iluzij, obenem pa bodo skrbela za našo kredibilnost v dru`bi, ker se bo zato konèno ponovno izkazalo, da so pers- pektive, ki jih odpiramo, zanesljive. To je posebno va`no zaradi kriznega zna- èaja sedanjega evropskega èasa. Bistvo krize ni v njeni muènosti, ampak v njeni zahtev- nosti, v njeni napetosti in zgošèenosti. Kriza        E. Dolinar: Odrezan sem iz de`ele ̀ ivih, les.  #        je odloèilni èas — to poznamo iz medicine. V èasu krize se stvari odloèajo za dolgo dobo, mogoèe za zmeraj, zato je v takem èasu po- trebna intenzivna prisotnost. Tu ne moremo naprej, ne da bi rekli dve besedi o tem, kako je do evropske krize prišlo. Do nje je pripeljal neki razvoj, ki ima dobe- sedno sto obrazov, z eno besedo pa ga ne mo- remo bolje zajeti kot z besedo levica, èe jo razrešimo njene politiène vezanosti in z njo pokrijemo tudi širši duhovni, kulturni in po- litièni razvoj. Pravzaprav ne samo razvoj, saj levico v tem pomenu razumemo kot metafi- zièno nastavitev — kot nekaj absolutnega, v na- ši civilizaciji pralegitimnega. Druga beseda za levico, tako razumljeno, je kritika. Evrop- ska civilizacija je od zaèetka šla v znamenju dveh temeljnih ravnin: postavljanja in kritike postavljanja. Platonova ideja in sofistièna kri- tika Platonove ideje se je v evropski kulturi na sto in sto razliènih naèinov ponavljala do zadnjih dveh ali treh stoletij. Tudi še naprej, a je pred dvesto, tristo leti kritika dobila pre- moè. Posledica je bila ta, da je evropska ci- vilizacija postajala vedno bolj kritiška civili- zacija — vedno bolj enostranska. Der Geist steht links — duh stoji na levi — je postajala vedno bolj veljavna sintagma. Bit in skrb za bit se je vedno bolj umikala v ozadje, duhov- no sceno, vedno bolj pa tudi dru`beno in po- litièno, pa je bolj in bolj zasedala kritika. Na- zadnje se je zgodilo to, da si je kritika pris- vojila mesto in vlogo biti. V tem je kriza evropskega duha — njeno uragansko oko. Nje- no akutnost pojasnjuje naslednja okolišèina. Po dvesto ali tristo letih takšnega razvoja, ko ni veè veliko dvoma, kakšni so njegovi sadovi, je postalo jasno tudi to, da bi se evropska le- vica, v vseh svojih aspektih, duhovnih, dru`- benih in politiènih, morala izroèiti velikemu zgodovinskemu samospraševanju. Levica ali kritika bi se morali zagledati v svoji prepo- vedanosti — kot hibris — in ponovno poiskati svojo izhodišèno normo. A ravno te priprav- ljenosti nikakor ni. V tem je brezizhodna za- gatnost te krize. Toda levica za ta upor `e plaèuje kazen. Èe je svet nekaj in je ta nekaj njegova norma; èe je èlovek nekaj in je ta nekaj èlovekova nor- ma, potem ta levica ne dosega veè ne sveta in ne èloveka v njuni normalnosti. Potem ko je v ambiciji, da postane vse, izstopila iz svojega ontološkega le`išèa, je levica izgubila jezik, s katerim bi to lahko storila. To je sedaj stanje, v katero bi lahko vsto- pila katoliška kultura s svojimi vprašanji, ki bi, èe bi jih postavljala zvesto in obèutljivo in po- gumno — v skladu s svojim izkustvom —, uteg- nila biti rešilna: èe bi ta kultura imela to am- bicijo, da bi dosegla svet in èloveka v tem, kar sta — v njuni normalnosti. Lahko bi tedaj po- stala “kamen, ki so ga zidarji zavrgli”. Niè pretiranega ali celo škandaloznega ni v tem, èe reèemo, da je kršèanstvo, ki ga pred- stavlja tudi slovensko katolištvo, rešitev za Evropo. Danes je še tako, da sugestija vrnitve v kršèansko Evropo — ne kot klic ali projekt, ampak `e kot mo`nost — povzroèa, da si post- moderna levica trga oblaèila. A kriza se poglab- lja in nihèe ne more predvideti, do kakšnih obratov lahko pride, preden bodo ljudje do- konèno dovolili, da se razreši v katastrofo. Quid vetat? Res, kaj brani, saj je kršèanstvo, bolj kot ekonomija in politika, sposobno, da evropske- mu èloveku zagotovi suverenost nad zgodovi- no — ne da bi se mu bilo treba zatekati k na- silju nad seboj in drugimi. Kršèanstvo je sila, ki mora, kot pravi apostol Janez v pismu, ki so nam ga prebrali na Belo nedeljo, premagati svet. A je sila in ne nasilje. Sila je izraz volje, ki je v skladu z normalno konstitucijo sveta, nasilje pa iz normalne konstitucije sveta izstopa in se giblje po orbiti prepovedanega. Veteres iterare cursus — vrniti se na stara pota — kakor priporoèa Horacij, je za Evropo posebej mo- goèe tudi zato, ker je odloèitev, da jih zapusti, bila, kot pravi Jürgen Habermas, Sonderweg — osamljena pot, od nikogar posnemana. Bila              je, bi lahko rekli, upor. Od nobenega razvoja biti nujno povzroèena, ampak svobodno de- janje duha in zato reverzibilno kot vsaka zmota, ki jo èlovek lahko registrira kot zmoto in ko- rigira. Zato obstajajo mo`nosti, da se Evropa povrne v svojo prvotno duhovno podobo, ki je nekoè `e bila njen dom. V nekem smislu je `e sedaj tako. Kadar se s prijatelji vozimo skozi katero od slovenskih vasi, se skoraj vedno najde kdo, ki na glas pove misel, ki je nastala v njem: “Tudi za ta kraj ve- lja, da je bolj kot od uèitelja ali zdravnika ali pa od katerega od ljudi, ki po tradiciji dajejo kraju mero, odvisen od duhovnika”. Sam sem nekoè na nekem vaškem zborovanju sedel po- leg èloveka, ki mi je v pogovoru dejal; “Ne ho- dim v cerkev, a vam ne morem povedati, kako me veseli, da imamo dobrega duhovnika”. Za- èutil sem, da mu pomeni nekakšno jamstvo. Da lahko kljub vsemu še reèe kot hribovski kmet Voranc po ustih pesnika Daneta Zajca: Si še? Se še dr`iš na svislih hriba? O še pri`igaš luè v glavi hriba, še je mirno moje srce ... Ob tem se èlovek skoraj nujno vpraša, ali se slovenska Cerkev dovolj zaveda, koliko lju- di je, ne glede na razne ankete, odvisnih od tistih, ki jih k njim pošilja. A to na sploh, po- sebej pa v tem razmišljanju, ni naša stvar. Naša stvar je slovenska katoliška identiteta. Na kar smo spomnili v uvodu — da ni dovolj, èe obstaja kot nekaj, kar zgolj je –, bi radi se- daj ponovili: to ni dovolj nikoli, zlasti pa ne v èasu, ki mu ne moremo odmisliti kriznosti. V takem èasu moramo na vsak naèin dognati, ne samo kaj smo, ampak tudi, kaj bi mogli oziroma morali biti: kakšne nas zahteva ka- toliška duhovna obvešèenost, niè manj pa ti- sti prostor v narodovi zgodovini, ki prièakuje, da se ta obvešèenost uveljavi v modusu zgo- dovine. Zdi se zato, da èas, ki ga `ivimo, ma- lokatero stvar bolj priporoèa kot velikopotezno raziskavo slovenske katoliške identitete ali identitete slovenskih katolièanov. Po naši misli bi takšno veliko podjetje moglo izpeljati samo gibanje, ki bi imelo to ambicijo, da bi se izteklo v slovenski katoliški shod. Rekli smo gibanje, ker mislimo, da bi priprave na to dejanje morale biti dolg proces, v katerem bi bilo zajeto vse: od utemeljevanja njegove priporoèljivosti in nujnosti, do regi- striranja dejstev naše preteklosti in sedanjosti, do prièakovanj, ki jih imamo do prihodnosti. Nobenemu vprašanju se pri tem ne bi smeli izogibati, nobene zadrege ne bi smeli dušiti, tudi vse visokosti bi morali videti, ki so jih nekateri dosegli in z njimi dokazali, kako “zelo èlovek presega èloveka”. Dve stvari bi se morali zgoditi, da bi bil uvid v slovensko katoliško samobitnost ali is- tobitnost dose`en v merah, ki bi mu lahko zagotovili znaèaj zgodovinske pridobitve — kot nekaj, kar bi bilo tako solidno, da bi os- talo. Najprej bi vodstvo Cerkve moralo zagle- dati umestnost projekta, ki bi se mu lahko reklo slovenski katoliški shod. Umestnost je skromna beseda, mogoèe bi morali reèi neob- hodnost ali celo urgentnost. Iz svojega supe- riornega in obdarjenega mesta bi to vodstvo moralo oceniti vrednost, pomen in oportu- nost neèesa, kar je tu zgolj misel ali kveèjemu pobuda. Drugi pogoj je ta, da bi se za tako idejo ogrelo nekaj deset mladih slovenskih ka- toliških laikov, ki bi bili pripravljeni investi- rati svoj èas — veliko èasa — v to, da bi si pri- dobili eksaktno, zanesljivo in uporabno védenje, kaj slovenski katolièani ta èas smo: kaj smo sposobni narediti in kaj ljudje od nas lahko prièakujejo. Kar bi ti mladi ljudje morali imeti, je veselje do misli. V misli bi morali videti redko razkošje. Poleg tega pa bi jih moralo nekaj gnati. Na primer ljubezen — do ljudi, do slovenske Cerkve, do naroda, ki se sedaj še imenuje slovenski, a se morda èez sto let ne bo veè mogel. To bi morali biti ljudje, za katere bi bila ta misel neznosna.