beto 1887.
395
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 31. julija 1887.
95.
Začasni trgovinski dogovor od	1887,
med Avstro-Ogerskim in Grškim.
rei,i	11. aprila
lOKlenen v Atenah dne —----------— 1887, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen na Dunaji dne
30. marcija
13. junija 1887 in v obojestranskih pri trdil ih izmenjan v Atenah 28. junija dne 1887.)
Nos Francisais Josephus Primus,
divina favente dementia Austriae Imperator;
Apostolicus Rex Hungariae, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae, Graliciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae, superioris et inferioris Silesiae ; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesen-tium facimus :
Quum a Plenipotentiario Nostro atque illo Majestatis Suae Greeiae Regis ad promovendas commercii navigationisque relationes eonventio die undecima ^ensis Aprilis anni 1887 Athenis inita et signata fuit tenoris sequenlis:
(Slovonisoh.)	wo
(Izvirnik.)
Le Gouvernement de Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Iloi de Bohème etc. etc., et Eoi Apostolique de Hongrie, et le Gouvernement de Sa Majesté le Eoi des Hellènes, animés du même désir de consolider leurs liens d’amitié et de développer les rapports commerciaux entre les deux pays, se réservant à cet effet de poursuivre la négociation d’un Traité complet et définitif de commerce, ont résolu do conclure dès à présent une Convention provisoire et ont nommé pour leurs Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Eoi de Bohème etc. etc., et Eoi Aposto lique de Hongrie:
Monsieur le Baron de Trautten-berg, Son Chambellan, Envoyé Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près Sa Majesté le Eoi des Hellènes, Chevalier de la Couronne de Fer de II Classe;
Sa Majesté le Eoi des Hellènes: Monsieur E. N. Dragoumis, Son Ministre des affaires étrangères,
lesquels après s’être communiqué leurs pleins-pouvoirs trouvés en bonne et due forme sont convenus des stipulations suivantes:
Article I.
Les sujets, les navires et les marchandises de chacune des deux Hautes Parties contractantes jouiront dans les territoires de l’autre des privilèges, immunités, ou avantages quelconques accordés à la nation la plus favorisée. Toutefois, ces dispositions ne concernent point la pêche ni la navigation de côte ou cabotage, auxquelles la législation respective des deux Etats reste applicable.
Article H.
Tous les objets provenant de l’Au-triche-Hongrie, qui seront importés dans la Grèce, et tous les objets provenant de
(Prevod.)
Vlada Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja češkega itd. itd-in apostolskega kralja ogerskega, i° vlada Njegovega Veličanstva kralja grškega, enako želeč prijateljstvene vez1 med sabo utrditi in trgovinske odnošaje med obema deželama razviti, ukrenih sta pod pridržkom, do so zarad tega pogajanje o popolni in dokončni trgovinski pogodbi nadaljuje, uže zdaj skleniti začasen dogovor, ter sta si izvolili za svoja pooblaščenca, namreč:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. itd. in apostoljski kralj ogerski:
barona T rautt enberg, Svojega kamernika, izredenega poslanika in pooblaščenega ministra pri Njegovem Veličanstvu kralji grškem, viteza železne krone II. razreda;
Njegovo Veličanstvo kralj grški: gospoda E. N. Dragoumisa, Svojega ministra vnanjih reči,
katera sta si priobčila svoji pooblastili in priznavši jima dobro in pravšno obliko ukrenila naslednje domembe:
Člen I.
Državljani, ladje in blago vsake izmed obeh visokih strank pogodnic naj na ozemljih druge uživajo privilegija svoboščine ali ugodnosti vsakovrstne, ki so pritegnene narodu najbolj pogodova-nemu. Ali ta določila ne raztezajo se °1 na ribji lov, ni na prikrajno plovstvo (kabotažo), gledé katerih ostane up°' rabno dotično zakonodavstvo obeh obeh držav.
Člen II.
Vsi predmeti avstro-ogerskega vira, ki se bodo vvažali na Grško, in vsi predmeti grškega izvira, ki se bodo vva-
a Grèce qui seront importés dans la uonarchie austro-hongroise, destinés 8oit à. la consommation, soit à l’entre-Posage, soit à la réexportation, soit au transit, seront soumis, pendant la durée ae °ette Convention, au même traitement nommément ne seront passibles de ar°ds ni plus élevés ni autres que les produits ou marchandises de la nation a plus favorisée sous ce rapport.
A- l’exportation pour la Grèce il ne ®era perçu en Autriche-Hongrie, et à 1 exportation pour l’Autriche-Hongrie il 116 sera perçu en Grèce d’autres ni de plus hauts droits de sortie qu’à l’expor-tation des mêmes objets pour le pays le plus favorisé à cet égard.
Chacune des deux Hautes Parties Contractantes s’engage donc à faire pre-ntor l’autre immédiatement et sans compensation, de toute faveur, de tous privilèges ou abaissements de droits qu’elle a déjà accordés ou pourrait accorder par Ja suite sous les rapports mentionnés à ü.ne tierce Puissance par des Traités 8,ttblaires.
Les marchandises de toute nature v®uant des territoires de l’une des Haute8 Parties contractantes ou y allant, feront exemptes, dans les territoires de 1 autre, de tout droit de transit.
Le traitement de la nation la plus îavorisée est réciproquement garanti à chacune des Parties contractantes pour tout ce qui concerne le transit.
Le principe du traitement le plus avorisé ne s’applique pas:
a) aux faveurs actuellement accordées ou qui pourraient être accordées ultérieurement à des Etats limitrophes pour faciliter le commerce des frontières ainsi qu’aux réductions ou franchises de droits de douane accordées seulement pour certaines frontières déterminées ou aux habitants de certains districts;
G aux obligations imposées à une des deux Hautes Parties contractantes
žali v avstro-ogersko monarhijo, naj bodo namenjeni v potrošek, v prehrambo, za vnovični izvoz ali za provoz, bodo, dokler veljâ ta dogovor, podvrženi enakemu postopanju kakor zdelki ali blago naroda največje ugodnosti uživajočega, in po imenu ni večjim ni drugim davščinam.
Pri izvozu na Grško ne bodo se na Avstro-Ogerskem in pri izvozu v avstro-ogersko monarhijo ne bodo se na Grškem pobirale druge niti višje izvoznine nego pri izvozu takih predmetov v kako deželo, ki je v tem oziru najbolj pogodo-vana.
Torej se vsaka izmed obeh visokih strank pogodnic zavezuje, da hoče drugo precej in brez od plate storiti deležno vseh ugodnosti, privilegij ali čolnih zni-žeb, ki jih je ona tretji državi v omenjenih odnoŠajih s podobnimi pogodbami uže pritegnila ali bi jih pozneje imela pritegniti.
Blago vsake vrste, ki prihaja z ozemlja ene visokih strank pogodnic ali ki gre tjekaj, bode na ozemlji druge stranke prosto vsake provoznine.
Postopanje, kakeršno gre narodu najbolj pogodovanemu, vzajemno je zagotovljeno vsaki izmed strank pogodnic v vsem, kar se tiče provoza.
Načelo postopanja, kakeršno ide narodu najbolj pogodovanemu, ne uporablja se :
a)	na take ugodnosti, ki so zdaj dodeljene ali se kdaj dodelé sosednim državam v olajšanje mejnega prometa, kakor tudi ne na one znižbe ali oprostitve cola, katere veljajo samo za neke meje ali za stanovalce nekih okrajin;
b)	na zaveznosti, naložene eni izmed visokih strank pogodnic po colnem
par des engagements d’une union douanière contractés déjà ou qui pourraient être contractés à l’avenir.
Article III.
Les ressortissants de chacune des deux Hautes Parties contractantes seront exempts dans les territoires de l’autre de tout service militaire, de toutes réquisitions et contributions extraordinaires qui seraient établies par suite de circonstances exceptionelle8 en tant que ces contributions ne seraient pas imposées sur la propriété foncière.
Article IV.
Les deux Hautes Parties contractantes se réservent respectivement la faculté de dénoncer à toute époque la présente Convention en se prévenant un an à l’avance.
Article Y.
La présente Convention sera ratifiée et les ratifications seront échangées à Athènes, le plus tôt possible, dès que les formalités prescrites par les lois consti-tutionelles des deux Parties contractantes, auront été accomplies.
En foi de quoi les Plénipotentiaires respectifs ont signé la présente Convention et y ont apposé leurs cachets.
Fait à Athènes en double exemplaire le 30 mars/11 avril mil huit cent quatre-vingt-sept.
(L. S.) Trauttenberg m. p.
(L. S.) E. Dragoumis m. p.
edinstvu, katero je užc pogojeno ah bi se utegnilo v bodoče pogoditi.
Člen III.
Državljani vsake izmed obeh visokih strank pogodnic bodo na ozemljhj druge stranke prosti vsako dolžnosti vojaške službe, vseh izrednih rekvizicij in davščin, ki bi se pobirale vsled izim-nih okolnosti, v kolikor te davščine ne bi bile naložene na zemljiško lastnino.
Člen IV.
Obe visoki stranki pogodnici pri' držujeta si vzajemno pravico, pričujoči dogovor odpovedati vsak čas po tem ko to nameno leto dni ena drugi naznanita.
Člen V.
Pričujoči dogovor se potrdi in pr1' trdili izmenjata — čim se bode moglo —^ v Atenah, po tem ko bodo izpolnjeni uveti, kakor jih pišejo ustavni zakoni obeh strank pogodnic.
Y posvedočbo tega sta obojostranska pooblaščenca pričujoči dogovor podpi' sala in podpečatila.
Storjeno v Atenah v dvojnem izdatku
dne
30. mareija 11. aprila
(L. S.) Trauttenberg s. r. (L. S.) E. Dragoumis s. r.
Nos visis et perpensis conventionis hujus stipulationibus, illas ratas gratasque habere profitemiir, Verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes Nos ea, quae in illis continentur, fideliter exeeutioni mandaturos esse. In quorum
'dem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra ^navimus sigilloque Nostro appresso muniri jussimus. Dabantur Yiennae die ee'ma lertia mensis Junii anno Domini millesimo octingentesimo octogesimo Septimo, Regnorum Noslrorum trigesimo nono.
Franciscus Josephus m. p.
Gustavus Comes a Kdlnoky m. p.
Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium
Hugo liber Baro a Glanz m. p.
Consiliarius aulicus et ministerial!».
-----c^xiloo*---
Zgornji začasni trgovinski dogovor, ki sta va-nj privolili obe zbornici davnega zbora, razglaša se s tem.
Na Dunaji, dne 21. julija 1887.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.	ISncqueliem s. r.
00.
Razpis ministcrstva za finance od 3. julija 1887,
? ^ein> da so železnocestne državne zadolžnice, po tem delnice po cesarici Elizabeti siovoče eznice, ki so s prekolkovanjem izpremenjene v državne zadolžnice, kakor tudi železnocestne stvene obligacije, ki jih je država prevzela kot plačnica, dobre za vojaško-ženitvene polož-De m da se razglas ministerstva za finance od 25. septembra 1883 (Drž. zak. št. 154) uporablja na-nje.
. železnocestne državne zadolžnice, o priliki, ko je država pridobila želez-v1?0 po cesarici Elizabeti slovočo, Cesar-Franc-Jožefovo železnico, predarelsko eznico in železnico Polzenjsko-Brezensko (Homutovsko), izdane na podlogi P0stav od 23. decembra 1881 (Drž. zak, št. 141), od 8. aprila 1884 (Drž. zak. 1 ' ?1) in od 8. junija 1884 (Drž. zak. st. 91), po tem delnice po cesarici Eliza-® 1 imenovane železnice, ki so po §. 12 b) dogovora od 24. decembra 1880 in • decembra 1881 (Drž. zak. st. 141), odobrenega s postavo od 23. decembra ,	8 prekolkovanjem izpremenjene v državne zadolžnice, kakor tudi predstvene
'Racije imenovanih železnic, ki jih je država prevzela v plačevanje, so sesta-na (sestojni del) dolga kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru in spa-
l8|o»«nUoh.)	70
dajo torej med državne zadolžnice, imenovane pod B v §. 1 razglasa finančnega ministerstva od 25. septembra 1883 (Drž. zak. Št. 154), ki jih je moči namenja*1 za vojaško-ženitvene položnine.
Določila, obsežena v tem razglasu o postopku pri vlaganji državn1 zadolžnic za vojaško-ženitvene položnine, pri vzdigovanji dotičnib obresti, in Prl odpisovanji takih obligacij uporabljajo se tudi na omenjene železnocestne zad°lz nice ter je z njimi, kar se tiče njih vračila po žrebovalnem poti, postopati pnp° dobno takč kakor z državnimi žrebi (loži) od leta 1854 in 1860.
To veljd po imenu za posebna določila, ki se tičejo zavezovanja, odvez0' vanja zadolžnic in pa postopka pri izžrebovanji (§. 6, odst. 3, — §. 21, odst. in §. 18) tega razglasa.
Pravico, te obligacije prevzemati in plačevati dotične obresti, imajo sam c. kr. deželne ali davkovne blagajnico (§. 4 in 13 zgornjega razglasa).
Ni dopuščeno teh zadolžnic spisovati, nego se takö — kakor pri žrebih izdaje k vsaki zavezani obligaciji, odnosno k obligacijam, spadajočim v en° serijo, v zmislu §* 6, odst. 4 in 5 omenjenega razglasa po ena pola plačilnica.
K delnicam železnice slovoče po cesarici Elizabeti, ki so s prekolkovanje01 postale državne zadolžnice in katerih črtežu primerno izžrebovanje se zaČenJ stoprv leta 1912, bode se do tega časa, ako se vložč kot vojaŠko-ženitvena pol°2 niua, izdajala samo po ena plačilna pola za vse kose istega izdanja.
Pri odvezovanji neizžrebanih obligacij opraviti je po 20 kr. av. v. od 0°e kot golična pristojbina in tiskovne troškc za oštevilčanje (§. 21, odst. 8).
Dimajewski s. r.