■ili
u» a,«;, d m, , A "
■ • Tr. Stn':VePP» '9 vWM j
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE. TRŽAŠKEGA OZEMLJA
1*1
llllllll

-,
Leto Vili. Štev. 40 (419T
TRST • SOBOTA, 20. OKTOBRA 1956

Posamezna štev. 25 lir
SINDIKALNA
enotnost
eli
m,
irl
»H
ja«
dU
•ač ) roblem sindikalne e-notnosti je danes predat široke diskusije med avci in v vseh sindikatih organizmih. Ta misel vedno bolj utira pot in : deti na vedno večje razu-'evanje s strani širokih asti delovnega ljudstva, Jr dokazuje, da je v za-čsli delovnih ljudi polo-ioV ‘j zrel za ustanovitev edi-e sindikalne organizacije. Razlogi za dozorevanje dožaja so različni in šte-Po mojem mnenju * ima v tem veliko vlogo 'edvsem zavest o šibko-odpora, kot posledici Idikalnega razkola, spri-združenih in vedno bolj ^drznili delodajalcev. Ta lvest se je utrdila med , 'Uvei zaradi preteklih in hanjih izkušenj. To je ..rjansko rezultat obraču-1»1 izkušenj iz sindikalnih f-Ttb, ki je vse skozi poziori za dobo pred razko-in večkrat negativen pii1 poznejšo dobo.
Tržaškim delavcem so o-de v spominu enotna avka leta 1950, stavka e-tričnih varilcev v pool ‘ju 1955, borba za o-atnbo akordnih tarif v :f l°šnjem poletju, da ne ,djvorimo o drugih prime-ki so se zaključili z ‘'ago. Spominjajo pa 'di
0*|
hi" \
>
u" h
A
.ni*
'jeidua organizacija, katere - * se niso vse končale z ^ dovoljivim rezultatom, delavci so pod vedno j im pritiskom izkori-aja, sindikalne svobode so bile omejene in -deptane, diskriminacija Postala že dnevna prak-' gospodarski položaj se poslabšal. Delavci gle-‘Jo na vse to kot na po-v* edico razkola njihove . ■»' “Ute. Zato si utira pot s0*1 'aj a po enotnosti.
,ip' |
y
lom, proti brezposelnosti in za politiko produktivnih investicij; 2. izboljšanju mezdnega in normativnega značaja; 3. obrambi notranjih komisij in uresničitvi enotnosti teh organov, tudi s predlaganjem enotnih list kandidatov o-beh sindikatov organizacij, ki naj se določijo na enotnih skupščinah delavcev, upoštevajoč potrebo jamstva za manjšino; 4. obrambi demokratičnih pravic delavcev v tovarnah in bistvenem izboljšanju njihovih življenjskih pogojev preko pravičnejše porazdelitve dohodkov in večje zaposlitve.
Osnova za uresničitev sporazuma
Po mojem mnenju, gornji predlogi — in še drugi, katere smo vedno pripravljeni preučiti, naj pridejo s katere koli strani — lahko predstavljajo o-snovo za plodno srečanje in za uresničitev sporazuma med obema sindikalnima organizacijama.
Poleg tega imamo še razne probleme kategorije, ki so nerešeni. Zato bi bilo zelo koristno določiti, na drugih borb, ki jih ■ vseh ravneh, periodična v odila ena sama sindi- aj| priložnostna srečanja
Delegacija
Madžarske
delavske
partije
v Jugoslaviji
Te dni je na obisku v Jugoslaviji delegacija CK Madžarske delavske partije. Delegacija je prispela v Beograd v ponedeljek. Sestavljajo jo: član politbiroja in predsednik vlade Andraš Hegeduš, član politbiroja in sekretar CK Janoš Kadar, član politbiroja in podpredsednik vlade Anton Apro in sekretar CK Ištvan Kovač. Delegacijo vodi generalni sekretar Erne Geroe. Prvim razgovorom, ki so potekali v prisrčnem ozračju je prisostvoval poleg voditeljev tudi generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito.
Delegacija razpravlja o vprašanju nadaljnjega sodelovanja in napredovanja odnosov med obema partijama in o izkušnjah pri gradnji socializma v obeh državah. Madžarski delegati so izrazili željo, da pošljejo v Jugoslavijo posebno delegacijo, ki bo natančneje proučila državni gospodarski sistem kot tudi ustroj političnih organizacij.
Vršni
dbor CG1L feučil problem
bi,:
Pričakovanje delavcev sme doživeti razočara-Nasprotno, vzpodbudi ga je treba in mu u-Ači. Izvršni odbor CGIL Prejšnji teden na sestan-: ‘ pretresal položaj, ki se j Ustvaril v deželi in po-1 ®‘il svoje zasedanje pre-“vi tega tako važnega |(> ‘ašanja. Izvršni odbor si samo osvojil predlogov arišev Novelle in San-1 glede na organsko e-’host sindikalnega giba-(ki se ne more uresni-ne v CISL, ne v UIL "iti ne v CGIL, marveč Uovi organizaciji, samo-S Jni od gospodarjev, vla-in vseh strank), mar-je obenem sestavil in Vložil dokument, ki ?uuje predloge. Okrog ' predlogov je treba raz-1 med delavci široko in dobljeno diskusijo.
h -
ri nas je problem enot-‘i, organske kot akcij-verjetno še bolj ob-kot v drugih pokra-.m Italije, to pa zaradi Jega razkola in močnej-■U pritiska gospodarjev kratenju svoboščin in ‘^abšanju življenjskih ®°jev delavcev.
^edno smo se borili in j;°varjali potrebo po , suičitvi enotnosti de-, .'h sil, ker se zavedala so težnje in inte-
5*

med predstavniki zadevnih sindikatov, da se skupno preuči te probleme in določi sporazumno akcijo.
Uresničitev gornjih dveh vprašanj bi brez dvoma ugladila pot za organsko enotnost delovnih ljudi. Razvijajoč naše delo za u-stvaritev nove enotne sindikalne oranizacije, mora-mo predočiti delavcem in vsem pobudnikom enotnosti, potrebo delovanja za okrepitev nove Delavske zbornice in njenih strokovnih sindikatov. Prav te organizacije bodo lahko največ prispevale in ustvarile ugodnejše pogoje za uresničitev organske sindikalne enotnosti.
Z utrjevanjem in obnavljanjem naše sindikalne organizacije bomo dali dragocen doprinos za sindikalno enotnost v Trstu.
BONOMO TOMINEZ
Rehabilitacije na Poljskem
Na Poljskem je bilo od maja do oktobra letos vloženih 1708 zahtev za rehabilitacijo. Gre za državljane, ki so bili žrtve kršitve socialistične zakonitosti.
Z obiska delegacije KPI v Jugoslaviji
Po desetdnevnem obisku v Jugoslaviji se je delegacija Centralnega komiteja Komunistične partije Italije v ponedeljek vrnila domov. Isti dan zjutraj je imela tiskovno konferenco v Ljubljani. Pred odhodom iz Jugoslavije je obiskala še Postojnsko jamo. V Trstu se je delegacija ustavila do večera. Tovariša Montagnana in Spano sta bila na sedežu partije, kjer sta se razgovarjala s tov. Vidalijem in člani 1K o obisku v Jugoslaviji. Tov. Vidali in Marina sta medtem obiskala v hotelu tov. Longa, kjer je počival par ur. Voditelji naše partije so nato povabili delegacijo na večerjo. Tov. Montagnana je odpotoval iz Trsta v torek, ker se je zadržal na osebno povabilo tov. Vidalija, s katerim sta si stara prijatelja. V teku svojega bivanja v Jugoslaviji je delegacija obiskala razna mesta, občine, večja podjetja, tovarne in zadruge. Gornja slika nam kaže člane delegacije v razgovoru s člani delavskega sveta v tovarni «Rade Končar» v Zagrebu
SKUPNA IZJAVA
o odnosih
med KPI in ZKJ
► Delegacij a Zveze komunistov Jugoslavije se bo udeležila kongresa KPI
Pjb zaključku razgovorov meddelegacijo CK KPI in delegacijo CK ZKJ je bila v ponedeljek objavljena skupna izjava o odnosih med obema partijama, ki jo je tov. Luigi Longo isti dan p recital na tiskovni konferenci v Ljubljani. Izjava se glasi :
«Med 5. in 15. oktobrom je ------------
bila v Jugoslaviji delegacija Komunistične partije Italije gost Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Delegacijo so sestavljali tovariši Luigi Longo, Velio Spano, Mario Montagnana, Antonio Pesenti, Ma-rio Lizzerò, Luisa Balboni, Car-lo Salinari, Italo Busetto, Gè-rardo Chiaramonte in Duccio Tabet.
Delegacija je obiskala generalnega tajnika Zveze komunistov Jugoslavije in predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, tovariša Jo.
sipa Broza Tita in se razgovarjala s številnimi voditelji partije, sindikalnih organizacij in javnega življenja Jugoslavije. Po obisku Beograda je delegacija obiskala ljudske republike Makedonijo, Hrvatsko in Slove-nijo in je v vrsti sestankov in obiskov v glavnih mestih republik, okrajev, občin, v pod-jet jih in zadrugah lahko neposredno spoznala vprašanja de-lavske in družbene uprave, politike ter gospodarskega sistema, kulture kakor tudi vlogo Zveze komunistov Jugoslavije, Socialistične zveze delovnega
Bistvene spremembe pri določanju družinskega davka
Sprejet star predlog komunistov Oproščeno bo davka več tisoč delavskih in uradniških družin
D rejšnji petek je tržaški občinski svet odobril vrsto ukrepov finančnega značaja, ki so večinoma v zvezi z uvedbo znanega zakona 703 o preureditvi krajevnih financ.
Med davki, o katerih se je-----------------
odobrilo uvedbo ali spremembe, je brez dvoma najvažnejši družinski davek. Omenjeni davek je bil raztegnjen na našo občino leta 1953 po ostrih diskusijah v občinskem svetu. Po zakonu je davek neposreden in progresiven. Odmerja se po dohodku državljana in višina dav. ka ne narašča v celoti progre-
Nova tovarna avtomobilov
v L. R. Kitajski

h* delavcev skupna stvar S 'ttt, da smo prišli da-
v tako fazo, ko so dani Pogoji, razen potrebe, ; j*resničitev, najprej ak-i nato pa organske
'stim. da se n. pr. lah-
K
A
m, da se n. pr. i^jde osnove za spora-: 1 o izvajanju Va-
l*jevega načrta, kot oro-
“orbe proti monopo-
V tem tednu so na Kitajskem otvorili prvo večjo tovarno za serijsko proizvodnjo avtomobilov. Tovarna bo proizvajala 30.000 tovornikov na leto. Zgra-jena je bila s pomočjo, ki jo je dala SZ z načrti, tehničnim o-sebjem in stroji.
Imre Nagy zopet v partiji Farkaš aretiran
Bivši predsednik madžarske vlade Imre Nagy, ki je bil 1955 izključen iz partije, je bil te dni na svojo prošnjo zopet sprejet v partijske vrste. CK partije navaja v svojem sklepu, da je Nagy res napravil neke napake, te pa niso bile tako resne, da bi opravičile njegovo izključitev. CK pravi nadalje, da je bil Imre Nagy takrat izključen na zahtevo Rakosija.
Ves madžarski tisk kot tudi radio Budimpešta objavljajo te dni članke raznih sindikalnih in političnih voditeljev, v katerih je prikazana sokrivda Rakosija za težke kršitve socialistične zakonitosti. Zoltan Hor-vatli, bivši sindikalni voditelj,
ki je bil pred kratkim rehabili. tiran piše, da Rakósi ni odstopil iz zdravstvenih razlogov, marveč da je bil odstavljen zaradi sokrivde pri vseh dejanjih, zaradi katerih bodo morali bivši obrambni minister Farkaš in drugi funkcionarji policije odgovarjati pred sodiščem.
Nekaj dni prej je bil Farkaš aretiran na zahtevo državnega pravdnika.
Končan drugi proces v Poznanju
Prejšnji petek se je zaključil v Poznanju drugi proces v zvezi z znanimi neredi in demonstracijami. Tokrat je bilo na zatožni klopi 9 oseb, ki so bile obtožene napada na sedež policije. Dva obtoženca sta bila o-proščena, ostalih sedem pa je bilo obsojenih na različne zaporne kazni od 2 do 6 let.
V Pragi so prejšnji teden izpustili iz zapora Marijo Šver-movo, ki je bila na procesu proti Slanskemu obsojena na dosmrtno ječo. Izpuščena je bila zaradi dobrega vedenja.
sivno, marveč sorazmerno z višino dohodka. Polemike, ki so se vnele med levico in vladno sredino, so se sukale okrog naslednjega dejstva : levica je predlagala tako strukturo davka, ki bi oprostila plačevanja tega bremena večji del delovnih ljudi z delovnim razmerjem in naj bi se davčno breme osredotočilo na dohodke premožnejših slojev. Postavljena je bila poleg tega zahteva, da se življenjski minimum, ki je oproščen davka, dvigne od 225.000 na 300.000 lir, dočim je občinski odbor takrat predlagal 225 tisoč lir. Kljub temu je takratnemu občinskemu odboru uspe. lo odobriti načrt, ki je bil bolj naklonjen kapitalistom kot pa delovnim ljudem. Načrt je takrat predložil liberalec odv. Forti.
Sklep, ki ga je predložil občinskemu svetu današnji odbor in je bil odobren tudi z glasovi komunistov, pa vsebuje bistvene spremembe obdavčitve in s tem v celoti sprejme predlog naše partije ter upošteva interese delovnih slojev.
Kako se bo
odmerjal
davek
Kako se bo odmerjal družinski davek z novimi sprememba, mi, ki so bile vnesene prejšnji teden? Vzemimo primer štiri.
članske družine, (mož, žena in dva otroka, vsi na breme družinskega poglavarja) ki ima 800.000 lir letnega dohodka. Gre torej za družino z dohodkom, ki je višji od povprečnega. Obdavčljivi dohodek dobimo s tem, da odbijemo 50% celotnega kosmatega dohodka, to je 400.000 lir. Od te vsote je treba odbiti nadaljnjih 300 tisoč kot življenjski minimum, ki ga predvideva zadnji sklep odbora ; tako ostane 100.000 lir obdavčljivega dohodka. Od navedenih 100.000 lir je treba sedaj odbiti še 50.000 za vsakega družinskega člana, ki je v breme družinskega poglavarja, torej nadaljnjih 150.000 lir. Ko smo odbili tudi to vsoto, ne ostane noben obdavčljiv dohodek. Izhaja torej, da družina ne bo plačevala družinskega davka. Za to obdavčitev bi morala imeti taka družina letni dohodek od dela nad 850.000 lir.
Važna priporočila naše skupine
Z novo strukturo družinskega davka bo tega davčnega bremena oproščeno več tisoč del a v-škili in uradniških družin.
Druge znatne karakteristike spremenjenega davka so v tem, da bodo delavci z nižjimi dohodki oproščeni davka ali pa bodo plačali nižje vsote od prejšnjih let, dočim bodo davkoplačevalci z visokimi dohodki, predvsem veletrgovci in industrije! ter premožnejše kategorije svobodnih poklicev bolj o-bremejeni. Kot rezultat tega bo celotni dohodek občine iz naslova družinskega davka ostal približno nespremenjen.
Pri odobritvi sprememb družinskega davka je dala komuni, stična skupina važna priporoči- j la in občinski odbor se je ob- ! vezal, da jih bo preučil. Naša skupina je priporočala naj se ustanovijo davčni sveti za odmerjanje davka, ki naj jih sestavljajo davkoplačevalci. Pri-poročala je nadalje 25% znižanje kosmatega dohodka za obrtnike, male trgovce, pro. fesioniste itd., ki imajo letni dohodek do poldrugega milijona lir.
Oba predloga sta velike važnosti. Na osnovi prvega predloga bo prijave dohodkov kontroliral organ, ki ga bodo sestavljali tudi davkoplačevalci, kar pomeni neizprosno borbo proti lažnim davčnim prijavom predvsem velekapitala. Drugi naš predlog pa upošteva položaj srednjega sloja : t rgovcev, obrtnikov, industrijcev in pro-fesionistov, ki ga davčni vijak že itak dovolj stiska.
Pogajanja med • SZ in Japonsko
Prejšnji petek je prispel v Moskvo japonski ministrski predsednik Ilatojama, ki vodi te dni pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo. V sovjetskih krogih menijo, da bo tokrat mogoče doseči pozitivne rezultate, to je, da bo prišlo do normalizacije med SZ in Japonsko.
3700 metrov v morski globini
V bližini otoka Ponze je v sredo švicarski profesor Piccard dosegel s svojim batiskafom rekordno globino 3700 m. Leta 1953 je pri sličnih poskusih dosegel le 3150 m. Batiskaf se je potapljal 2 uri in 11 minut, za povratek na površje pa je rabil 1 uro in 44 minut.
Jugoslavija
zavrača
vmešavanje ZDA
’y adnje Eisenhowerjeve izjave “ o dajanju pomoči Jugoslaviji so imele v beograjskih političnih krogih neugoden odmev. V ponedeljek je namreč sporočil, da bodo ZDA nadaljevale z dajanjem gospodarske pomoči, vojaške opreme toda, da se odloži vsaka odločitev glede dobavljanja težkega orožja, dokler ne bo dala Jugoslavija zadostnih pojasnil o svoji zunanji politiki. Eisenho-wer je pri tem nedvomno mislil na zadnje razgovore med Tilom in Hruščevom in odnose med FLRJ in ZSSR. Da bi prikril grobo vmešavanje ZDA v notranje zadeve Jugoslavije je pripomnil, da je po njegovem mnenju neodvisnost Jugoslavije ogrožena s strani Sovjetske zveze.
Tako nedopustno vmešavanje in prikrito izsiljevanje je moralo seveda naleteti na primeren odgovor, ki kaže, da se Jugoslavija ne misli odpovedati načelom koeksistence in nev. im šavanja v notranje zadeve držav. V sredo je bila na izredni tiskovni konferenci državnega tajništva za zunanje zadeve prečitana izjava v zvezi z govorom Eisenhowerja. V izjavi se med drugim pravi, da ni jasno zakaj so bile potrebne posamezne formulacije, od katerih so nekatere nesprejem-
♦ Izjava zunanjega ministrstva FLRJ
goslaviji kupovanje ameriških kmetijskih presežkov na dolgo-ročni kredit. Kar se tiče vojaške pomoči, ki je večinoma že itak prenehala — pravi izjava — da prenehanje dajanja vojaške pomoči ne bo vplivalo na medsebojne dobre odnose.
Vse jugoslovansko časopisje je dalo tej izjavi velik poudarek, čeprav ni posebnih komentarjev. Sicer pa izjava zunanjega ministrstva dovolj jasno prikazuje, kakšno stališče ima Jugoslavija do tega vprašanja.
ljudstva, Zveze jugoslovanskih sindikatov in drugih množičnih organizacij, ki delujejo pri eradnji socializma.
Razgovori in razpravljanje so potekali na podlagi enakopravnosti, v prijateljskem duhu z odkrito izmenjavo misli, ki zadevajo vsa vprašanja, ki zanimajo Komunistično partijo Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije. Ti sestanki so ponovno potrdili koristnost ' sodelovanja in izmenjave gledišč in izkušenj v interesu delavskih gibanj o-beh dežel, razvoja socializma v svetu in zbližanja med narodi, kajti na ta način se prispeva k razčiščen ju in se pomagajo reševati velika vprašanja ter izvrševanje nalog, ki jih nalaga sedanji položaj vsem naprednim silam in v prvi vrsti strankam delavskega razreda.
Pozitivni
rezultati
stikov
Odlikovan
junaški
delavec
Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da so dosedanji stiki že dali pozitivne rezultate. Zaradi tega so se predstavniki o-beh strank sporazumeli, da hočejo še nadalje razvijati takšne stike s pomočjo raznih oblik sodelovanja. Na ta način bo dan brez dvoma prispevek pozitivnim naporom za širše medsebojno spoznavanje, za zbli-žanje med delavskima gibanji-ma in med ljudstvom Italije in Jugoslavije kakor tudi za boljše sporazumevanje med obema vladama.
Predstavniki Komunistične partije Italije in Zveze komunistov Jugoslavije se zavedajo, da predstavljajo takšni stiki — kakor tudi stiki med drugimi političnimi in sindikalnimi organizacijami delavskega razreda — aktiven prispevek za razvoj odnosov dobrega sosedstva in prijateljstva med narodi o-beh držav, za vedno širše sodelovanje med narodi na podlagi enakopravnosti, za rešitev političnih in gospodarskih vprašanj v današnjem svetu in za stvar okrepitve svetovnega miru.
Bodoče sodelovanje med Komunistično partijo Italije in Zvezo komunistov Jugoslavije, ki obe uporabljata pri svojem delu marksistično-leninistično metodo, se bo vršilo v okviru proletarskega internacionalizma in bo slonelo na naslednjih načelih:	sodelovanje, ki naj bo
odkrito ' in na podlagi enakopravnosti, nevmešavanje v notranje življenje obeh partij, medsebojno spoštovanje zadev, n ih stališč tudi tedaj, ko ne bi bilo soglasnosti glede posameznih gledišč, kar nudi možnost za bratsko kritiko. Izvajanje teh načel bo olajšalo razvoj sodelovanja z drugimi strankami in organizacijami delavskega
Junaški delavec iz Terrazza-
na pri Milanu Sante Zennaro, j reda, ki se sklicujejo na socia-ki je prejšnji teden izgubil živ- 1 ližem in z drugimi naprednimi Ijenje ko je skušal rešiti otroke J gibanji.
ljive. Izjave predsednika ZDA o ! in učiteljice pred dvema blazne- j Zveza komunistov Jugoslavije dajanju gospodarske pomoči so	žema, je bil	te dni odlikovan s	j	je sprejela vabilo, naj imenuje
smatrane kot velika negotovost,	spominsko kolajno za državljan.	!	svojo delegacijo, ki se bo ude-
ker se s tem ali drugim razi o-	ske zasluge.	Sante Zennaro je	ležila prihodnjega kongresa Kogom lahko preneha dajanje po-	bil zvest in	predan član KPI.	;	munistične partije Italije»,
moči v vsakem trenutku. Mi smo mnenja • pravi nadalje izjava -da s strani Sovjetske zveze ne preti neodvisnosti Jugoslavije nobena grožnja. Mi ostajamo dosledni na načelih naše zun:. nje politike sodelovanja z vsemi državami na enakopravni osnovi. Žal so v izjavi elementi, ki niso v skladu z načeli neodvisnega in enakopravnega sodelovanja.
Izjava zunanjega ministrstva omenja tudi predloge, ki jih je stavila Jugoslavija za nov način gospodarskega sodelovanja in sicer, da se omogoči Ju-
Soglasnost v US o Suezu
\T nedeljo se je zaključila v Varnostnem svetu razprava o Sueškem prekopu. Soglasnost, ki je bila dosežena za sporazum o šestih načelih, ki bodo podlaga za nadaljnja pogajanja, je nedvomno velikega pomena za bodoče delovanje te organizacije. S svojim vetom je sovjetski delegat preprečil anglo-fran-coski manever, da bi vsilili mednarodno upravo nad Sueškim
prekopom. Poleg šestih načel o katerih je bil s težavo končno le dosežen sporazum, sta Anglija in Francija v zadnjem trenutku dodali še svojo prvo resolucijo, ki govori o mednarodni upravi. Toda drugi del resolucije je naletel na odločen odpor dveh delegaciji: sovjetske in jugoslovanske. Poleg tega je Šepilov — kot že omenjeno
manever spodletel.
Soglasno odobreni prvi del resolucije vsebuje naslednjih šest načel : plovba po prekopu mora biti svobodna in odprta brez vsake diskriminacije, spoštovati" je treba suverenost E-gipta, delovanje prekopa mora biti ločeno od politike sleher-ne države, Egipt in koristniki se bodo sporazumeli o načinu postavil svoj veto tako, da jej plačevanja tarif, primeren od-
stotek dohodkov bo določen za razvoj prekopa, vsak spor glede prekopa se bo rešil z arbitražo.
Večina delegatov se je izjavila pozitivno nad potekom in zaključkom razprave o tem vprašanju. Zato je splošno pričakovanje javnega mnenja, da do zadeva rešena z nadaljnjimi pogajanji na pravičen način, docela upravičeno in pričakovati je, da ne bo razočaranj.
Provokatorji se zopet oglašajo
D rovokatorski agenti, v službi ' razrednega sovražnika ali neposredno policije so razposlali te dni okrožnico v slovenščini, ki vsebuje nizkotne klevete in u-mazana podtikanja proti naši partiji in vodstvu, prav posebno proti tov. Vidaliju. Anonimni avtorji so si postavili za cilj izpodkopavanje slovensko • italijanskega bratstva in skušajo prepričati Slovence, da Komunistična partija Trsta izvaja prolislovansko politiko.
Anonimni avtorji okrožnice, ki se podpisujejo kot «skupina slovenskih tovarišev» hvalijo nekatere tovariše z Opčin, ki pred kratkim niso hoteli razdeliti priloge «Dela» s članki tov. Kidali ja o beograjskih procesih ter pozivajo vse Slovence naj sledijo temu vzgledu in naj se uprejo vodstvu Komunistične partije.
Skupno s temi anonimni provokatorji moramo razkrinkati tudi nekatere osebe, ki so v teh trenutkih nadvse aktivne pri približevanju in obiskovanju naših tovarišev, da bi jih prepričali naj ustanovijo skupine ali frakcije, ki naj bi se borile proti našim voditeljem. Ti malopridneži naj vedo, da ne bo nikomur uspelo — kot ni uspelo v vseh težkih letih — okrniti enotnosti naše partije. Oslabitev te enotnosti lahko služi samo kakršne koli vrste nacionalizmu. Isto tako jim ne bo uspe. lo izpodkopali solidarnosti med tržaškimi Slovenci in Italijani, ki se hrabro borijo proti skupnemu sovražniku, posebno proti tistim, ki neposredno ali posredno delajo na tem, da bi hujskali Italijane proti Slovencem in obratno, da bi jih zapeljali na pot izdajstva socialističnega internacionalizma.
Stran 2
DELO
20. oktobra 1956
DISKUSIJA
20. ok
Obdržati
O DELU
Naprej C
ali razpustiti
tovarniške celice?
tbdržati ali razpustiti tovar. " niške celice? O tem vpra-
šanju je bilo napisanih precej člankov in v vseh federacijah KPI se o tem diskutira. Tudi pri nas se že več mesecev vodi diskusija o organizaciji partije v tovarnah. Stavljenih je bilo tudi še več predlogov Glavni predlogi so:	a) pustiti
nespremenjeno organizacijsko strukturno partije v tovarni ; b) ukiniti celice ali skupine v oddelkih in delavnicah tovarne ter ustanoviti v tovarni eno samo celico ; c) razpustiti tovarniške celice in obdržati samo tajništvo, ki naj ima nalogo, da po potrebi ali periodično skliče komuniste na skupščino. Komunisti iz tovarn pa naj se vključijo v terenske celice v kraju bivališča. So še drugi predlogi in sicer, da naj se ne vključi tovariše iz tovarn v že obstoječe terenske celice, mar. več naj se ustanovi s tovariši dotične tovarne nova celica v okviru sekcije, kjer stanujejo. Seveda so tovariši, ki so dali te predloge skušali to tudi podkrepiti z argumenti.
Mislim, da se po več mesecih diskusije o tem vprašanju lahko napravijo zadevni zaključki. Tovariši v nekaterih tovarnah v Milanu in Torinu so organizirali komuniste v kraju biva-lišča zaradi položaja, v katerem so se tovarniške celice v določenem trenutku znašle. Zaradi oddaljenosti bivališča od kraja zaposlitve desetine kilometrov in zaradi notranjega režima v tovarni, je bilo nemogoče imeti celične sestanke in celica se je dejansko razpustila.
V Trstu je v tovarnah položaj drugačen. Pri nas ni vprašanja oddaljenosti. Tudi najbolj oddaljen kraj je povezan z mestom z javnimi prevoznimi sredstvi, s katerimi se pride lahko največ v 45 minutah iz enega kraja v drugi. Notranji režim tovarne, čeprav se je v zadnjih dveh letih zelo poslabšal, nima primerjave z navedenimi tovarnami. Pri nas tovarniške celice obstojajo, se sestajajo in vršijo svoje delo, tudi če imajo precej napak in pomanjkljivosti, kar pa moramo popraviti z našim delom. Te vrzeli in pomanjkljivosti niso nastale v taki meri zaradi organizacijske strukture partije v tovarni, kot, — po mojem mnenju — razen zaradi političnih faktorjev, predvsem zaradi metode in oblik našega dela v tovarniških celicah.
tovarniška celica res vršila svojo pravo nalogo.
Značilnost delovanja tovarniške celice je v tem, da uresniči pobude in direktive sindikata. To je operativno in usme. rjevalno delo, združeno z administrativno nalogo pobiranja članarine in prispevkov. Vse to privede delavce kot tudi komuniste, da zamenjajo partijo s sindikatom ; s tem škodujejo obema. Sestanki, na katerih se la značilnost odraža, niso zanimivi in to je eden izmed razlogov pomanjkljive udeležbe tovarišev.
Ne zamenjati partije
s sindikatom
Čeprav ne smemo zanemariti tega delovanja, in ni treba da ima to delovanje v celoti svoj odraz na celičnih sestankih, mo-ramo delati na tem, da bo celica vršila svojo pravo nalogo političnega vodstva in vrhovne oblike organizacije. Celica mora preučiti in dobro poznati realni položaj v katerem deluje, zasnovati, razpravljati, izdelati in določiti mora politiko partije v tovarni. Razpravljati mora in zavzeti stališče o glavnih dogodkih, ki se pojavijo v tovarni in izven nje. Udeležiti se mora diskusije, sestavitve in uresničitve splošne linije naše partije. Prizadevanje zato, da
bodo tovarniške celice svojo nalogo, da se organizacijsko in izboljšale ni samo
vršile e bodo politično naloga
komunistov v tovarnah, marveč je to naloga vse partije, vseh sektorjev dela Izvršnega komiteja in komunistov, ki delajo v sindikatih. Potrebno je, da si razčistimo pojme bodisi o vlogi naše partije, bodisi o vlogi sindikata v tovarni. Delovati je treba s tem v skladu in paziti, da se stvari ne zamenjajo, tudi če to terja večji napor in bo dalo začetkoma morda manjši rezultat, kot smo ga pričakovali.
Komunist iz tovarne, ki se po delu udeleži tudi političnega življenja sekcije, bo s tem izpopolnil svoje znanje in svoje oblikovanje ter bo tudi s svoje strani prispeval, da bodo dosegli isto tudi tovariši, ki ne delajo v tovarnah. Ta povezava je važna za organizacijo naše partije v tovarni kot tudi za sekcije. V tem smislu si moramo še bolj prizadevati, naši napori morajo biti vztrajni in poiskati je treba oblike ki so najbolj primerne za tako pove-
KOMUNISTOV
V»V •1	•	• •	1
v množičnih organizacijah
Množične organizacije uvrščamo kot „naše organizacije
Odpraviti je treba centrizem
Ustanovi naj se komisija za množično delo
Da bomo okrepili našo partijo v tovarnah, moramo usmeriti svoje delo preko partijske organizacije v tovarni, vzporedno z organizacijo partije na kraju bivališča komunistov iz tovarn.
LINO CREVATIN
IZ" omunisti morajo biti člani in aktivno delovati vsaj v eni ali dveh množičnih demokratičnih organizacijah. Prispevati morajo, da bodo te organizacije razvijale razlikovani program delovanja, ki naj odgovarja zahtevam množic, prispevati morajo, da bo imela organizacija svoje res demokratično notranje življenje. Prizadevati si moraj-o, da dobijo množične organizacije organizacijski ustroj, ki bo odgovarjal njihovim potrebam in omogočil razvoj širših povezav in stikov z množicami».
vanja, odgovarjajočega zahte-leta), ista kampanja za obnav-
Ta odstavek najdemo v organizacijski resoluciji, ki jo je odobril naš zadnji kongres. Nakazana načela so v osnovi pravilna in kažejo, čeprav še plaho, potrebo izhoda iz zastoja, v katerem se mnoge demokratične organizacije otepajo že več let zaradi pomanjkanja «programa razlikovanega delo-
Kaj predlagajo
nekateri
tovariši
Sprejeti predlog nekaterih tovarišev, da bi se vključilo komuniste iz tovarne v terenske celice in sklicalo tovarniško celico enkrat na mesec, ali kadar se pojavijo posebni problemi, pomeni še bolj ošiheti našo par. tijo in njeno akcijo v tovarni.
Tovarniška celica bi izgubila vse svoje karakteristike in ostala bi ji samo še vloga usmerjanja.
Po drugi pa bi to — po mojem mnenju — ne pomagalo pri.	.
aktivizaciji tovarišev iz tovarn.! 19d° m S spremembam!
Komunistična
mladina in današnja diskusija
&
Teme diskusije v Zvezi italijanske komunistične mladine
Tudi ZKM mora razpravljati o teh vprašanjih
V
okviru priprav za bodoči vsedržavni kongres KPI je v teku v vrstah Zveze italijanske komunistične mladine resna diskusija o vrsti problemov mladine, ki skuša nakazati perspektive mladinskim problemom.
Razpravlja se o vlogi, ki jo mora imeti Zveza italijanske komunistične mladine v novem položaju, ki je nastal z obnovo kapitalizma v Italiji na eni strani in na drugi z uveljavitvijo načela koeksistence in mednarodne pomiritve, pomenom volitev 7. junija 1953 in 27. maja
Imeli smo že priliko ugotoviti odpor s strani tovarišev iz tovarn, da bi dali kako aktivnost v sekcijah in to tudi v najbolj važnih trenutkih borbe. Zaradi tega dvomim, da bi z organizacijskim ali administrativnim po-stopkom enostavno premostili to dejstvo, ki je stvar zavednosti, čuta požrtvovalnosti in čuta dolžnosti, da se posveti vsaj kak večer delu partije.
Mislim, da mora torej sedanja organizacijska struktura naše partije v velikih tovarnah ostati v osnovah kot je danes, razen če se tu pa tam ne vnese kaka postranska sprememba. Kar se tiče določenih celic «kategorije» kot pomorščakov, mizarjev, bolniških nameščencev, železničarjev, bi treba preučiti vsak primer posebej in nato odločati, upoštevajoč vsak posamezni položaj. V glavnem, mislim, da te celice nimajo razloga za obstoj. Komuniste teh kategorij bi se lahko sklicalo kadar se pojavijo njihovi posebni problemi.
Postavlja pa se pred nas naloga, čim smo odločili naj ostane struktura v osnovah nespremenjena, da ne pustimo stvari pri starem, marveč da si prizadevamo za izboljšanje organizacije in dela naše partije v tovarnah. Doseči moramo, da bo
proizvajalnih odnosih in v zavesti mladincev in mladink.
Podpirajo se naslednje teze:
Teze Zveze italijanske komunistične mladine
a)	Zveza italijanske komunistične mladine mora imeti vedno bolj značaj pretežno politične organizacije, borbe in vzgoje novih pokolenj, ki bo znala preko točno določenega političnega programa u-stvariti med mladino široko socialistično enotnost. Taka enotnost je predpogoj, da lahko načne in privede do rešitve številne probleme mladine
b)	za uresničitev teh ciljev predlaga spremembe organizacijske strukture in glede na starost pripadnosti vpisanih. Kar se tiče starosti obstoja skoro enoglasen predlog za organizacijo, ki bo sestavljena iz
mladincev in mladink v starosti od 16 do 25 let, ki so sestavni del mladega pokolenj a in so neposredno zainteresirani pri rešitvi mladinskega problema;
c)	vztraja se na tem, da morajo voditi politiko in delovati za mladino tudi sindikati, zadruge, ljudski domovi, demokratične občine in da pripada Združenju italijanskih pionirjev, športni organizaciji UISP in Gibanju mladink večje mesto v demokratičnem in mladinskem svetu
d)	podčrtuje se, da obstojajo danes taki mladinski problemi, ki jih Zveza italijanske komunistične mladine gotovo ne more sama rešiti. Povezani so z osnovnimi problemi dežele in nalagajo torej partiji in vsemu demokratičnemu gibanju, da izvaja do mladine pravilno politiko ter da premosti nezadostna u-poštevanja, ki jih je do sedaj kazala za mladinske probleme.
Hotel sem bežno nakazati teme, ki so danes v diskusiji v vrstah Zveze italijanske komunistične mladine in partije v zvezi s problemi mladine in v okviru predkongresne diskusije. S tem sem hotel obvestiti našo mladinsko organizacijo in našo partijo ter opozoriti na potrebo, da se posveti v diskusiji in našemu tisku več prostora in časa problemom mladine, ki so v luči novih stvari dozoreli v zadnjih letih v Trstu. Treba je te probleme resno analizirati in dati osnovne usmeritve za praktično in idejno udejstvovanje naše mladinske organizacije. Divoriti je treba diskusijo o vpraša-
njih. ki so predmet živahnega razpravljanja v Zvezi italijanske komunistične mladine tudi v naši mladinski organizaciji, partiji, v «Delu» in «Lavoratori!». To je naloga, ki jo moramo izpolniti, če hočemo da bo imela ZKM večjo vlogo v mladinskem političnem življenju Trsta.
DAVIDE PESCATORI
vam množic, ki jih predstavljajo».
Odgovornost za to stanje pade nedvomno na komuniste, ki delujejo v demokratičnih organizacijah, istočasno pa tudi na odsek za množično delo pri partiji in torej na vso partijo. Zakaj se nahajamo v takem položaju in kakšno naj bo izhodišče iz slepe ulice, ki nam preprečuje «razvoj širših povezav in stikov z množicami»?
Vsi tovariši, ki so politično aktivni, vedo katere so demokratične množične organizacije. V praksi jih tudi imenujemo «naše» množične organizacije. Pri tem mislim na sindikate (ki se obnavljajo z resnim kolektivnim prizadevanjem), Zvezo demokratičnih žena, organizacije partizanskega gibanja ANPI in ANPPIA, Demokratično solidarnost, UISP, Tržaški odbor miru, italijanske in slovenske kulturne organizacije, ljudske kulturne krožke (tako se imenujejo) in končno — ne vem zakaj, običajno prištevamo med množične organizacije. — Zvezo komunistične mladine.
Konformistično
prilagojeno
delovanje
Že dejstvo, da jih uvrščamo kot «naše» nam pove kaj so te množične organizacije. To so organizacije, ki jih vodijo izključno komunisti, kateri v vseh teh letih niso znali razlikovati svojega delovanja, marveč so ga enostavno prilagodili konformistično (tudi to je beseda, ki je prešla v modo) splošno liniji partije.
Eden izmed mnogih primerov so razne kampanje, ki jih vodi partija vsako leto z več ali manj isto impostacijo: kampanja tiska, kampanja za proslavo 1. maja (do preteklega
ljanje izkaznic in pridobivanje novih članov. Oh teh prilikah se pokliče na odsek za množično delo odgovorne za množične organizacije, zasnujejo se problemi po določenemu načrtu, kontrolira se če je bil načrt izveden in tako dalje.
Kampanja za obnavljanje izkaznic se razlikuje samo po datumih : partija ima kampanjo novembra, sindikat decembra, žene januarja itd. Problemi se ne načenjajo tako, da bi se prodrlo med različne množice z različnimi cilji. Vse se omeju-je le na to, da obnavljanje izkaznic ene ali druge organizacije ne sovpade istočasno z obnavljanjem izkaznic partije. Kot posledica tega je, da se tovariši končno znajdejo s šest in tudi več izkaznicami v žepu. In drugače tudi ne more biti.
Do kakšnega zaključka naj se torej pride? Da je treba seveda spremeniti. Zato pa, da se ho lahko spremenilo, je treba prej rešiti — po mojem mnenju — ta problem : odpraviti je treba tisti centrizem, ki danes ne odgovarja več stvarnosti, to je odgovornega pri partiji za množične organizacije. Sestaviti je treba komisijo za množično delo, ki naj se od časa do časa sestane zato, da lokalizira splošno linijo partije preko «usmeritve» ki bo koristna politiki sindikata, žensk, mladine, kulture itd. Ta «usmeritev» ne pomeni trajen, včasih celo pedanten (oprostite za iz-raz) stik z voditelji množičnih organizacij, marveč le jamstvo za tisto «samostojnost», ki jo morajo imeti posamezne organizacije za take razlikovane pobude, ki bodo v stanju prodreti med množice, ki so blizu ali daleč od partije. Iz te točke je treba iti s širokimi in realističnimi perspektivami, ki bodo omogočile uresničitev konstruktivne politike zavezništev in kot posledico gotov razvoj kadrov, kateri se bodo tako o-tresli birokratizma.
Tako bomo preprečili — kot je pisal tov. Sarti v «Unità» — da bi imeli «preveč tovarišev, prenašalcev direktiv, tovarišev, ki prejmejo splošne direktive in jih hočejo izvajati v različnih pogojih, v celoti, kot bi šlo za lepak, ne da bi jih prilagodili in razširili.»
Ne več vajeti centrizma
Pri Se. Jakobu otvorjen delavski krožek
V nedeljo so pri Sv. Jakobu svečano otvorili nov sedež, ki bo služil partiji in vsem demokratičnim organizacijam omenjenega delavskega okraja. Sedež, ki ga je ob otvoritvi poselilo veliko število tovarišev in demokratov z družinami se nahaja v ulici S. Zenone. Svečani otvoritvi sta prisostvovala sekretar partije tov. Vittorio Vidali in namestnik sekretarja tov. Marija Bernetič. V svojem kratkem govoru je tov. Vidali poudaril, da se sedež otvarja v obdobju napredovanja delavskega gibanja, kar še posebno postavlja na laž natolcevanja sovražnika o dozdevnem razsulu naše partije. Sekretar partije se je ob tej priliki spomnil tudi drugih otvoritev delavskih sedežev, ki so se vršile v nedvomno slabših pogojih, ko je bila politična perspektiva še zèlo temna. Spregovorila je nato v slovenščini tov. Bernetičeva, ki je vzpodbudila k nenehni krepitvi bratstva med Slovenci in Italijani okraja, kar je že stara tradicija med Šentjakobčani. Občinski svetovalec tov. Radich pa je podčrtal da je novi sedež na razpolago vsem prebivalcem ter toplo priporočal naj ga posečajo v čim večjem številu. Tov. Radich, kot občinski svetovalec okraja je vsak večer na razpolago Šentjakobčanom za nasvete in pomoč v občinskih in drugih zadevah
Tako bo omogočeno in kadri bodo prisiljeni študirati probleme, ki pripadajo njihovi organizaciji, preučevati in torej spoznavati množice iz katerih morajo črpati — kot piše tov. Caečiapuoti v «Quaderno del-TAtlivista» — «kar je grobega, neizdelanega, da se prinese nam... tako, da se lahko določi, izdela in uskladi napotila z baze, jih vključi v našo splošno politično linijo in pošlje nato zopet med množice zato, da se jih lahko vodi v borbi in zadosti njihovim zahtevam».
Nova komisija za množično delo bi bila lahko direktno odgovorna pred političnim sekretarjem partije.
CLAUDIO TONEL
za dva milijona lir!
i Nadaljeuarije na IV. strana
ubiranje prispevkov za komunistični tisk se bliža zaključni fazi. Do konca oktobra bi se moralo v glavnem končati. Pred dvema tednoma smo presegli milijon lir, kar je vsekakor dober rezultat, če upoštevamo, da vsota ni bila nabrana s prispevki po tisoč in več lir, marveč po sto lir in še manj, ki so jih dali skromni delavci, obrtniki, mladinci, upokojenci in celo brezposelni. Vsi ti so čutili kot moralno dolžnost, da si odtrgajo tako rekoč od ust skromno vsoto in jo darujejo kot svoj prispevek za finančno podporo našemu tisku.
Cilj, ki ga je treba doseči pa sta dva milijona lir. Vsi smo prepričani, da bomo cilj dosegli, ker delovni ljudje, tržaški de-mokratje, naši bralci, prijatelji ljudskega tiska tudi tokrat gotovo ne bodo odmanjkali ter bodo kot vsako leto dokazali svojo predanost listom, ki branijo njihove politične, gospodarske in socialne interese. Prejšnje izkušnje,
zadnja kampanja prispeV' kov za volilni sklad, v ka Ieri smo široko presagi1 tri milijone lir, so doka zale predanost ljudski! množic do našega gibanj1 in naše partije. Te izkti'
šnje so dale obenem po' lago in dobro napotilo delo naših sekcij in v tem tako važnem sekt0' rju.
Tudi v partiji
naj se razpravlja o mladini
I~N olžnost naše partije je — pc mojem mnenju — da v teku diskusije, ki stremi za izboljšanjem našega dela in išče obenem včasih organizacijske oblike bolj odgovarjajoče sedanjim potrebam, da obrne pozor-nost tudi na probleme, ki so v diskusiji v Zvezi komunistične mladine. Po mojem mnenju je potrebno, da se o teh problemih diskutira tudi v partiji, ker je končno partija odgovorna za uspešno delovanje naše mladinske organizacije, tudi če je Zveza komunistične mladine samostojna organizacija - kar je tudi pravilno — s svojim političnim in organizacijskim živ-ljenjem, ki se vrši izven partije.
Da bomo boljše uskladili diskusijo o problemih mladine, ne bo odveč če se spomnimo na Leninove besede :	«Ni redek
primer, da ljudje gotove starosti ali pa stari ne znajo postopati kot bi bilo treba s to mladino, ki je prisiljena priti do socializma po poteh, oblikah in pogojih, kateri so drugačni kot so jih imeli njihovi očetje».
Ali je to načelo veljavno danes tudi za nas? Mislim, da je brez dvoma veljavno in morda ni omejeno samo na mladino, marveč je veljavno v splošnem smislu. Vsak izmed nas je librai svojo pot, da je prišel do idej socializma : sindikalne borbe, partizanska borba, kultur, no izpopolnjevanje itd.
mladinske organizacije, to je da nudimo mladini politično vzgojo, da ho dozorela v splošnih borbah demokratičnega gibanja in v posebnih borbah, ki se tičejo njenih konkretnih problemov življenja, dela in učenja, da damo mladini preko teh borb perspektivo za bodočnost.
Ko se Zveza komunistične mladine zanima za probleme mladih delavcev, nikakor ne sme nadomestiti sindikata. ZKM mora dati politično usmeritev, usmerjati mora te borbe v okviru splošne ne sme tega storiti, je povsem jasno, da se mora pa sindikat s svoje strani bolj pobrigali in dati večjo važnost problemom mladine, njihovim zahtevam, voditi mora njihove gospodar, ske borbe.
Cilj, ki ga je treba doseči
Dr
še
Po
cel>crd kri tu «E
tia tu •Vetneg; ponovi I ki j ‘•vi že Uspeh, •idni i ki so
Cilj dveh milijonov 1** 'j1’ kd .i« v_________ oktobr8 a‘JnJm
bomo do konca dosegli in presegli, če *c
I izpu ecenzij
bo sleherni tovariš potrt*' ^ tQj
dii in pohitel z nabirk njem prispevkov, če bod°
sekcije, ki še niso dosegi16 s p
cilja, šle na delo z najv°' čjim prizadevanjem, 'cl bodo tiste sekcijet ki in*a' jo večje možnosti in bolj'
da m njihov
seli ‘•eč z 'im tr toom
še organizacijske spos
ob'

nosti za mobiliziranje l°’ varišev, presegle svoj cilj' ki so si ga postavile v se!' cijskem merilu.
V tej zadnji panje je treba
ka**>' e enkra*
Opustiti je treba splošne sheme
Da bomo močnejši, borbenejši, bolj povezani z delovno in učečo se mladino, se postavlja danes problem, da najdemo pravo pot, ki bo privedla mladinca ali mladinko do odločitve, da se bo vpisal in boril v vrstah Zveze komunistične mia. dine.
Treba je torej opustiti splošne sheme, okostenela pojmovanja, v naprej pripravljene fraze, da bomo lahko izvajali tako politiko, ki bo odgovarjala težnjam mladine in vzpodbujala navdušenje.
Do včeraj smo zgrešeno mislili, da je za vzpodbujanje mladinca, da se vpiše v ZKM treba razvijati športne, razve-drilne, in zabavne pobude. Velja seveda dejstvo, da se mladinci hočejo in imajo tudi pravico do zabave, razvedrila in športa, toda ni mogoče, da bi se Zveza komunistične mladine spremenila v športno organizacijo.
Ne smemo torej izgubiti iz vidika kaj je prva naloga naše
Mladina mora opozarjati na svoje probleme
Za novo impostacijo vsega dela Zveze komunistične mladine, za dviganje politične ravni in delovanja je logično, da partija ne more ostati brezbrižna kar se tiče usmerjanja vzgoje nove generacije, načina dela ZKM za pridobitev večine mladine idejam socializma. Prepo-gostoma se je partija, posebno na bazi, v sekcijskih komitejih zanimala za ZKM na birokratski način, zaradi prejete direktive in ne kot občutene potrebe, da bi imela preko mladinske organizacije stike tudi z mladino okraja ali vasi in bi se na ta način seznanila s problemi mladincev in mladink ter lahko boljše razvila svojo politično akcijo.
Mislim, da je treba v naši partiji večje diskusije kar se tiče odnosov med ZKM in partijo. Po drugi strani pa morajo mladi komunisti z večjo energijo in vztrajnostjo opozarjati partijo na njihove probleme in zahtevati ob vsaki priliki nasvete in pomoč.
Kot zaključek moje intervencije smatram, da ni mogoče pustiti, da bi ZKM sama izvajala politiko za mladino. Razen neposrednega posega partije je potrebno tudi večje splošno zanimanje s strani vsega demokratičnega gibanja : sindikatov, ženske organizacije itd. To je predpogoj, če hočemo imeti močno mladinsko komunistično gibanje, ki bo borbeno, ideološko pravilno u-smerjeno in iz organizacijskega vidika delujoče.
M. L.
fazi
še
pregledati delovni načd' kontrolirati kaj se je ^ sedaj napravilo in kaj treba še napraviti. L)got°' viti je treba, če je vsa' tovariš, ki ima možno*1' dal svoj osebni prispevek če je vsak tovariš opra'1 svoje delo v okviru spl0' snega celičnega in sekcij' skega načrta. Razumeti j1 treba, da naš tisk bra*j' korist širokih plasti lju° skih množic in da je trd111 zato poiskati podporniLpOJJj v bolj širokem krogu je tisti, ki zajema čla**° partije in naše simpatij rje.
posta ’fto, d in š tih ol °d dr •t*ih u za š ' Zato ‘vanje drušl jf 11 žabi genski izmet 1 posl Sovo '•ano j ko je vojna lelo le tačelo ii Njenim skupi
rkeste Nja V
Posegna in važna naMa !* kar
pripada tovarišem v tovaI nali, ki so borbena in tivna predstraža partij0' Naš tisk je orodje bor!c delovnih ljudi, podpira ^ zagovarja njihove gosp0 darske zahteve, se bori ** ^ svoboščine na delovišč*0’ za spoštovanje delàvsk* pridobitev, za enoti*0’ vseh delovnih ljudi.
Častna
naloga
«Delo», «Lavoratore» «Unità» so imeli vedno
vseh dobah predvsc"1 podporo in pomoč del3'.
cev, delovnega ljudstva,
'kes
•tasto •ih ve 'hah. tiruge k da
‘sira
Si v
Mriča Blest Pri S Nili 'erte "*h na Le v *»ki c Pa ni
0
je neglede na kritičen ' nančni položaj prene*. denarne žrtve, da je **J hov tisk lahko redno izb0 j al, kot bistveno orodje * izboljšanje življenjskih P° go jev, za socialni nap*^ k
dek in za napredoval*!
delovne sile.
Tovarišem v
tovar**a
pripada torej častna nal°. ga, da gredo naprej p° poti slavne tradicije, da ■ obrnejo do slehernega 0 ■ in ga vprašajo **
lavca
podpre svoj tisk. Ima*0 primer tovarišev v ladJ t(. delnici Sv. Marka, pri k cegat, v ladjedelnici . Roka (ki se nahaja v ® k hem položaju), ki so s* , resnici prizadeli za do** • uspeh kampanje. To ^ bo vzpodbuda tovariše***^
tovarnah in velikih in
drugih jetjih, njih.
• t
Ne odlašajmo torej? variši! Pojdimo v teh
del°
> K

njih dneh vsi na prizadevnostjo in P. zavestjo o važnosti, h» ima naša naloga! DaJ ^ svoj konkreten doprin0^ navdušenjem, apeliraj .
na vse delovne
slehernega demokrata
.	,	, °	- .-i. sivel*
*d d tiroc ki
tab |
Poze ‘Valsi Ske S hr Mi v •nuz ^3CÌj( Sile
Za : lena Nosi zbri ne
Mka: 11 vel
Ptiče
> P Nsta
*>oše
Ske Etn a i
Ot
j z S>Zst
Hki
v’
tani
to, da bo naš tisk žive
da
Naprej tovariši, sežemo cilj dveh mi*D nov lir!	f
MARIO COLLI
d o-
0t(
stru
*a
S**»k
N
n te
Pnsoc
'San
!0. oktobra 1956	DELO	Stran 3
KULTURA IN ZNANOST		
Cratek pregled
plodnega delovanja
P. D. Opčine
Društvo ima vse možnosti, da še bolj razvije svojo dejavnost
Potreba po kulturni enotnosti
[ic'ed kratkim je na prazniku «Dela» na Opčinah na ila tudi dramska skupina letnega društva «Opčine» ponovila igro «Pesem s ce.
ki je že ob prvi upri-Itvi žela v tem kraju Uspeh.
bdni in talentirani openski lei so vsi izredno lepo na. 'ali, kar dokazuje, da so z tijnjim požrtvovalnim štu-Ut izpopolnili svoje vloge. ecenzijo te igre smo že ob-^ li, toda Openci so si zaslu-da na tem mestu nagrad i-ajihovo požrtvovalno delo-e s nosebnim priznanjem : 8eh teh povojnih letih so Peč z domačimi močni in Ulm trudom skušali nuditi anom čimveč kulturnega v materinščini. To dej-postaja zlasti važno če ra. Dio, da razen radijskih edin šole nimajo Slovenci Sili občinskih ali državnih °d države in občine vzdr-|Uih ustanov, ki bi se zani-za širjenje slovenske kul-Zato sta vsaka pobuda in ‘vanje krajevnega prosvet-društva vredna vse pohva je 'U zahvale.
Pensko prosvetno društvo je izmed onih društev, ki so poslanstvu dobro ustregla. 6°vo delovanje je šlo ’*uno in nepretrgano od doto je končala druga sveto-vojna. Zlasti je društvo za ‘elo leta 1949, ko se je lah-, lučelo ponašati z novousta-fli Njunim orkestrom in dramil skupino.
b"
i'
genski
Aester
Aester je pod vodstvom elja Weltsche Wernerja doli® I kar lepe uspehe pri svo-Dastopih na neštetih kul-večerih in drugih prikuh. Skoro ni bilo kulturne 'Luge manifestacije na Op-da ne bi marljivi člani stra sodelovali. Nastopili .Mi v okoliških vaseh, kot udričah. Trebčah, Bazovici Dieslu, — v Kinu ob mo-Pri Sv. Ivanu, v Avditoriju. Mili so tudi samostojne erte opernih in drugih M na Opčinah in v Treh-Le v zadnjih časih je, žal, Mi orkester popustil, zato Pa priporočljivo, da se o-
penski prosvetarji zavzamejo za njegovo reorganizacijo, zlasti še, ker imajo člane in tudi učno moč v kraju samem !
Dramska skupina odraslih je bila pa ena izmed najbolj agilnih in postala je, lahko s ponosom Openci trdijo, ena izmed najboljših diletantskih dramskih skupin na Tržaškem. Spravila je na oder več zahtevnih iger, ki so žele velik u-speh in odobravanje občinstva : «Naša kri», «Revizor», «Jurij Tepček», in zadnja, «Pesem s ceste» so terjale veliko dela in truda. Igralci so morali žrtvovati na odrskih deskah veliko večerov.
Med tein časom so pa študirali tudi druge manj zahtevne igre, enodejanke, da bi se kulturni večeri vrstili nepretrgoma. Tudi v okoliških vaseh in v mestu so Openci nastopili s svojo dramsko skupino.
Društveni odbor se je trudil, da bi nudil čimveč kulturne hrane svojemu članstvu in prijateljem ter prebivalcem drugih tržaških predelov.
Pregled
dela
Tako je bilo n. pr. samo od leta 1949 do leta 1955 prirejenih na Opčinah 46 kulturnih prireditev z nastopom odsekov domačega ali drugih bratskih prosvetnih društev. Društveni odseki so tudi nastopili sedemkrat na kulturnih manifestacijah drugih organizacij. 40 krat je opensko PD priredilo samostojne kulturne večere v drugih predelih Tržaškega ozemlja, 3 krat na Goriškem, v Avdito. riju je pa gostovalo s celotnim sporedom 4 krat in enkrat sodelovalo skupno z drugimi PD. Skupno so bili organizirani 103 kulturni večeri in sodelovanja. Razveseljivo število. Mladina na Opčinah je dala svoj znatni prispevek. A tudi najmlajši ni-niso zaostajali :	naštudirali so
neštete igre, prizore in pesmice ter z njimi nastopili ob svojih tradicionalnih praznikih, na miklavževanjih in božičnicah, na praznikih žena-mamic in oh drugih prilikah. Zlasti se spominjamo Rdeče kapice, s katero so gostovali tudi v Avditoriju in ki je mlado publiko tako ra-dovala !
Nedvomno bi lahko še mnogo povedali o delovanju PD
Ob Mednarodnem tednu muzejev
ki'
'ed dnevi se je zaključil Narodni teden muzejev v N katerega so si v raznih Lh prizadevali zbuditi ve-pozornost širokih slojev , vulstva na umetniške, zgo-'tiske in druge vrednote, /d hranijo muzeji.
"di v Ljubljani so se v Te-tnuzejev vršile razne mafije in razstave, ki so abile veliko število gledalca začetek Tedna je bila cna posebna slovesnost v poslovnem muzeju, kjer zbrani gostje ogledali ob-itine prirodoslovne zbirke, Mkazujejo v naravnem o-večino v Sloveniji živetričev, sesalcev, rib in žu-
t'
V 'tij
e' ;
ni
r
testnem muzeju je "i priložnosti odprta
bila
_________ _ r stal-
^zstava gotske in renesan-, tioše ter občasna razstava /Me plastike.
Etnografskem muzeju pa ji* 9 odprta menda ena izmed j zanimivih razstav, nam-,Ostava izvenevropskih etikih zbirk iz Afrike, A-'ti> Azije in Oceanije. Raz-
A11* so bili razni predli °rožje in orodje, glasbe-
H«, |j s*rumenti, okrasni pred-*a moške in ženske
:. tinskih plemen v Afriki ter tanskih plemen iz Severne y*e, nadalje kipi bogov in 1 ter n -1 —-1 innpiep ntlTpd.
ter drugih azijskih krajev in Oceanije.
V okviru Mednarodnega tedna muzejev je Narodna galerija priredila razstavo faksimilov Rembrandtove grafike in s tem počastila tudi spomin na 350-lelnico rojstva velikega mojstra.
V enem odstavku...
V Bombayu bodo zadnje dni tega meseca priredili Mednarodni gledališki kongres pod pokroviteljstvom Mednarodnega gledališkega instituta. Kongresa se bodo udeležili predstavniki 25 držav, med njimi iz Sovjetske zveze, Jugoslavije, Italije, Češkoslovaške, ZDA, Velike Britanije, Francije in drugih.
* * *
Ob stoletnici rojstva velikega angleškega dramatika Bernarda Shawa so v Chicagu priredili «Dan Bernarda Shawa», v okviru katerega je vrsta strokovnjakov predavala o njegovem življenju in delu.
* * *
Češkoslovaška gledališča imajo letos v svojem repertoarju deset dramskih del jugoslovan-ter najrazličnejše obred- skih avtorjev. Največ sta s svobode in noše prebivalcev jimi deli zastopana Branislav
«Opčine», kakor tudi izrekli gotove kritike, zlasti odboru, ki se ni potrudil, da bi se razvili tudi drugi odseki, ki bi lahko imeli na Opčinah znaten razmah (folklorni, knjižni itd.)
Vsekakor je nujno poudariti, da je v trenutku, ko je potrebna kulturna enotnost v o-hrambi narodnih pravic Slovencev teh krajev, potrebno tudi, da se na Opčinah storijo tozadevni koraki za zbližanje prosvetnega društva Opčine, včlanjenega v SHLP z onim, ki je včlanjeno v SPZ, ter sklenejo dogovori za utrditev in nadaljnjo okrepitev prosvetnega delovanja.
Teden italijanskega filma
v Sovjetski zvezi
\ Zeliko je bilo pričakovanje v moskovskega občinstva za «Teden italijanskega filma», ki se je začel v ponedeljek v kinu «Dom». Že pred dvema letoma bi se bila morala vršiti v Sovjetski zvezi ta važna kulturna manifestacija, toda tedanja Scelbova vlada se je temu upirala in ni izdala potrebnih potnih listov predstavnikom italijanske filmske umetnosti.
V ponedeljek se je kočno začel Teden s predvajanjem Germi jevega filma «Železničar», medtem ko so istočasno v kinu «Udarnik» vrteli De Sicov film «Umberto D.». Kino Dom je bil za svečano otvoritev Tedna italijanskega filma poln povabljencev, skoro samih članov diplomatskega zbora, političnih in kulturnih osebnosti
ter predstavnikov sovjetske kinematografije. Prisotna je bila tudi številna delegacija italijanskih filmskih umetnikov, med njimi režiserji Blasetti, Lattila-da in Zampa ter filmski igralci Silvana Pampanini, Eleonora Rossi Drago, Valentina Cortese, Massimo Girotti, Paolo Stoppa.
ISa svečani otvoritvi Tedna je prvi spregovoril namestnik prosvetnega ministro Surin, ki je poudaril zanimanje in ljubezen, ki ga sovjetsko občinstvo goji do italijanske filmske umetnosti ter pozdravil dogodek, kot začetek širokih in sistematičnih kulturnih stikov med obema deželama. ISato je spregovoril italijanski poslanik Di Stefano, ki je izrekel priznanje mojstrom sovjetske kinematografije. Govorili so tudi sovjetski režiser Aleksandrov ter vodja Italijan-
Ivan Jakovljevič Franko pevec pravice in svobode narodov
ske delegacije De Pirro in posl. Busoni.
Tri dni pozneje se je začel Teden italijanskega filma tudi v Leningradu. Za to izredno kulturno manifestacijo vlada tako v Moskvi kot v Leningradu veliko zanimanje sovjetskega občinstva. Na sporedu so razen zgoraj omenjenih dveh filmov še naslednji:	«Kruh, ljubezen
in fantazija», «Napolitanski ka-rozel», «Cesta», «Pomlad» in «Madame Butterfly».
Kongres
poljskih pisateljev
V Varšavi ho od 6. do 9. novembra kongres poljskih pisateljev. Kongresa se bo udeležila tudi delegacija Zveze književnikov Jugoslavije.
Dolga pot penicilina
od laboratorija do lekarne
IV/led Nobelovimi nagrajenci je nedvomno zelo zaslužen za človeštvo bakteriolog Aleksander Fleming, ki je odkril penicilin. Fleming je leta 1928 v svojem laboratoriju v Londonu čisto slučajno odkril ta prvi antibiotik, ki je zelo učinkovito zdravilo za nekatere bolezni in predstavlja tudi podlago za nadaljnja odkritja drugih anti-
KAKO SO GRADILI KITAJSKI ZID
♦
♦
Velika pesnikova vera v človeka
Ves slovanski svet se ob 100-letnici rojstva klanja velikemu sinu Ukrajine
ukra-
C lovanski svet proslavlja letos jubilej enega največjih
jinskih pisateljev in pesnikov, neutrudnega borca za pravice ukrajinskega kmeta in delavca, znanilca boljše bodočno-in vseh ostalih na-
Ivana Jakovlje-
sti svojega rodov, jubilej viča Franka.
Veliki pisatelj in pesnik I-van Franko se je rodil točno pred sto leti, 27, avgusta 1856 v vasi Nahujeviči v vzhodnem delu Galicije, kot sin kmečkih staršev. Že na gimnaziji se je zanimal za ukrajinsko literarno življenje, kar ga je privedlo po maturi leta 1875 na filozofsko fakulteto v Lvovu. Začel je so-
Moskovski
balet
v Londonu
'»rakih otokov in Madrasa Nušič in Ivo Vojnovič.
Balet moskovskega Bolso j teatra žanje v Londonu vedno večji uspeh. Londončani se še niso naveličali dolgega čakanja pred Covent Gardenom, da bi si mogli nabaviti vstopnico in občudovati veliko umetnost sovjetskih plesalcev. Izredno uspelemu baletu «Romeo in Julija» je sledilo «Labodje jezero» in kot tretja premiera «Bahčiserajski vodnjak», pri katerem je nastopala tudi Marina Kondratijeva, ki jo vidimo na sliki.
delovati v študentskem listu «Drug» in pri tem odkril svoj globoki socialni čut, svoje zanimanje za trpeči ukrajinski narod. Dve leti po vstopu v Lvovsko univerzo je bil aretiran zaradi svojih naprednih i-dej in je v zaporu presedel devet mesecev. Toda to ga ni odvrnilo od njegove poti. Postal je še bolj odločen v svojem boju, ustanavljal je časnike in knjižne zbirke, bil ponovno zaprt in preganjan in vendar ga nobena preizkušnja ni mogla zlomiti. Navezal je stike s poljskimi socialisti in ustanovil leta 1878 svoj časopis, ki mu je dal izrazito socialistično smer. Časopis ni dolgo živel, toda Franko ni odnehal.
Franko je v svojem kratkem življenju (umrl je leta 1916) mnogo zapustil svojemu narodu. Bil je pesnik, novelist, dramatik, znanstvenik, prevajalec, politik in publicist. Bil je narodu znanilec lepših dni in oznanjevalec vrednot, ki so vredne življenja. V boju za svobodo, bratstvo in človečnost je bil vnet znanilec pomladi za U-krajino. Trdno je zaupal v narodovo zdravje in moč. Zato je v svojih spisih opeval pravico, delo in znanost, ki bodo pomagali človeku do novih družbe, nih odnosov.
Ljubezen do domovine je po-
menila za Franka ljubezen do soljudi, do vseh trpečih in teptanih. Iz vsega njegovega dela odseva predanost narodu, globoko razumevanje njegovega trdega življenja ter goreča težnja boriti se za njegovo srečo. Veroval je v svoj narod, veroval je pa tudi na splošno v človeka, v bratsko sožitje in mir med narodi.
Znanje slovenskih in glavnih evropskih jezikov ter lastna literarna orientacija sta ga pri-vedli v prevajanje in populariziranje slovanskih literatur. Zlasti je mnogo prevajal iz češčine in ruščine. Zato ima Franko v slovanskih literaturah precejšen in upravičen sloves. S svojim plodnim delom predstavlja Ivan Franko ne le u-krajinsko last, marveč je lastnina vseh slovanskih narodov. Ob 25-letnici svojega pisateljevanja je -Franko zapisal :	«V
vsej svoji dejavnosti si nisem prizadeval biti niti pesnik niti učenjak niti publicist, pač pa — in predvsem — človek». Prav zato je skupaj z ljudmi, ki so šli po njegovih stopinjah, postal ukrajinski in splošno slovanski bojevnik za človeka.
Zaradi tega se ga letos, ob 100-letnici njegovega rojstva spominjajo v vseh slovanskih deželah, od njegove rodne U-krajine in Sovjetske zveze : splošno do Češke in Slovenije. Spominjajo se ga pa tudi slovanski izseljenci v daljnih deželah. Posebno svečana manifestacija je bila pred kratkim v mestu Winnipeg v Kanadi, kjer so ob prisotnosti ogromnega števila Slovanov ukrajinski izseljenci odkrili spomenik in o tvorili muzej posvečen Ivanu Jakovljeviču Franku, pevcu pravice in svobode narodov.
I/- itajski zid, katerega sledo-* vi so še vedno vidni, je bil zgrajen, kot pravi legenda, po zamisli Cin Sei Huana, ki je leta 246 pred našim štetjem zasedel kitajski prestol. Ker so mu napovedali, da bo njegove cvetoče cesarstvo propadlo, se je hotel Cin zavarovati pred na severu živečimi nomadi. Za-to je odredil, naj zgrade dolg in visok zid, da ne bi mogel sovražnik do kitajskih dežel.
Pri graditvi tega 1 842 km dolgega in šest metrov visokega zidu je delalo veliko število delovne sile in za to delo so rekrutirali tudi mnogo zločincev, postopačev in malopridnežev, ki prej nikoli niso delali. Delalo je na milijone ljudi in zato je postal kitajski zid tudi največje človeško pokopališče. Med graditvijo je omagalo in pomrlo na tisoče oseb, ki so jih metali kar v temelje velikega zidu.
Kitajski zid je bil sestavljen pravzaprav iz dveh zidov, oddaljenih med seboj sedem in pol metrov. Notranji hodnik so
Jugoslovanski
umetniki
v ZSSR in ZDA
Člana beograjske Opere Melanija Bugarinovič in Dušan Popovič sta odpotovala na 30-dnevno gostovanje po Sovjetski zvezi. Priredila bosta več samostojnih koncertov v Moskvi, Leningradu, Kijevu in Harkovu ter sodelovala pri izvajanju ne. katerih oper v moskovskem Bolšoj teatru ter v kijevski in leningrajski Operi.
Prvak beograjske Opere Miroslav Čangalovič, ki je žel velike uspehe na sVojih gostovanjih po Sovjetski zvezi, Franciji, Švici in drugih evropskih državah, je te dni odpotoval na gostovanje v Ameriko. Predvideno je, da bo na svoji turneji po vseh največjih mestih ZDA imel dvajset predstav v gledaliških in koncertnih dvoranah. Njegove koncerte bodo oddajali tudi po radiu in snemali za televizijo.
zasuli s prstjo in kamenjem. Za gradnjo zidu so pa uporabljali velike granitne bloke in opeko. Ker je bil namenjen o-hrambi, je imel na vrhu strelne line in trdnjavske stolpe. Zid so gradili leta in leta, čez reke, močvirje, hribe in doline. Na močvirnatih tleh so namesto granitnih blokov uporabljali med seboj povezane hlode, med katere so nametali ilovice, ki so jo dobro steptali in utrdili.
Veliki zid je Kitajsko res zaščitil pred barbari. Samo Džin-giskanu se je leta 1.300 posrečilo priti čezenj, pa tudi on zavzete kitajske zemlje ni obdržal. 343 let pozneje so jo Mandžurci po 30 let trajajoči vojni iztrgali njegovim naslednikom.
►	Po penicilinu so bila možna odkritja drugih antibiotikov
>	Radioaktivni streptomicin v boju proti tuberkulozi
biotikov, kot so streptomicin, teramicin, avreomicin. Pri proučevanju stafilokokov, bakterij, ki povzročajo razna obelenja, se je Flemingu zgodilo, da je posoda z bakterijami ostala nekaj časa odkrila in je verjetno nekaj nevidnega padlo v njo. Čez teden dni se je v posodi razvila neka modrikasta vrsta plesni, ki jo je začel Fleming proučevati. Predvsem je z mikroskopom ugotovil, da je plesen povsem «izrinila» sta-filokoke v posodi in to mu je dalo zaslutiti važnost tega, kar se je dogajalo v posodi. •
izsledki Howarda in Ckaina
Sledili so nadaljnji poskusi. Tekočino, v kateri se je penicilin razvijal in ki je imela to lastnost, da je ubijala navadne bakterije, je Fleming nazval penicilin. Toda to novo zdravilo je dolgo čakalo v laboratorijih in je prišlo v praktično uporabo šele v začetku druge svetovne vojne.
Fleming je začel preizkušati penicilin na miših in kuncih
Kulturni stiki med Kitajsko in Italijo
Pred dnevi je obiskala Ljudsko republiko Kitajsko delegacija italijanskih kulturnih osebnosti in parlamentarcev, ki so jo sestavljali dr. Riccardo Bauer, ing. Piero Casini, posl. prof. Giuseppe Menotti De Francesco rektor milanske univerze, dr. Mario Dal Viscovo, posl. Renzo Laconi, novinar Renato Mieli, odv. Leopoldo Piccardi državni svetnik, arhitekt Ernesto Rogers in pisatelj Giancarlo Vi-gorelli. Na sliki vidimo prvega ministra Ču En Laja v pogovoru z vodjem delegacije Fer-rucciom Farri
in pri tem ugotovil še eno važno lastnost novega zdravila. Penicilin je namreč ubijal klice, ne da bi povzročal zastruplje-nje. To se je pokazalo tudi pri poskusih na človeški koži in na belih krvnih telescih.
Proučevanju penicilina sta se pozneje posvetila . tudi avstralski patolog Howard Flo-rey in biokemik dr. Ernest Chain, ki se je pred nacizmom zatekel v Anglijo. Ta dva znanstvenika sta pravzaprav odkrila vso zdravilno moč penicilina. Po več mesecih poskusov, da bi dobila kemično čist penicilin, sta na zadnje dobila rjav prašek, ki je desetkrat u-činkovitejši od novih sulfami-dov. Pozneje sta dognala, da je v njem samo 2 odst. čistega pe-; nicilina. Takoj sta zaslutila ti-j slo, kar je zdaj splošno znano, I tla namreč penicilin učinkuje , zelo razredčen : v 50 milijonih delov vode samo en del peni-j cilina.
Novi poskusi na živalih so ! potrdili domnevo, da je peni edin zelo učinkovito zdravilo Njegova terapevtska vrednost je tem večja, ker ga človešk organizem lahko sprejema v ve likih dozah brez nevarnosti
Streptomicin
Sledili so novi preparati, mrd njimi streptomicin, ki se je pokazal posebno učinkovit pri zdravljenju tuberkuloze. Danes je znanost na zdravstvenem področju še bolj napredovala. Tako se streptomicin meša sedaj z radioaktivnim tritijem, miroljubnim proizvodom atomske energije. S tem postaja streptomicin radioaktiven in ga je mogoče spremljati pri njegovem premikanju v človeškem telesu. To omogoča znanstvenikom boljše proučevanje narave bolezni in določanje boljših in bolj gotovih metod zdravljenja tuberkuloze.
Za ves nagel napredek v zdravstvu, za vse nove antibiotike, ki so bili odkriti po drugi svetovni vojni, gre največja zasluga Aleksandru Flemingu, ki je prvi odkril penicilin, ter Floreyu in Chainu, ki sta njegovo odkritje izpopolnila. Zato je Flemingovo ime splošno znano po vsem svetu in mnoga mesta sveta so počastila tega zaslužnega znanstvenika s tem, da so imenovala po njem trge in ulice, številne univerze pa so ga imenovale za častnega doktorja. Leta 1945 mu je bila podeljena Nobelova nagrada in ko je spomladi leta 1955 umrl. mu je ves svet izkazal priznanje za njegove velike zasluge v službi človeštva.
(Nadaljevanje in konec)
Kmalu nato je prišlo nabiralcu pisemskih znamk na misel. da je utegnila naprositi policija liste, naj zavoljo preiskave zaenkrat še ničesar ne poročajo. S to pojasnitvijo smo sie tudi zadovoljili. Postali smo le pozornejši. Bili smo ponosni, da stanujemo v tako važni ulici in da nas pozovejo v tpko očito skrivnostni zadevi za priče. A drugi dan spet ni bilo nič v dnevnikih in nikogar ni bilo s policije, da bi poizvedoval. Najbolj čudno se nam je pa zdelo, da ni bilo nikogar pri gospe Janški, ki bi preiskoval Rusovo sobo in jo zapečatil. Tesno nam je postalo pri srcu in začeli smo se bati). Gitraš je menil, da kani policija bržčas vso stvar potlačiti. Kdo ve, za kaj gre ! In ko niso listi niti tretji dan omenili n'ai#ega umora, je zavrelo v naši ulici : kaj takega ne smemo jdopuj« stili! Rus je bil iz naše srede, bomo že poskrbeli, da pride vsa zadeva na dan ! Našo ulico sploh očitno zanemarjajo, naš tlak je slab, takisto naša razsvetljava. Gotovo bi bilo vse drugače, če bi stanoval v naši ulici kak poslanec ali kak urednik. Pa je že tako, za dostojno ulico se ne zmeni živ krst ! Skratka, nezadovoljstvo je bruhnilo s prirodno silo in sosedje so prišli k meni in me prosili, naj bi šel kot starejša in neodvisna oseba na policijski komisariat opozorit odločujoče činitelje na vso nerednost, ki se godi z našim umorom.
Šel sem h komisarju Bartošu. Poznal sem ga le po obrazu. Godrnjač je. Menda trpi še vedno zaradi nesrečne ljubezni. Baje je prišel prav zaradi te bolezni v policijsko službo. «Gospod komisar,» sem mu dejal, «prišel sem samo vprašat, kaj je pravzaprav z umorom v naši ulici. Pri nas postajajo ljudje že pozorni, češ da se skuša ta zadeva potlačiti.»
«S kakšnim umorom?» je vprašal komisar. «Tu nimamo nobenega in to je vendar naše področje.»
«Nu, ko so pred kratkim ustrelili v naši ulici Rusa Kopi-tenka ali Kovalenka ! » sem mu’ pojasnjeval. «Saj sta bila dva stražnika zraven. Eden nas je zapisoval za priče, drugi je spravljal tačas Rusa na reševalno postajo.»
«Ni mogoče,» je odvrnil komisar, «pri nas ni nihoče ničesar javil. Gotovo je pomota.»
«Toda, gospod komisar,» sem se razvnemal, «saj je najmanj petdeset ljudi videlo in mi vsi lahko podpričamo ! Gospod, mi smo pošteni državljani : če nam zapoveste, naj na
UKRADENI UMOR ££
iiuiiiiuiiiiuiiiiiiiuiiiiniuiuiiiiuiiiiiiitiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiuiniiiiuiiiiuiiiiuitiiuiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiuiiiiiiiniuiuiiiiuiiiiiiiuiuiiiiuiuiiiuiitii1
črhnemo o umoru besedice, bomo ravnali po ukazu, če bi tudi ne vedeli, čemu. Toda dopuščati, da kratko in malo ustrcle človeka, to vendar ne gre! Bomo dali vso zadevo v lisjte!»
«Čakajte,» je rekel komisar in se nenadno tako zresnil, da sem se skoraj ustrašil. «Pripovedujte mi, prosim, po vrsti, kaj in kako je bilo!»
Opisoval sem mu vso zadevo lepo po vrsti. Komisar je zardeval v obraz in je kazalo, da v uradniku vse vre. Ko sem pa prišel do tam, ko je rekel prvi stražnik drugemu : «Gospod kolega, vi se popeljite z njim, jaz si pa medtem zapišem priče ! », ko sem to povedal, si je glasno oddahnil in dejal : «Hvala bodi bogu ! To nista bila naša ! Za božjo voljo, gospod, zakaj pa niste nagnali policiste na tista dva stražnika? Saj vam že zdrava pamet pove, da se stražniki v uniformi nikdar ne ogovarjajo z pospodom kolego ! Mogoče si pravijo «kolega» tajni policisti in civilni, stražniki v službeni opravi pa nikdar nikoli ! Vi vražji civilist, v bi moral dati oba galjota zapreti!»
«Zakaj pa, prosim?» sem izjecljal ves osupel.
«Ker sta onadva ustrelila Rusa,» se je zadrl komisar name, «ali sta vsaj pri tem pomagala ! Gospod, kako dolgo že stanujete v Krucemburški ulici?»
«Devet let,» sem odgovoril.
«Potemtakem bi morali vedeti, gsopod, da je ob enajstih in petnajst minut najbližja policijska obhodna straža blizu tržnice, druga na oglu Šleske in Peruške ulice, da pa stopa tedaj tretja s službenim korakom mimo konskripcijske številke 1388 in tako dalje. Gospod, izza ogla, izza katerega je priletel vaš stražnik, bi bil moral naš stražnik priteči ob desetih in oseminštirideset minut ali šele o polnoči in triindvajset minut, nikakor pa ne ob kakem drugem času, ker ga tam sploh ni ! Veliki bog, saj to ve že vsak tat, ljudje iz tega okoliša pa ne vedo! Gospod, če bi bil ob tisti minuti, kakor mi pripovedujete priletel izza vašega prekletega ogla eden izmed naših stražnikov
v službeni opravi, bi bilo to naravnost strašno ; prvič, ker bi bil moral tedaj hoditi po predpisu mimo tržnice, in drugič, ker nam ni javil umora. To bi bila seveda zelo resna zadeva.»
«Moj bog,» sem dejal, «kaj pa je potem z umorom?»
Komisar se je kar vidno pomirjal in rekel : «To je nekaj drugega ! To bo zelo grda stvar, gospod Houdek. Za njo se. skriva kaka prebrisana glavica in kak večji dogodek. Me razumet|e?» i
«Ne popolnoma ! » sem odgovoril.
«Potem me poslušajte !» mi je potrpežljivo pojasnjeval komisar. »Dva sta se bila preoblekla v stražnika in sta prežala za oglom, da ustrelita Rusa ali da ga kaka tretja oseba pogodi. Vi ste se seveda s tem zadovoljili, ko ste videli, kako Hitro je bila naša zgledna policija na mestu. «Čujte,» se je zdajci spomnil, «kako je zvenela piščalka, ko je zapiskal prvi stražnik?»
«Zelo tiho,» sem dejal, «a sem mislil, da stiska izredni dogodek stražniku grlo.»
«Aha,» je menil komisar zadovoljno, «hoteli so pač doseči, da bi nihče ne javil umora policiji. In šofer je bil seveda z njima domenjen. Tako jim je uspelo odpeljati tudi Irtiplo ustreljenega Rusa. Sicer pa to ni bil nikak Rus, marveč Makedonec, Protazov po imenu. Zdaj vas pa res prosim, molčite o vsej zadevi. Veste, zaradi preiskave.»
Pozneje smo nekoliko poizvedovali o tem umoru. Zakaj so ga bili umorili, se ni dalo ugotoviti. A imena morilcev so znana, seveda pa so ti že davno na tujem. In tako se je zgodilo, da je izgubila naša ulica svoj umor. Kakor da je kdo iztrgal najznamenitejšo stran iz njene zgodovine. Če pride po naključju kak tujec vanjo, recimo kdo iz Fochove ulice ali celo z Vršo vic, si misli : «E j, ej, to je pač pusta ulica ! » In nihče nam ne verjame, če se pobahamo s tako skrivnostnim umorom. Saj veste, druge ulice nam pa nikakor ne privoščijo.
Stran 4
DELO
20. oktobra 1956
‘
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
V obrambo slovenske skupnosti
Kot je znano so v četrtek pričakovali prihod pred-sednika vlade Segni ja v Trst. Ob tej priliki bi se, bili morali izvoljeni slovenski predstavniki sestati s predsednikom Segnijem in mu izročiti niže navedeno pismo. Ker je bil pa njegov obisk v zadnjem trenutku odpovedati, je bilo pismo poslano v Rim. Pismo se glasi:
Gospod Predsednik! Dovolite, da Vas pozdravimo v imenu izvoljenih predstavnikov Slovencev tega ozemlja in da izkoristimo to priliko, da V as opozorimo na spomenico, ki so jo slovenski župani in občinski svetovalci že 11. oktobra 1955 na Vas naslovili. V spomenici, v kateri so nanizani osnovni problemi v zvezi z določbami republiške ustave in Posebnega statuta, Vas tudi naprošamo za neposreden stik, da bi Vam ustno pojasnili in obrazložili vse-bino spomenice, ki je ostala doslej brez odziva.
Čeravno je od podpisa londonskega sporazuma minilo že štiriindvajset mesecev, so ostale določbe tega meddržavnega dogovora, ki je življenjsko važen za obstoj in razvoj Slovencev, mrtva točka. Glavni problemi, katerih se dotika spomenica, so ostali nerešeni. Izjema je le 5. člen omenjenega sporazuma, ki je bil uzakonjen z odlokom št. 190 od 11. junija t. 1. Generalnega vladnega komisarja.
Zvedeli smo, da se pripravlja tudi zakon o slovenskem šolstvu. K osnutku tega zakona bi pripomnili, da bi njegova uzakonitev v formulaciji, ki nam je znana, pomenila težko kršitev ustavnih določb in črke ter duha Posebnega statuta. Pri tem imamo v vidu zlasti določbe člena 2. osnutka, v smislu katere bi morali slovenski starši posebej prositi, da bi smeli svojega otroka vpisati v slovensko šolo.
Za primer, gospod predsednik, da ne bi mogli, zaradi prekratkega Vašega bivanja v Trstu, Vam oseb-no izročiti spomenice, katere italijanski tekst Vam prilagamo v prepisu, in obrazložiti njene vsebine, Vas ponovno prosimo, da bi določili dan za sprejem izvoljenih predstavnikov Slovencev v Rimu ali pa v Trstu ob priliki Vašega prihodnjega obiska.
Sprejmite, gospod predsednik, izraz našega posebnega spoštovanja.
V Trstu, 11. okt. 1956.
V imenu slovenskih izvoljenih predstavnikov : dr. Josip Agneletto dr. Jože Dekleva Gombacci Franc občinski svetovalci v tržaškem občinskem svetu.
Navodila
tovarišem
Bodoče volitve notranjih komisij v obratih GRDA so eden najvažnejših problemov trenutka. To vprašanje mora zanimati ne samo tovariše v tovarnah, marveč tudi tovariše iz sekcij. Naloga komunistov v tovarnah je predvsem redno delovanje tajništev celic in celic samih, s periodičnimi sestanki za usmerjanje komunistov, da vršijo dobro delo za enotnost delavskega razreda in enotnost notranjih komisij, katerih razdvojenost je v korist gospodarjev. Člani partije morajo nuditi svojo podporo sindikalni organizaciji kateri pripadajo in postati dobri sindikalisti, ki se konkretno bore v obrambo delavskih koristi. Pri tem ne smejo komunisti v tovarnah pozabiti na pridobivanje novih članov, ki se postavlja vse leto, a je v določenih trenutkih posebno važno.
Kar se tiče sekcij, bi bilo dobro, da razpravljajo o tem vprašanju in si začrtajo
Nesmiselni proces proti enajstim delavcem in sindikalistom
\ / sredo se je začel iden najbolj nesmiselnih procesov proti v enajstim sindikalnim voditeljem in delavcem, obtoženim, da so organizirali ali se udeležili nedovoljene manifestacije, ko so se 25. junija lanskega leta vračali od sindikalnega zborovanja ob priliki stavke električnih varilcev ladjedelnice Sv. Marka. Obtoženci so : Paolo Se-
ma, Marcello Ghersini, Antonio Gattonar, Edoardo Facili, Rodolfo Valenti, Remigio Rosin, Luigi Mucchiut, Luigi Zolli, Livio Lauri, Fabio Muller in Josip Hrovat.
Prvo kar pade v oči je dejstvo, da se je skušalo spraviti vso zadevo na politični teren, kajti v policijskem poročilu, ki je bilo prečitano na sodišču, so imenom glavnih obtožencev dodane pripombe o njihovi pripadnosti Komunistični partiji, za Valentija je celo rečeno, da je «znan in nasilen aktivist KP», dočim je za Mullerja, ki
Komunisti v množičnih organizacijah
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ne več torej vajeti centriz-ma, marveč avtonomija ki izhaja iz točne splošne usmeritve, ki naj da perspektivo tega kar je treba napraviti. Vzporedno, razvoj kadrov, ki so prisiljeni resno preučevati metode in oblike, objektivne in subjektivne stvarnosti, poznavanje torej mestnega političnega sestava, jasnost gledišč kar se tiče smele politike zavezništev, brez sektaštva in predsodkov. To bo — mislim — v resnici politika kadrov.
Tov. Vidali je nekoč dejal, da morajo voditelji množičnih organizacij postati «voditelji ljudstva» ne zato, ker so komunisti. marveč, ker so najbolj aktivni, resni in pri množicah najbolj čislani. Mislim, da to manjka voditeljem teh organizacij, tudi če jih je ljudstvo v zadnji volilni kampanji bolj spoznalo.
Še nekaj vrst hočem posvetiti vprašanju, ki ga je predkongresna diskusija KPI postavila v ospredje in sicer ženske celice. Strinjam se s tem kar pravi tov. Teresa Noce v «Unità», kjer pravi : «Mislim, da je prišel trenutek da načnemo to stvarnost : ne more biti emancipacije, kjer še obstoja diskriminacija ; in ženske celice so neke vrste organizacijska diskriminacija v notranjosti partije».
je bil ob navalu policije resno ranjen, rečeno, da je bil prepeljan v bolnišnico z avtomobilom K P, kar sploh ne odgovarja resnici. Očividno se hoče pripisati odgovornost za to, kar je policija izzvala tedaj, komunistom, medtem ko je že vsem znano kako so se takrat razvijali dogodki. Celo pokrajinski svet Krščanske demokracije je bil prisiljen obsodili nastop policije. kar je list «Piccolo» objavil dva dni po dogodkih. Nihče ni imel namena prirejati manifestacij-, saj je bilo zborovanje samo dovolj zgovoren izraz nezadovoljstva, ki je takrat vladalo v mestu zaradi nepopustljivosti tistih, ki so bili odgovorni za stavko varilcev.
Nasprotno od tega, kar trdi policijsko poročilo, so vsi obtoženci izjavili, da ni bilo dano nobeno predhodno opozorilo ali ukaz, naj se ljudje razidejo. Tudi se nihče od njih ne smatra krivim, ker niso zagrešili nobenega protizakonitega de. janja. Tov. Šemo je policija od. peljala takoj ob začetku in on je vstopil v vozilo, ne da bi se upiral. Gattonar in Facili nista bila sploh ustavljena ali aretirana, marveč sta se podala po incidentu na kvesturo, da protestirata in zahtevata izpustitev aretiranih. Da sta soobtožena, zvedela šele, ko sta prejela poziv za proces. Valenti in Ghersini sta tudi dobila poziv za proces ne da bi vedela za kaj ju obtožujejo. Ostale je policija prijela, ko so se skušali umakniti pred navalom agentov, pri čemer je bil Muller tako pretepen, da je moral iskati pomoč v bolnišnici.
Toda najbolj zanimiva so bila pričevanja raznih policijskih funkcionarjev in agentov na procesu. Predvsem se niso vsi predstavili, ker so bili nekateri medtem premeščeni, dočim se je tedanji namestnik in sedanji kvestor De Nozza pismeno opravičil zaradi bolezni. Iz pričevanja ostalih pa izhaja, da «so imeli vtis», da se pripravlja nedovoljena manifestacija zaradi tega, ker je Sema za časa zborovanja hodil po trgu. Zato je bil baje eden od glavnih organizatorjev skupno s Ghersinijem in Cottonarjem. Za ta «vtis» pa ni nihče znal predložiti dokazov. Večina prič nima nič konkretnega proti nobenemu od obtožencev, priznava, da se je zborovanje vršilo v najlepšem redu in da se je po-
♦
♦
Mirno vračanje z zborovanja, naj bi bilo „nedovoljena povorka"
Pomanjkanje vsakega dokaza
Obtožence je treba oprostiti
tem delavstvo mirno razšlo. «Nedovoljena povorka» ni imela videz manifestacije, ker ni bilo ne vzklikov ne transparentov. Praktično niso iz prvega zasliševanja obremenilnih prič izšli nobeni konkretni dokazi za organizirano povorko.
Po prvem zasedanju sodišča je prišlo jasno na dan, da je bila vsa stvar umetno napihnjena in da sloni obtožnica na zelo
trhli podlagi. Zato bi bilo prav, da se za vse obtožence izreče oprostilna razsodba.
Proces se pa še ni končal in se bo nadaljeval šele 30. novembra, ko bodo zaslišane še druge priče, ki so na seznamu državnega tožilca in liste, ki jih je predložila obramba. Obrambo sestavljajo odvetniki tov. Pogassi, P. Sardos in Bertom
Važno
zborovanje
upokojencev
Jutri, v nedeljo 21. oktobra ob 10. uri zjutraj bo v Kinu ob -morju zborovanje upoko jencev, na katerem bo govoril posl. Nazzareno Buschi, predsednik Italijanske zveze upokojencev.
Zborovanje je posebno važno, ker se bodo v okviru splošne agitacije upokojencev vršila isti dan enaka zborovanja po vsej Italijanski republiki, na katerih bodo upokojenci zahtevali od vlade, da čim prej odobri zakon za povišanje pokojnin zavoda INPS, priznanje pokojnine starim delavcem, ki je še nimajo, uvedbo premične lestvice pri pokojninah in pre-osnovo določil za pokojnine vdovam.
Na to važno zborovanje so vabljeni vsi upokojenci.
Ustanovitev davčnih svetov je nujno potrebna
Načrt družinskega davka odobren z večino glasov
Tudi male gospodarstvenike je treba razbremeniti
V	petek se je v tržaškem občinskem svetu zaključila razprava o novem načrtu družinskega davka. Načrt je bil odobren z večino glasov. Proti je glasoval monarhistični svetovalec, skupina MSI pa se je vzdržala.
V	razpravi je že v četrtek govoril vodja naše skupine tov. Pogassi, ki je predvsem ugotovil dejstvo, da je še vedno v veljavi star protiljudski davčni sistem, ki ga novi zakon 703 še nadalje uveljavlja. Na podlagi tega zakona imajo občine še manj možnosti pobiranja neposrednih davkov in so prisiljene vedno bolj poviševati posredne davke, ki prizadenejo predvsem revnejše sloje. Ugotovil je, da pokazuje nov načrt družinskega davka mali napredek in upošteva stare predloge komunistov glede povišanja osnovnega odbitka na 300.000 lir. Predlagal je pa, naj se uvede 25 odst. odbitka obrtnikom, spolovinarjem in malim gospodarskim podjetjem ter ustanovijo davčne konzulte za pravične dav-
OBTOŽENI DELAVCI PRED SODIŠČEM
čne ugotovitve, kar je občinski svet že svoj čas sklenil.
Njegovim predlogom se je v svojem govoru v petek pridružil svetovalec NSZ dr. Dekleva in pozneje tudi prof. Lonza (PSDI), ki je tudi predlagal, naj občinski odbor omogoči tudi opozicijskim skupinam sodelovanje pri ugotavljanju dohodkov in določanju davkov.
Tov. Radich pa je v razpravi predlagal, naj se pri ugotavljanju družinskih davkov ne upoštevajo vojne pokojnine in pokojnine INPS.
Razpravo je zaključil dr. Rinaldini kot odgovorni za davke in pristojbine. Med drugim je obljubil, da bo odbor proučil vprašanje 25 odst. odbitka za obrtnike, spolovinarje, male trgovce in gospodarstveni-ke, ki so ga postavili številni svetovalci.
Po glasovanju je dr. Rinaldini predložil še nekatere sklepe o novih davčnih tarifah, ki jih določa zakon 703. Med njimi je bil sklep o dnevni pristojbini 50 lir za kmete, ki prodajajo svoje pridelke na trgu na debelo, sprejet s priporočilom naj občina prouči ali ni ta znesek previsok. Davek za obrtna dovoljenja krošnjarjev pa je bil črtan, ker stroški za ugotovitev in pobiranje tega davka presegajo dohodek davka samega.
V začetku petkove seje je tov.
Sante Zennara, ki je padel, ko je hitel na pomoč šolskim o-trokoin v Terrazzanu, ki sta jih strahovala dva blazneža. Župan Bartoli se je v imenu vsega občinskega sveta pridružil počastitvi.
Veliko zanimanje je zbudila v občinskem svetu tudi intervencija svet. dr. Barbija, ki je zahteval, naj se občinski Svet pozanima, če odgovarja resnici vest agencije APE o zakonskem odloku za ustanovitev tržaške integralne proste cone. Toda a-geneija APE je vest še isti večer zanikala.
Uslužbenci RK
stopajo V' mezdno gibanje
T T službenci Rdečega križa v v Trstu so te dni stopili v mezdo gibanje zaradi nepopustljivosti osrednje uprave, ki zavrača vse mezdne zahteve u-službencev. Že leta 1945 je stopil v veljavo zakon, ki določa zvišanje prejemkov tudi do 20 odstotkov, toda tržaškim uslužbencem Rdečega križa še niso uredili prejemkov in njihove plače so v primeri z nameščenci drugih mest znatno nižje. Če upoštevamo težko delo teh nameščencev, ki morajo delati v dnevnih in nočnih izmenah in so vedno izpostavljeni nevarnosti okužbe ter drugim nepredvidenim težavam svojega dela, moramo priznati, da so njihove mezdne zahteve popolnoma upravičene. Osred-nja uprava bi morala vse to razumeti in pristati na popolno poenotenje prejemkov in uveljavitev zakona o povišanju ; tako ne bi bili prisiljeni posegati po skrajnih sredstvih za dosego svojih pravic. Uslužbenci namreč nimajo namena odnehati in se prav te dni dogovarjajo o nadaljnjih oblikah svoje akcije.
bodo ugodili tevam.
njihovim zah-
Železni carji in poštarji v pričakovanju
Stavka bivših
nameščencev
ZVU
Vlada še vedno ni uredila položaja bivših uslužbencev ZVU, ki že tako dolgo čakajo da se njihovi mezdni in normativni pogoji prilagodijo pogo jem ustreznih kategorij držav nega osehja. Po sklepu skupšči ne, ki je bila v ponedeljek, b morali zato vsi bivši uslužben ci ZVU stavkati danes dve uri Pozneje nameravajo prizadeti zaostriti svojo akcijo, če ne
Utemeljene predloge opozicije
je treba upoštevati
► Odobren
Na četrtkovi seji pokrajinskega sveta so končno zaključili razpravo in odobrili pravilnik o notranjem poslovanju pokrajinskega sveta. Večina členov je bila sprejeta skoroda brez diskusije, le okrog člena 38, ki predvideva v izrednih primerih omejitev diskusije, če tako sklene občinski svet, se je vnela dtijša razprava. Pri členu 55 so pa na predlog tov. Weissa črtali odstavek, ki omejuje število resolucij, ki jih lahko predložijo svetovalci v primeru, da niso za. dovolj ni z odgovorom predsednika ali odbornika.
V drugem delu seje so volili pokrajinske predstavnike v ra-
Burlo počastil spomin delavca | zne komisije. Pri volitvah štirih
1 članov v pokrajinsko sanitarno
Prispevki za naš tisk
V zadnjem tednu je osrednja uprava naše partije prejela naslednje prispevke za komunistični tisk :

«nedovoljeni sredo pred-
Vsi obtoženci, ki jih krivijo organiziranja in udeležbe na manifestaciji» ter odpora proti policijskim silam, so se v stavili sodnikom prepričani, da bo sodstvo pravilno ocenilo vso zadevo in razsodilo po pravici. Na sliki sede od leve proti desni : prof. Paolo Sema, Marcello Ghersini, Antonio Gattonar, Edoardo Facili, Rodolfo Valenti, Remigio Rosin in Luigi Mucchiut
Acegat, potujoče osebje 2.360, Mačkovlje 3.490, sekcija Sv. Jakob :	ženska celica Blazina
.11.670, cel. Rinaldi 2.200, cel. Chimisso 3.600, cel. Spazzai 1.000 ; sekcija 8.020 lir.
Sekcija Skedenj 10.805, Milje nadaljnjih 15.768, sekcija To. mažič 10.795, sekc. Pončana 6.835, Prebeneg 1.000, sekcija Školjet 4.890 in 1.950, sekc. Ro-jan 2.800, sekc. Kolonkovec 8.020, sekc. Sv. Vid 5.605 lir.
Skupina podpornikov tiska po tov. Gombaču 1.000, bratje Stacul 3.000, barisi 2.000.
Obvestilo
Dijaške
Matice
delovanja, da pomagajo pri tej veliki bitki delavskega razreda v borbi za okrepitev lastnega razrednega organa v okviru o- j brata.	!
Podporno društvo «Dijaška Matica» v Trstu sporoča, da je rok za vlaganje prošenj viso-plan 1 košolcev do 30. oktobra 1956.
Po tem roku Dijaška matica ne bo sprejemala prošenj. Prizadeti dobe potrebna pojasnila in o-brazec za prošnjo v ulici Roma 15/11,
Zmaga stanovalcev
Kaže, da so družine, ki so se že prejšnji ponedeljek zabarikadirale v hiši štev. 24 v ul. Ginnastica dosegle lepo zmago. V sredo je ponovno prišel sodni uradnik, da bi izvršil sodni izgon, toda ker ni bilo policijskih sil ga sam ni mogel izvršiti.
Občinski svetovalec tov. Tonti je isti dan posredoval pri podžupanu Dulciju in odborni-
ku Verza, da občina nekaj u-krene. Podžupan je tudi sprejel delegacijo prizadetih družin, ki mu je obrazložila položaj. Končno je bil podpisan dekret za sprejem vseh družin v razne hotele in zasilna stanovanja na stroške občine. Sedaj bodo počasi izpraznili nevarno hišo v ul. Ginnastica, toda s tem se prav gotovo še ne bo končala žalostna odiseja njenih prebi-
valcev. Kajti hotel ali drugo zasilno zatočišče ni stalen dom in ne nudi one prijetne gotovosti in mirnosti, ki jo lahko nudi stalno stanovanje, na katerega pa bodo morale prizadete družine, spričo sedanje stiske, kaj dolgo čakati. To je ponoven dokaz nujne potrebe, da se sodni izgoni ustavijo; medtem ko je treba pospešiti gradnjo ljudskih stanovanj.
komisijo je tov. Šiškovič predlagal, da bi med temi štirimi člani upoštevali tudi dr. Pin-cherla, ki je" znan tržaški zdravnik. Večina je pa predlog odbila zaradi čes^ir je tov. Šiškovič ostro protestiral. Ugotovil je, da večina noče sprejeti utemeljenih predlogov opozicije, kar je bilo ponovno dokazano. Zato se je naša skupina vzdržala glasovanja.
V začetku seje je predsednik Gregoretti poročal o obisku ministra Romite, s katerim se je razgovarjal o vprašanju gradnje avtoceste Trst - Benetke in Trst . Trbiž.
Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v ponedeljek.
Nove
razlastitve
pravilnik
pokrajinskega
sveta
kam pritožiti, ker je po dekretu razlastitev in zasedba zemljišča dokončna.
Zadeva je zelo resna, ker s tem sistematično uničujejo vsa manjša posestva na tem področju na veliko škodo našega gospodarstva. Da ne govorimo o prizadetih kmetih, ki jih hočejo odpraviti s takšnimi vsotami, s katerimi si v nobenem primeru ne morejo pomagati. K zadevi se bomo še povrnili.
V ponedeljek se je imela vršiti splošna stavka vseh železni, čarjev in poštarjev, ki so že dolgo v agitaciji zaradi mezdnih zahtev, toda v zadnjem trenutku je bila preklicana. Stavka je imela vsedržavni značaj, zato je miniter Zolli interveniral pri sindikalnih organizacijah in dosegel preklic. Kot 'kaže, se bodo spet začela pogajanja z vlado, toda sindikalne organizacije so že izjavile, da si železničarji in poštarji pridržujejo popolno svobodo akcije, če ne bi pogajanja u-resničila njihovih pričakovanj.
Pogajanja pri Acegat slabo napredujejo
V sredo so se nadaljevala pogajanja med sindikalnimi zastopniki in upravno komisijo Acegat za ureditev vseh odprtih vprašanj in sestavo nove delovne pogodbe. Člani upravne komisije so izročili sindikalnim predstavnikom primerjalni o-brazec povprečnega števila dni dopusta, ki ga namerava podjetje priznati uslužbencem; vprašanja odpravnine pa niso hoteli načeti.
Spričo nezadovoljivih ponudb zastopnikov podjetja in čudnega zavlačevalnega načina pogajanj so sindikalni predstavniki izrazili nezadovoljstvo in izjavili, da bodo na prihodnjem sestanku v soboto z vso odločnostjo postavili vsa vprašanja, ki zanimajo uslužbence Acegat in ki jih je treba čimprej rešiti.
Koncert
na
Kontovelu
Moški pevski zbor Prosvetnega društva Prosek-Kontovel priredi v nedeljo, 28. oktobra v dvorani na Kontovelu ob 17. uri koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom Milana Pertota. Besedila pesmi bo recitiral Stane Raztresen, član SNG.
Ples
na Opčinah
Mladina z Opčin priredi jutri, v nedeljo od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah mladinski ples. Igra orkester «Morenas». Vabljeni!
TEDENSKE
NOVICE
Smrtna nesreča pešca
V ul. Ghega se je prejšnji četrtek zgodila smrtna nesreča. 77-letnega bivšega profesorja in učitelja plavanja Giulia Romana iz ul. Geppa je pri prekoračenju ceste podrl tovornik s prikolico. Romano je zadobii tako težke poškodbe, da je par ur pozneje v bolnišnici izdihnil.
Pred dnevi so začeli nekateri kmetje pri Domju in Sv. M. Magdaleni spodnji prejemati dekrete o razlastitvi njihove zemlje, ki naj preide v last U-stanovi za industrijsko pristanišče. Dekrete je izdala tržaška prefektura in v njih je določeno, da je Ustanova za industrijsko pristanišče pooblaščena, da dokončno zasede zemljišča v katastrski občini Magdalene spodnje. Ustanova mora prej vložiti pri Irzaski hranilnici m posojilnici določene vsote za razlaščena zemljišča, kar je ista tudi že storila. Kot poročajo je sedaj predvidena razlastitev 20 zemljišč in posestev.
Zemljišča so bila ocenjena po skrajno nizki ceni in prizadeti kmetje se nimajo več
Huda nezgoda na delu
Ko je 31-letni Virgilio Casti oni iz Križa 88 v sredo delal ma podstrešju hiše št. 3 ul. Guardatila, se mu je nenadoma spodrsnilo in padel je v spodnje nadstropje pet metrov globoko. Pri padcu si je nesrečni delavec zlomi! hrbtenico in dobil notranje poškodbe zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo.
Premalo
previdnosti
zil pred njim, ustavil. Ker Marzinotto ni utegnil takoj u-staviti, se je zaletel v zadnji del tovornika in se pri tem močno pobil po glavi, si zlomil medenico in dobil razne notranje poškodbe. V bolnišni. ci so si zdravniki pridržali prognozo zaradi resnega stanja nesrečnega moža.
Brezvestni vozač
Vedno bolj pogostoma slišimo o prometnih nesrečah, pri katerih krivci strahopetno zbežijo s svojimi vozili in pustijo svoje žrtve na cesti, ne da bi jim nudili pomoč. Tako se je zgodilo tudi 31-letnemu Brunu Bazzara iz Stare istrske ceste, ki so ga našli par kilometrov od meje pri Pesku ležečega pod vespo. Prepeljali so ga v omotičnem stanju v bolnišnico in ga -s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurškem oddelku. O neznanem šoferju, ki ie nesrečo povzročil, ni ne duha ne sluha.
V sredo se je po obalni cesti proti Sesljanu peljal na svojem motorju 31-letni Giovanni Marzinotto iz Industrijskega pristanišča 20, ko se je nenadoma tovornik, ki je vo-
Iz matičnega urada
V dneh od 11. do 17. oktobra se je v tržaški občini rodilo 40 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 39 oseb, porok pa je bilo 36.
ZA TEDEN DNI
ii
Sobota, 20 . Janez
Nedelja, 21 . Uršula Ponedeljek, 22 Kordula
Torek, 23. - Severin Sreda, 24 - Rafael Četrtek, 25. - Kriz ant in D rija
Petek, 26. - Evarist (zadnji ki1 jec)
C
Zgodovinski dnevi
20. 1944 so edinice Sovjeti11 armade ramo ob rami jugoslovanskimi partiza-osvobodile Beograd.
Za
tem
omt
RADIO
ODDAJE
SOBOTa: 12.55 Dalmatini111 pesmi - 16.15 Domači odmevi 1 16.40 Koncert orkestra C&\\, Pacchiorija .	20.30 Orkes[‘
Silvo Tamše . 22.20 Chop*1 Koncert za klavir in orkes11 št. 1.
‘»tih. tih, enei eve< ti tu *vd ‘Ost, Pio, fo. ahk<
•t 'foet
reb a
n» :
»!
(tli ;
NEDELJA: 9. Kmetijska daj a - 11.45 Chopinovi ^ promptUji - 12. Oddaja za mlajše . 13.30 Glasba po Ijah - 16.10 Lehar: «Grof L semburški», opereta v 3 janjih - 20.30 Ponchielli:
Gio /onda» 1. in 2. dej.
PONEDELJEK: 19.15 Ra^ ska univerza - 21. Znanost tehnika . 21.15 Vokalni kV*’ tet Večernica - 2:1.45 Iz venske književnosti in ume , - 22. Ponchielli: «La Giocai da» 3. in 4. dej.
«freni
ttanj
u* 'te d
•aflJ
TOREK: 13.30 Glasba po Ijah - 18.30 Koncert sopr ■stke Anite Maže - 20.30 Z&1 Slovenske Filharmonije -Ladislav Bus F.ekete:	«To*11
karna pri generalici». igra 3 dej., igrajo člani Radijski odra.
ajat
tile:
sno\
ittsk
Pod;
lopoloi
‘t i
‘V.
Za ‘Je j ji °ris
li.
ji Sem
Ogo,
‘ad

SREDA: 18.30 Pisani balon radijski tednik za najmlajšG: 19.15 Radijska univerza - 20“ Vokalni tercet Metuljček Izpovedi in liki sodobnih lijanskih književnikov.
ČETRTEK:	12.55 Poje
pranistka Ondina Otta - *: -
Sola in dom . 21. Dramatizi^ na zgodba - 23. Menueti in ' vote.
nJ
zel
'°lnc
ivlje
1 j
ih bi
' 19.1J
e p ada. 86°/ ‘dji,
j»i>%
ko
PETEK: 13.30 Glasba po 1 Ijah - 18.30 Z začarane P0*11 -	19.15 Radijska univerza
20.30 Orkester Srečko Draža 21. Umetnost in prireditv6 i. Trstu - 21.15 Sattner: Jeftei^1 prisega - 22. Iz svetovne k1 ževnosti in umetnosti.
V
»U J
'tene “ de
Ua
^ tati:

gledališče
Pol
‘tizai
‘dor
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje .otvoritev sezone 1956-tf Sobota, 20 okt. ob 20.30 v dVJ e j, rani na stadionu maj», Vrdelska cesta 7; L, 4 de Pregare: «Sagra»; Lj ,Ulco ska igra v štirih dejanj ”ttsk v domačem narečju. Nas f '»ljsl pa ves ansambel, pom1^ ‘K^o žen z gojenci igralske 51 SNG in s sodelovati .q.
Valerije Silove. Režis< Jne Jože Babič.
Nedelja, 21. okt. ob 16. in - ^
v	dvorani na stadionu t
vi	maj»: «Sagra».
Torek, 23. okt. ob 20.30 v k>^j
dvorani v Skednju: 1,5 gra».
Sreda, 24. okt. ob 20.30 v ■> — svetnem domu na Opči^ 5 U «Sagra».
2°Ì!Nb<
« je
Opčine
Sobota, 20 okt.: «Dolina ex na» (La Valle dell’Edel -
A
film cinemascop War Bros.
Nedelja, 21. okt.: se ponoG.j ^aj_ Ponedeljek, 28. okt.: ,se P°n“rir \ Torek, 23. okt.: «Pirati , pole» (I pirati della K tropoli); film Warner 8
>
>č
A 65
’ttnt
ega
,eg
Sreda, 24., okt.: se ponovi-
Četrtek, 25, okt.: «Lo svit3*1’ film ENIC.
Petek, 26. okt.: «Miši»; v vlogi Malia Schei!
Prosek
Sobota, 20 .okt. ob 19.30: *, bleganje sedmih PuSL,r (L’assedio delle sette j ce); barvni film MCA1' ^
Nedelja, 21. okt. ob 16.30' ponovi.	j
Sreda, 24. okt. ob 19.30:	i
"ih
"ržo
>rik
Pie
(dn0
H,
r,|)ju
«duš
vetoi ^se Vel 1 8] Po
neznancev» (Figlio j. lZa<
0nnti Ì • film Wovnpr ™ m
gnoti); film Warner
Nabrežina
Sobota, 20 okt.: «Gusar ‘ j I
---- 'Ct)
nega otoka» (II	f
dell’isola verde); film	[{Sli
ner Bros.	o
Nedelja, 21. okt.: se P°n° / Sreda, 24. okt.: «Otok	®a	), „
bu» (L’isola nel film Warner Bros.
Nabrežina - postaja
*
Sobota, 20. okt.:	«Afrik3 ^
morji» (Africa sotto 1 fi* l) ri); v glavni vlogi 'Loren.
Nedelja, 21. okt.: se P°°°'
|V>.
Ca ga ,e.ga
, A
"e j,
Se
\