Državna realna gimnazija v Kranju
IZVEST1E 1933
Izdalo in založilo gimnazijsko ravnateljstvo v Kranju.
DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA V KRANJU
n
IZVESTJE 1933
S S
Izdalo in založilo gimnazijsko ravnateljstvo v Kranju
+ Prof. Maks Pirnat (Iv. Kolar) t Simon Kerč..............................
DIREKTORJEVO POROČILO
1.	Profesorski zbor		. 7
II.	Letopis zavoda		. 14
III.	Seznam učbenikov		17
IV.	Naloge iz narodnega jezika .	. 20
v.	Šolske organizacije ....	. 21
VI.	Knjižnice in zbirke		. 24
VII.	Delovanje šolske poliklinike .	. 29
VIII. Seznam učencev			. 30
IX.	Privatni izpiti 			40
X.	Statistika		
XI.	Razglas		43
Tiskarna „Sava“ d.d. v Kranju (Odgovoren: Nikola Stokanovič, Kranj)
lili
t Prof. Maks Pirnat
„Več solnca v šolo!“ S lem geslom je napisal prijateljsko poslanico ob slovesu od šole, ko je stopil v pokoj.
Iz teh besed se razodeva ves profesor Makso Pirnat, učitelj, vzgojitelj, ljubitelj in ljubljenec mladine. Idealist, entuzijast, romantik je nosil srce polno ljubezni za vse in vsakogar, čeprav je tudi on pregrenko občutil, „de svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je, zastonj obrača“ in „de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača.“ Pa kakor njegov ljubljenec, pevec Prešeren, si je tudi on kmalu iz srca in glave spodil misli take in „gradove svitle zida si v oblake, zelene trate slavi si v puščave, povsod vesele lučice peržiga“.
Zdaj ga ni več med nami, pustil nam je ljubezen, sam pa je odšel po cesti, „ki pelje nas iz bolečine mesta, tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi“; za odhajajočim se je odtrgal do nas še zadnji pozdrav njegov: „Več solnca v šolo!“
Tudi Maksa Pirnata nam je dala kmetska hiša. Rodil se je v Tuštanju pri Moravčah 1. 1875. Študentovska pot v Ljubljano ga je pripeljala v generacijo, iz katere se je rodila slovenska „moderna“,v literarna struja neo* romantike. Na višji gimnaziji je bil sošolec Otona Zupančiča. Po maturi
1.	1896 je šel študirat na Dunaj filozofijo in tam drugoval z mladimi slo-
venskimi „modernimi“, z Vidicem, Prijateljem, Murnom, Cankarjem in drugimi. Tudii Maksa je vabil svet poezije, „koder se nebo razpenja, grad brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave". Odmerjena mu je bila druga pot, odkrivati mladini carstvo lepote z živo besedo.
Kot srednješolski učiteljski kandidat je prišel na kranjsko gimnazijo
10.	okt. 1900. Že drugo leto je odšel poučevat na idrijsko realko, odkoder se je po štirih letih vrnil spet v Kranj in služboval tu do 1. 1918. Vojna leta so ga zrušila. L. 1918/19 in 1919/20 je moral na bolniški dopust, potem je še dve leti služboval v Kranju. Po 18 letih učiteljevanja v Kranju je bil
1.	1923 premeščen v Ljubljano in koj nato v Maiibor na realko, kjer je bil upokojen. Tu ga je zadel še en strašen udarec usode, ljubljena soproga se je na avtomobilski vožnji smrtno ponesrečila.
Preselil se	je v Ljubljano k svojim hčerkam,	a gore	so ga spet	zvabile v Kranj. Naselil se je na Laborah. Povojna leta	so	preobrazila	svet,
ni ga več mogel prav spoznati. Nemirno srce ga je gnalo kakor desetega brata na Dolenjsko, v Gorjance. Klical ga je spomin brata v trpljenju, spomin Janeza Trdine. Bila sta si brata zares, tovariša upokojena profesorja, bližnja rojaka, ljubitelja te lepe naše zemlje, samotarja-popotmka; bila sta	med svojimi	in ju niso poznali. Brata v usodi.
Vrnil se je	v Kranj, po slovo od vsega, kar	je	nekoč živelo z	njim
in se mu je zdaj začelo že odmikati. Pred božičem minulega leta je odšel v ljubljansko bolnišnico in za pljučnico umrl letos 6. januarja. Pokopali smo ga na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Tam počiva blizu svojega prijatelja rojaka Franja Podlimbarskega. Pogreba so se udeležili predstavniki prosvelnih oblasti in ustanov ter mnogobrojna množica rajnikovih prijateljev, tovarišev in nekdanjih učencev. Ob grobu se je poslovil od rajnega dolgoletni njegov tovariš, sedanji direktor kranjske gimnazije dr. Simon Dolar, v imenu zavoda in pokojnikovih prijateljev.
V	narodovem srcu ostane Maksu Pirnatu hvaležen spomin. Kako je znal ubrati struno duše preprostega naroda. Sorško in Moravsko polje, Sv. Jošt in Sv. Valentin, cerkvice po gorah, kmetska hiša in iz nje rojeni pesniki preroki, vas in polje in gozd, pesem na vasi in „krepka primera“, beseda v veseli družbi pri kozarcu vina, fantje na vasi, sramežljivo kmetsko dekle z nageljnom rdečim, kmetske mamice, to je bil njegov svet, v katerega je vodil svoje mlade prijatelje, študente. Pri njem niso opisovali parnega stroja, njegove naloge so vodile k Murnu-Aleksandrovu „Ob košnji iz travnikov seno diši in duh je ta mi znan“, ali k čebelnjaku „Slikarski okraski na dovžeh kranjskih panjev“, ali k pesniku Resmanu „V gorali se dela dan, v gorah žari“, ali k Zupančiču v motive iz „Dume“, ali „Kako sem prvikrat romal“ in sto in sto podobnih.
Kadar pa je izšla kaka zanimivejša knjiga, je zbral v prostem času dijaštvo iz vseh razredov in predaval o novi knjigi in prečital primerne odlomke iz nje.
Bil je resničen ljudski govornik. Mogli bi reči o njem, kakor poje Prešernova pesem o mladem, lepem in veselem godcu: „Bilo ni godu, svo-tovšnje, semnja, de tje ne bili bi vabili ga“. Na prireditvah kranjske Narodne čitavnice, Sokola, na ljudskih slavnostih je razvnemal ljudska srca do ginjenosti. Se zdaj jim zveni v ušesih njegova beseda, kako je govoril 1. 1923 z okna Jenkove smrtne hiše v Kranju ob odkritju spominske plošče. Ko so šest let kasneje postavili Jenku spomenik v Podrečah, kjer je stala njegova rojstna hiša, je moral govoriti zopet ljubljenec Maks Pirnat, čeprav je bil takrat komej okreval po težki bolezni. Klicali so ga v Krašnjo ob sto-
letnici rojstva Andrejčkovega Jožeta. — V satiri neugnani Cankar tudi takemu čistemu rodoljubu ni prizanesel. Kakor je pirnat sam večkrat pravil, je bit neposredni povod Cankarjeve „jeze“ še na Dunaju posojeni goldinar. Pirnat takrat še ni vedel, da je Cankarju posojanje in vračanje goldinarjev po bohemskih statutih neznana stvar. A tudi preko tega. Jasno je, da Cankar Pirnatu ne bi nikdar prizanesel; z mečem paradoksa je naskočil vsakogar, ki se mu je videl premalo diskreten v domoljubju. — Stari Kranj je imel romantičen, patriarhalen klub „pipčarjev“, kateremu je starostoval dr. Valentin Štempihar, a duša te družbe je bil vsem dobri prijatelj Maks. V taki družbi so modrovali pri starem mežnarju Benediku na Sv. Joštu. Rad se je spominjal svojega potovanja iz 1. 1908 v Srbijo in Bolgarijo, kjer se je naužil žive srbske narodne pesmi in z njo napajal „mlade prijatelje študente“. Zadnje leto pred vojno je poučeval v tečaju za meščanstvo srbohrvaščino. Metodo si je izbral kajpak najbolj praktično, zanimivo: kar naravnost v čitanje srbskih sestavkov, zlasti narodnih pesmi.
Pa tudi pisal je mnogo, mnogo. Po najrazličnejših revijah in časopisih so razstreseni njegovi članki, največ priložnostni ali drobtinice o njegovih ljubljencih, n. pr. o Simonu in Davorinu Jenku v Izvestju kranjske gimnazije, v posebni knjižici je popisal Jurija Vego, 50 letno delovanje kranjske Narodne čitalnice (1913), pisal je o Valvazorju, zadnja leta pa spominske sličice.
Lansko leto 2. aprila se je še enkrat oglasil v kranjskem Sokolu z zanimivim predavanjem o svojih spominih na Kranj in na šolo. Vodil je po-slušavce kakor na sprehod po svojih veselih in žalostnih dogodkih. Iz dna Pirnatovega srca je nekaj odmevalo kakor pritajena prošnja. Vzkliknil je še: „Prijatelji, več solnca v naše življenje!“
Počivaj v miru!
Bežen pregled Pirnatovih člankov.
Že dr. K. Glaser omenja Pirnala 1. 1898 v zvezku svoje »Zgodovine slovenskega slovstva* (str. 151): .Med tistim), ki sodelujejo danes uže pri najraznovrstnejših slovenskih' časopisih, na| imenujemo (poleg drugih) ... M. Pirnala . . .* — Bibliografskih podatkov iz te dobe (iz Pirnatovih študentovskih let) ni. Po I. 1902 je veliko registriranega v Sle-bingerjevih bibliografijah.
Članki: 1) Slovenska pesem idrijskih rudarjev. (Izvestje idrijske realke 1902) — 2) Pripravniški tečaj v Idriji. (Izv. idrijske realke 1903) — 3) Magdalenska gora prt Idriji. (Plan. Vestnik 1S03) — 4) Juri Vega, životopisna črtica. (Zvonček 1903) - 5) Prvič na Vegovem domu. (Lj. Zvon 1903) — 6) Juri Vega. ([.j. Z. 1904) — 7) Juri b. Vega, slovenski junak in učenjak. Življenjepis ob 150 letnici njegovega rojstva. (Mohorjev koledar 1906 ter ponatisk) — 8) Juri Vega. (Slavnoslni govor ob odkritju V. spomenika v Moravčah 1906; priobčeno v »Gorenjcu' 1907) — 9) Na Javornik. (Plan. V. 1904) — 10) Prešeren v Moravčah, spominska črtica. (LJ. Z. 1904) — 11) |. V. Valvazor, živolopisna črlica. (Zvonček 1904) — 12) J. V. Valvazor, slavni kranjski zgodopisec. (Mohorjev koledar 1905; ponatisk v Westrovi »Slov. čitanki“ za IV. r. sr. šol) — 13) Lubevč pri Idriji, izprehod. (Plan. V. 1905) — 14) Rudniško gledišče v Idriji. (Izv. idr. realke 1905 ler LJ. Zvon) — 15) A. Linhart. (Ob 150 I. rojstva, Lj. Z. 1906) — 16) Leopold Layer, slikar v Kranju {1752—1828]. (»Gorenjec“ 19J7) — 17) Layerjeva slika sv. Janeza Nepomuka v kapelici gradu Tustan pri Moravčah. (Izv. muz. društva 1907) — 18) Portret slikarja Layerja. (Izv. muz. dr. 1907) — 19) Zgodovinski napisi v Idriii. (Izv. muz. dr. 1907) — 20) France Prešeren v spisih Janeza Trdine. (»Go^njec* 1907/ 2, 24) — 21) O pomenu ljudskih galerij,, predavanje. (Objavlleno v „Gorenjcu“ 1908/23) — 22) K 70letnici Vatroslava Jagiča. (.Gorenjec“ 1908/27) — 23) Gajeva slavnost v Krapini. (LJ. Z. 1909; — 24) Ob 100 letnici rojstva Ljudevita Gaja (Moh. koledar 1911) — 25) Sola in dom, njuno medsebojno razmerje in njuni sliki. (Izv. kranjske g. 1909; ponalisk v »Domačem ognjišču* 191«.) — 26) Iz mladih dni pesnika S. Jenka in skladatelja D. Jenka. (Izv. kranjske g. 1910) — 27) Ivan vitez Trnski, spominska črtica. (Lj. Z. 1910) — 28) Umetnost pa ijudska šola. („Popotnik“
911) — 29) Pokrajinsko ozadje Jurčičevih Rokovnjačev. („Slovan“ 1911) — 30) O Her* letovi »Kemiji in mineralogiji“. (Popotnik“ ler .Slovan“ 1911) — 31) -f- Ivan Vurnik, kipar. ■(.Slovan” 1911) — 3 ) V Groharjevi sobi. („Slovan“ 1911) — 33) O Karlu Sfrekllu. („Edinost“ 1912/304—3i4) — 34) Jerebica. („Lovec“ 1912) — 35) J. Ribičiča „Kraljestvo čebel“. (Izv. kranjske g. 1912) — 36) Petdeset let Narodne čitalnice v Kranju. (1913)
37) Vojska in naši dijaki. (Izv. kranjske g. 1916) — 38) Kako smo duševno romeli v preteklih desetletjih? Sličice naše prosvete od 1. 1848 do svetovne voine. („Tabor“ 1924/92) — 39) Kosmov Janez (= dr. 1. Tavčar). Spominska beseda ob obletnici njegove smrti. („Tabor“ 1924/41) — 40) Spomini na pisatelja Ivana Tavčarja. („Tabor“ 924/92) — 41) Več solnca v šolo! („Jutro* 1929) — 42) Pri Sv. Jošlu nad Kranjem. Prijatelju Joželu Benediku za 90telnico. (Slov. Narod 1930/100) - 43) Ob 35 letnici naše mature. (»Jugoslovan* 1. Vlil. 1951) — 44) Pisatelj Fran Delela. (.Jugoslovan“ 20. IX. 1931; o priliki odkritja spominske plošče v Moravčah.) — In še veliko drugih člankov.
Vsaka beseda razodeva neizmerno ljubezen zvestega čuvarja naše kmelske hiše in njene kulturne zgodovine. S prisrčno domačnostjo v besedi siplje epizode o narodovih odličnjakih, vodi čitatelja v intimnost literarnega sveta, zgovorno razkazuje romantično bogastvo vsega, kar je v naših vaseh in v naših ljudeh.
Iv. Kolar.
t Simon Kerč
Dne 17. decembra je umrl bivši šolski sluga kranjske gimnazije Simon Kerč. Služboval je od začetka nove kranjske gimnazije 1. 1897 do 1. 1925, ko je stopil v pokoj po dolgoletnem delu v državni službi.
Bil je plemenit človek, od njega je odsevala srčna kultura preprosto, naravno, resnično, kakor je bilo njegovo delo preprosto, vestno in pošteno. Dočakal je lepo starost 79 let, zdrav, vedrega duha do zadnjega. Dobrodušni starček je poznal bridkost svojega naroda iz pretrpke lastne izkušnje. Udeležil se je okupacijske vojne v Bosni. Vedel je, kak pastorek je bilo naše narodno šolstvo nekoč ; ni ga premamila pesem velikih mest, ostal je zvest sin svojega naroda. Sina edinca je vzgojil, da je doštudiral za sodnika, a žrtvovati ga je moral v osvoboditveni vojni za našo svobodo.
Tudi tvoje srce, dobti starec, počivaj po poštenem delu v zasluženem večnem miru!
DIREKTORJEVO POROČILO.
I.
Profesorski zbor.
a)	Izpremembe:
1.	Košnik Ivan, direktor, upokojen z ukazom Nj. Vel. kralja, S. n. br. 19066 od 28. junija 1932.
:2. Dr. Dolar Simon, profesor, vršil direktorske dolžnosti od 1. julija dalje. Postavljen za direktorja drž. učitelj, šole v Ljubljani z ukazom Nj. Vel. kralja S. n. br. 24805 od 11. avgusta 1932. Premeščen za direktorja realne gimnazije v Kranju z ukazom Nj. Vel. kralja S. n. br. 33322 od 8. oktobra 1932.
3. Marolt Nande, profesor drž. učiteljske šole v Ljubljani, postavljen
za dir« ktorja realne gimnazije v Kranju z ukazom Nj. Vel. kralja, S. n. br. 24093 od 3. avgusta 1932. Premeščen za direktorja drž. učiteljske šole v Ljubljani z ukazom Nj. Vel. kralja, S. n. br. 26335 od 20. avgusta 1932.
4. Bernik Vincenc, suplent, zapustil drž. službo. (Odlok min. prosv.
S. n. br. 21779 od 15. julija 1932).
5. Kuret Nikolaj, suplent, zapuslil drž. službo. (Odlok min. prosv.
S. n. br. 4931 cd 1. marca 1933.)
6. Ambrožič Franc, profesor, upokojen z ukazom Nj. Vel. kralja,
S. n. br. 8366 od 23. marca 1933. Razrešen 29. maja 1933.
7. Dr. Pogačnik Jože, honorarni veroučitelj, odšel ob koncu šol. leta
1931/32.
8. Dr. Hribar Mirko, profesor, premeščen na realno gimnazijo v Užicu
z odlokom min. prosv. S. n. br. 22747 od 22. julija 1932. Premeščen na realno gimnazijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 5684 od 7. marca 1933. (Službuje na I. real. gimn. v Ljubljani.)
9. Gorše Miroslav, suplent I. realne gimnazije v Ljubljani, premeščen
na realno gimnaiijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 26892 od 1. septembra 1932. (Dodeljen na službovanje I. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 27357 od
2.	septembra 1932.)
10. Ognjanovič Andjelija, suplentka II. realne gimnezije v Ljubljani,
premeščena na realno gimnazijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 26893 od 1. sept. 1932. (Dodeljena na službovanje II. realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 30153 od 29. septembra 1932.)
11. Lišanin Desanka, suplentka realne gimnazije v Vel. Bečkereku,
premeščena na realno gimnazijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 34210 od 22. oktobra 1932. (Bila je na dopustu do premestitve.) Premeščena na realno gimnazijo v Smeder. Palanki z odlokom min. prosv. S. n. br. 38901 od 8. decembra 1932.
12. Pobegajlov Anatol, suplent realne gimnazije v Danilovem gradu,
premeščen na realno gimnazijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 37923 od 28. novembra 1933.
13. Prevec Silvija, diplom, filozofka, postavljena za honorarno učite-
ljico na realni gimnaziji v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 38657 od 6. decembra 1932, za suplentko z odlokom min. prosv.
S.	n. br. 43208/31 od 1. marca 1933.
14. Košir Miroslav, suplent realne gimnazije v Vel. Kikindi, premeščen
na realno gimnazijo v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 39045 od 9. decembra 1932.
15. Bakič Vladimir, profesor reulne gimnazije v Dožarevcu, premeščen
na realno gimnazijo v Kranju z ukazom Nj. Vel. kralje. S. n br. 686 od 5. januarja 1933.
16. Brane Emilija, asistentka-pripravnica na univerzi v Ljubljani, postav-
ljena za suplentko na realni gimnaziji v Kranju z odlokom min. prosv. S. n. br. 8204/32 od 2. marca 1933. Dodeljena na službovanje klasični gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 5303 od 6. marca 1933.
18.	Kuljiš Diva, suplentka, v II. polletju dodeljena na službovanje II.
realni gimnaziji v Ljubljani z odlokom min. prosv. S. n. br. 37915 od 25. novembra 1932.
b)	Odsotni:
1. Ambrožič Franc, profesor, z ukazom Nj. Vel. kralja, S. n. br. 19065
28. junija 1932, od začetka šol. leta do 17. januarja 1933. Na bolezenskem dopustu od 24. aprila 1933.
2. Dr.	Am rožič Ivan,	profesor, z	ukazom Nj. Vel. kralja	S. n. br. 18937
28.	junija 1932,	od začetka	šolskega leta do 16. januarja 1933.
3. Kuret Nikolaj, suplent, z odlokom min. prosv. S. n. br. 21779 od
15. julija 1932,	od začetka šolskega leta do 17.	januarja 1933.
4. Lišanin Desanka, suplentka	z odloki min. prosv.	S. n. br. 34690
od 28. oktobra 1932, S. n. br. 37918 od 28. novembra 1932, S. n. br. 38651 od 5. decembra 1932 in S. n. br. 38901 od 8. decembra 1932. (Gl. zgoraj!)
5. Watzl Franc, profesor, na bolezenskem dopustu od 12. novembra
do 23. decembra 1932 z dovoljenjem kraljevske banske uprave dravske banovine IV. No. 736/1 17. januarja 1933.
c) Prof. zbor po stanju ob koncu šol. leta 1932/33
Opomba							ran z redom crone V.stop.	en prosvel-iddelku krače banske v Ljubljani		
				’ ■ ■	1	1 1	o . i±~ 0,=	Dodelj nemu c Ijevst uprave		
Druge šolske obvezr nosli		'trii		Varuh nem. dij. knjižnice	Ekshortalor	Tajni K-poslovodja	Varth učit. knjižnice. Nadzornik podmladka Jadr. Straže		Varuh podporne zalo* ge. Nadzor. podm.R.K.	IJS 5 N > ft} -= ® .E ■ 5 o-° C0 O) > N
^lupajzB^j				IV.a	VIII.	>	M		Ill.a	•—< >
		CD	rr> CN	h- O ir—* CM	CD	15 20	19 22		CM -rr 1 I	
-3| fedn^									1 1 N- CM — cm	CM CM
Kaj je poučeval, v katerem razredu in koliko ur na teden		00 -£oo sO 'S« ^ n o E	V I. pollelju.	| ^ “ jo p t? £ • N «jd"" — 10 »N 5r m • “ .2 <d c/> •”'00	-s-c o O ^ ^ CM ^ «:9'5 ri N \0 st«	„ E, "S . ^ . o N • T3 D £8g _• E- N > Ü) C0 c —	*° .2, N 0) J2 D10 r? O* — • o • ^ CL N E o .2,« H1 - ► . > O		10 - a, ■j d o 5 ® •— «= = .o o . **— g N O W G>"~ . »J • > <v IZ c	"o-o -»O 3 ~ n •—< -j s»^ i • äy . ħ>i-1 ~ > : d) « N 00
Skupina (in stopnja), v katero je napredoval, pa še ne dobiva te plače, in	datum na- | | predovanja |			IV./l. 1. per. povišek 1. X. 1932.	IV./I.l. per. povišek 1. X. 1932.					
lačilna ipina (in ipnja) in um, kdaj je dobil		III./2. 11. 1931		IV./l. X. 1929.	IV./l. X. 1929.	IV./l. II. 1932,	IV./2. II. 1932.	IV./2, Iti. 1932.	v I. 1932.	v. II. 1932
“••3-5 « o </> *> -O		CM				CM	CM	CM	o m	CM )
co cd S Ge«	-a	CO		20	LO		S	CM	CO	ro 1
ižbe ba i lovd 1933	E	N-				03	00	ro	ro	^ !
C/)T3 >	-	CM		27	CD CM	CM CM	00	N- 1	CM	CM
Glavna in stranska stroka		o o Iz ° EÄ Ü C o-* E 3		klasični jeziki, slovenski in nemški jezik, telovadba	verouk	klasični jeziki, slovenski in nemški jezik	slovenski jezik, zgodovina, zemljepis	prirodopis matematika, fizika, telovadba	klasični jeziki, srbskohrvatski jezik	zemljepis, zgodovina
A0[SBU maqznis		direktor		profesor	•	•	•	-	*	•
Rodbinsko in krstno ime		Dr. Dolar Simon		Malnar Josip	Watzl Franc	Kmet Mirko rez. peš. kapetan I. ki	Ivančič Adolf rez. peš. poručnik	Dr. Kuščer Ljudevit	Korbar Franc	*00 O u. -2 . "S 5 o •-N 15
•A31S 'J0dB2		—		CM*	1 «	TT	lO	CD		oo
o c 0.2
[u ra
-E S.
-Q
> 2
O OJ CM (M
O
CM
CM
r— ro (M CM
oo
CM OJ
CM CM
(M
CM
CM
5 *■'
00
CM
O
oo
CM
O
CM
00
CD
CD
CM
oo
CD
G5
O
rO
m
oo
00
o
a>
o "3
'S E
»O
<0 N
>N
CD
rO
lO
O
Opomba	Službuje na I. r. glmn. v Ljubljani	Dodeljena na službovanje klasični gimnaziji v Ljubljani.	Dodeljena na službovanje klasični gimnaziji v Ljubljani		Honorarni učitelj petja na učit. Šoli ss. uršulink v Škofji Loki			
								
Druge šolske obvez- nosti					Varuh zbirke za petje. Regens chori		Nadzornica Škrjančko-vega stega planink	Varuh franc, dijaške knji žnice
^jupajzg^				ši			O	O
jn ifi3|sudp *8j (odnjjg				18 21	o CM	CM CM	16 20	17 21
(aj je poučeval t katerem razredu in koliko ur na teden				"o tn j 3 ^ l' «n in g, J J > E	1 £g.S -£ = .S s«: m y J*“ »CM • ■S.«a N . <V .W. o <U ID -o Q.<M N	"v N = * o >2 -0 ,'T3 ' • . o - - ~ 1* J Dl« JN > O *1 v	c — <M >0 c j£ « U -Q ~ o , , Q. g E Z > 2 o =	n P S N n " Cl> -Ä'°. =§ n a 5*73 - -2 C > vj ta
i								**“
skupina (in slopnja), v kalero je napredoval, pa še ne dobiva le plače in datum napredovanja								
								
Plačilna kupina (in topnja) in atum, kdaj D je dobil	VIII. 10.1.1932.	VIII. . III. 1933.	Vlil. 1. III. 1933.	VIII. 1. III. 1933.	Pripr. i. III. 1930.	Pripr. ■ XII. 1930.	Pripr. . XII. 1928.	Pripr. . III. 1930
(fl Cfl “O .			<M	»O	m	S		CM
C <0 c -C F c *	25	CM		00 rH	oo (M	C5	ro	1— CM
užbe >ba love 193! m	N-	ro 1	CD	ro	O	CD	CD	CM
c/j ^ > -		ro		ro	00	Tj-		ro
								
Glavna in stranska stroka _a	/■	\jj	c ■M — O (0 E N « Ä c E	« j* — «o a g*g D cr (0 E	matematika, fizika	i SÄ 3J a* o ur o»	zgodovina, zemljepis	nemški iezik	franc, jezik
								
AO[S9U iuaqznis	o D Ji o 1	«		*	"c v OJ -O ’S. O	uplent i prof. zpitom	"c o a ’S."“	K
	o.				V) o		tf)	
Rodbinsko in krsino ime	Dr. Hribar Mirko	i Ziegler Milan	Brane Emilija	Ahlin Franc	Švikaršič Zdravko rez. peš. poručnik	Pobegajlov Analol	Premru Milena	Slirn Ana
■*3|S • ode i	22 i	19. 20.		21. 22. 23.			Tj-' I lO	
								
00
>J5
>N
a.x
CM
00
CD
fO
00
a>
m
ro
CM
CM
CM
CM
ro
CM
CD
CM
II.
Letopis zavoda.
1) Popravni izpiti v avgustu 1932.
a)	Redni učenci:
I.a razr. Izpit so napravili: Celestina Josip, Grobovšek Franc, Horvat Vincenc, Rostohar Radoslav, Šifrer Anton, Vrhovnik Josip, Lasan Stefan (bivši učenec III. realne gimnazije v Ljubljani.)
Niso izdelali: Auprich Marijan, Cvenkel Ivan, Krainer Leopold, Rant Stanislav.
K izpitu se ni prijavil: Veiter Franc.
I.b razr. Izpit so napravili: Bajželj Boljedrag, Balderman Metod, Fan-tur Jožef, Grošelj Anion, Hönigmann Jožef, Ločniškar Hinko, Miklauc Rudolf, Oman Mihael, Pavlin Stanko, Pucelj Ivan, Spiler Adolf, Vodopivec Alojzij, Zemva Lovro.
I	c razr. Izpit so napravile: Brodar Stanislava, Gašperlin Milena» Matajc Savina, Matevžič Zora, Pogačnik Ana, Torkar Majda.
Niso izdelale: Mehle Marija, Pucelj Ana, Zoran Marija.
Radi bolezni neizprašane niso prišle k izpitu : Burgar Marija, Horak Juta, Horak Ryta, Potrato Marjeta.
II.a razr. Izpit so napravili: Ciglič Henrik, Čemažar Janez, Faletič Janez, Laznik Ivan, Leban Stanislav, Ogrizek Ivan, Prešern Aleksander, Volčič Franc, Ziherl Bojan, Zirkelbach Viljem.
Nista izdelala: Kern Ivan, (ne more več biti redni učenec), Križaj Janez,
II.b razr. Izpit so napravili: Cof Bogomir, Jenko Jožef, Skrt Anton, Teran Vladimir, Urbanec Janez.
K izpitu se ni prijavil: Vidic Vladimir.
II.C razr. Izpit so napravile: Arnejc Ana, Konič Marija, Lampret Magdalena, Šorli Orislava, Varl Marija, Zupan Pavla.
lepita ni napravila: Ribnikar Cecilija.
K izpitu se nista prijavili: Kristan Danijela, Martelj Vida.
III.a razr. Izpit so napravili: Jan Josip, Kajdiž Bogomir, Kramaršič Marko. Pintar Ferdinand, Pohar Avgust, Rozman Milan, Tepina Martin, Torkar Alojzij, Urančič Friderik, Virnik Anton.
K izpitu se ni prijavil: Ivnik Martin.
IILb razr. Izpit so napravili: Benedik Marija, Golmajer Elizabeta, Hlebce Anton, Mateje Danica, Miklauc Gertrudis, Prešern Frančiška, Schneider Vlastimil, Sporn Marija, Žumer Miroslava.
V. razr. Izpit so napravili: Baloh Rudolf, Bergelj Miroslav, Hafner Alojzij, Košar Ludvik, Kulovec Albert, Strupi Marija. '
VI. razr. Izpit so napravili: Gregorc Jurij, Križnar Nikolaj, Marenčič Rajko, Negro Karel, Perfeta Zofija, Šepec Edvard.
VIL razr. Izpit so napravili: Bricelj Kaiarina, Hudovernik Ciril, Kristan Silva, Mohor Bogomir, Naglič Josip, Novak Franc, Wohlgemuth Mavricij. Valenčič Ivan.
b. Privatni učenci:
1. razr. Izpit je napravil Pogačnik Pavel.
11, razr. Izpita ni napravila Schwab Gerda.
c.	Nižji teč. izpit:
IV.a razr. Izpit sta napravila: Blažič Dragotin in Rozman Viktor.
IV.b razr. Izpit so napravili: Bajželj Pavel, Figar Leopolda, Golob Uršula, Kovačič Olga in Malnar Marija.
2.	Drugi važnejši dogodki.
Od 1.—5. septembra se je vršilo vpisovanje učencev.
9. septembra je bila otvoritvena služba božja in otvoritvena konferenca.
10. septembra se je začel redni pouk. Vršil se je zaradi pomanjkanja učiteljev deloma v skrčenem obsegu, čeprav so imeli vsi učitelji maksimalno število tedenskih ur, nekateri celo več.
17.	septembra je praznoval zavod stoletnico rojstva Dj. Jakšiča. O pes* niku je predaval prof. Ivančič Adolf.
24. septembra je praznoval zavod 70 letn’co smrti A. M. Slomška.
O	ljudskem prosvetitelju je predaval prof. Ivan Kolar. — Popoldne so priredili za dijaštvo brezplačen koncertvz glasbenim predavanjem v gimn. telovadnici gg. Rupel K., Rus M. in dr. Švara D.
V	dnevih od 28.—30. septembra so opravili učenci v dveh oddelkih spoved in prejeli sv. obhajilo.
Dne 2. oktobra so priredili „Trboveljski slavčki“ pevski koncert za naše dijaštvo.
Od 22.—24. oktobra je bila v gimn. telovadnici kmetijska razstava. Pouka v telovadbi ta teden ni bilo.
23. oktobra je bil občni zbor društva .Šola in dom“.
28. oktobra je prisostvovalo dijaštvo predvajanju filma „Za kralja in domovino“.
29. oktobra je praznoval zavod obletnico Kumanovske bitke ter osvoboditve Češkoslovaške in Jugoslavije. Proslava se je vršila v sokolski telovadnici.
31. oktobra je bil „den štednje“. O varčevanju je predaval v gimn. telovadnici prot. dr. Zontar Josip.
2. novembra, na Vernih duš dan, ni bilo pouka.
10.	novembra je vprizorila prosvetna družina pomladka R. K. Cankarjevo dramo „Kralj na Betajnovi“ v Narodnem domu v Kranju. Igro je režiral prof. Ivan Kolar. Igro je prosvetna družine ponovila 11. decembra v Šmartinskem domu in 15. januarja 1933 v Sokolskem domu v Radovljici.
12. novembra je zbolel prof. Watzl Fr.; radi tega je bil pouk verouka do konca I. polletja prekinjen. Deloma je obolelega nadomestoval prostovoljno in brezplačno tukajšnji vikar dr. Pavel Simončič.
28. novembra je dijašivo videlo film „Kraljevo bivanje na Bledu“.
1.	decembra je praznoval zavod praznik narodnega ujedinjenja s službo božjo in zahvalno pesmijo v gimn. kapeli, nato pa s proslavo v te-
lovadnici. Uvodno besedo je imel direktor, slavnostni govor pa učenka VIL razreda Lea Sabothy. Dijaštvo je nastopilo s svojim ^orkestrom, mladinskim in mešanim pevskim zborom pod taktirko prof. Svikaršiča ter z deklamacijami po programu, ki ga je odobrilo prosvetno ministrstvo.
4.	decembra je proslavil tuk. „Krožek prjiateljev Francije“ desetletnico svojega obstoja s svečano matinejo, pri kateri so sodelovali tudi naši dijaki. Pri tej priliki je krožek obdaroval nekaj najboljših učencev in učenk francoskega tečaja.
Dne 17. decembra je zavod praznoval rojstni dan Nj. Vel. kralja s službo božjo v gimn. kapeli; po opravljenih molitvah se je pela zahvalna pesem in državna himne.
18. decembra je na roditeljskem sestanku „Sole in doma“ predaval
o	aktualnih vzgojnih vprašanjih univ. prof. dr. K. (Jzvald.
19. decembra se je zavod v obilnem številu udeležil pogreba dolgoletnega bivšega gimnazijskega sluge Simona Kerča.
22. decembra se je zaključilo I. polletje.
23. decembra je dijaštvo obiskalo film domačega filmskega podjetja „Triglavske strmine", v katerem nastopa kol glavni junak bivši učenec našega zavoda Miha Potočnik.
Od 24. dec. 1932 do 10. januarja 1933 so trajale božične počitnice.
6.	januarja je umrl v splošni bolnici v Ljubljani bivši dolgoletni profesor našega zavoda Makso Pirnat.
8. januarja se je pogreba udeležila večja deputacija našega učit. zbora. Direktor se je ob odprtem grobu v imenu zavoda poslovil od pokojnika.
9. januarja, na rojstni dan Nj. Vel. kraljice, se je deputacija učit. zbora udeležila službe božje v župni cerkvi.
17.	januarja je zavod pozdravil na kolodvoru pevski zbor Korošcev, ki so se vračali s koncertne turneje domov.
Na praznik sv. Save dne 27. januarja se je vršila v gimnazijski telovadnici proslava. Slevnostni govor je imel prof. dr. Zontar Josip. Dijaštvo je nastopilo kakor na dan 1. decembra. Direktor je po primernem nagovoru obdaroval nelaj učencev za njihovo izvenšolsko delo.
4.	februarja se je vršila v gimn. telovadnici Strossmayerjeva proslava Govoril je prof. Kolar Ivan, dijaštvo je sodelovalo kakor na praznik narodnega ujedinjenja. Po proslavi je direktor razložil dijaštvu pomen jadranske straže. Nato se je ustanovil pomladek J S. in izvolil pripravljalni odbor, ki ga je vodil prof. Ambrožič Franc. Pristopilo je k novemu društvu skoro vse dijaštvo in si izvolilo razredne odbore in odseke.
2.	marca je dijaštvo korporativno prisostvovalo predvajanju filma „Po naši zemlji“.
Od 25.—28. marca so imeli učenci I. in II. razreda duhovne vaje, ki jih je vodil katehet č. g. Josip 2užek.
2.	aprila je bil-izredni občni zbor „Šole in doma* zaradi izpremembe pravil. Na tem zboru je predaval prof. Planina France o izberi poklicev.
Od 8. do 11. aprila so imeli učenci III.—VIII. razreda duhovne vaje. Vodil jih je duh. svetnik prof. dr. Josip Jerše iz Ljubljane.
11.	aprila je iz-očil francoski konzul iz Ljubljane gdč. Kalinki Jugovičevi oficirski križ častne legije v priznanje za njeno dolgoletno delo v duhu siremljenja francosko jugoslovanskega prijateljstva. Intimna slovesnost se je izvršila v direktorjevi pisarni; navzoči so bili tudi direktor, sreski načelnik, mestni župan in odborniki Krožka prijateljev Francije.
Od 13. do 23. aprila so bile velikonočne počitnice.
2.	maja je nadzoroval verouk stolni kanonik in škofijski nadzornik za verouk na srednjih šolah dr. Mihael Opeka.
7.	maja je bil javen dijaški telovadni nastop. To prireditev je združil zavod po soglasnem sklepu učiteljskega zbora s slavnostjo kranjskega so-kolskeganara ščaja, ki je ta dan prejel svoj novi prapor. Telovadba je bila na novem letnem telovadišču kranjskega Sokola; dijaki in dijakinje so izdatno pripomogli do najlepšega uspeha skupne prireditve. Dijaštvo je nastopilo pod vodstvom svojih telovadnih učiteljev Žagarja, Planinove in prof. Malnarja. Prireditve se je korporativno udeležil ves zavod.
14. maja so nastopili v Kranju pevski zbori iz Koroške pod vodstvom dirigenta Kernjaka. Tudi gimnazija je pevce slovesno sprejela na kolodvoru in se udeležila njihovega koncerta.
15. maja se je zaključil pouk v IV. in VIII. razredu.
20. maja je bil „protituberkulozni ran“. Učitelji higijene so predavali, kako naj se mladina varuje tuberkuloze in kako naj tudi ona sodeluje pri borbi zoper to bolezen.
24.	maja so imeli vsi razredi celodneven- majniški izlet.
26. in 27. maja so opravili učenci spoved in prejeli sv. obhajilo. 27. maja je bil pouka prost dan tudi zaradi občnega zbora ljubljanske sekcije jugoslovanskega profesorskega društva.
31. maja je prišel pregledovat delovanje na zavodu ministrski odposlanec upravnik univerzitetne biblioteke v Beogradu h. univ. prof. Uroš Djonič. Posloval je na zavodu do sklepa šolskega leta.
Od 1. do 12. junija so se vršili privatni izpiti.
6. junija se je zaključil redni pouk za vse razrede.
7. junija so bile redovalne konference in izvršili so se popravni izpiti učencev IV. razreda.
8. junija so delali popravni izpit učenci VIII. razreda.
12.	junija je bila sklepna konferenca za šolsko leto 1932/32.
Od 12.—17. junija je trajal nižji in od 16.—22. junija višji tečajni izpit.
Od 18.—24. junija je bila razstava risb in ročnih del.
Dne 21. in 22. junija so se vršili sprejemni izpiti za I. razred.
Dne 24. junija se je zaključilo šolsko leto predčasno po odloku prosvetnega ministrstva P. br. 14227 od 1. junija t. 1. Po zahvalni službi božji v gimnazijski kapeli je zavod zaključil šolsko leto z Vidovdansko proslavo.
III.
Seznam
učnih in pomožnih knjig v šolskem letu 1932/33.
Verouk:
I. r.	Dr.	Levičnik,	Zgodbe	sv.	pisma.	I.	del.
II. r.	Dr.	Levičnik,	Zgodbe	sv.	pisma.	II.	del.
III. r.	Stroj, Liturgika.
IV. r.	Dr.	Levičnik,	Zgodbe	sv.	pisma	N.	Z.
V. r.	Dr.	Svelina,	Resničnost katoliške vere, 2 izd.
VI. r.	Dr.	Pečjak,	Resnice katoliške vere, 2	izd.
VII. r.	Dr.	Pečjak,	Življenje po katol. veri, 2	izd.
VIII. r.	Dr.	Medved, Zgodovina katol. cerkve,	2 izd.
Slovenščina:
I. r.	Bajec	in dr. Slovenska čitanka in slovn. za I. r. sr. š.
II. r.	„	„ „ Slovenska č tanka in slovn. za II. r. sr. š.
III.—VIII. r.	Breznik, Slov. slovnica.
III. r.	Wester, Slovenska čilanka, III.
IV. r.	Wesler, Slovenska čitanka, IV.
V. r.	Poljanec, Istorija srp. hr/. knjiž. jez.
Grafenauer, Slov. čilanka za V. raz.
VI. r,	Poljanec, štorija srp. hrv. knjiž. jez.
Grafenauer, Slov. čilanka za VI. raz.
Vodnik, Pregled hrv. i srp. knjiž. I. del.
Grefenauer, Kratek načrt književnosti, slovenske in srbohrvaške za VI. raz.
VII. r.	Grafenauer, Slov. čitanka III. del.
VII.—VIII. r.	Grafenauer, Kratka zgodov. slov. slovstva.
VIII.	r.	Grafenauer, Slov.	čitanka IV. del.
V.	VII. VIII. r. Žezelj,	Antologija	novije jugosl. lirike	(pom. knjiga)
Srbohrvaščina:
I. r.	Dr.	Rupel,	Srbohrv.	vadnica	I.
II. r.	Dr.	Rupel,	Srbohrv.	vadnica	II.
III. r.	Dr.	Rupel,	Srbohrv.	vadnica	III.
IV. r.	Maretič, Hrv. ili srp.	gramatika.
S.	Raič, Srbohrvatska čitanka.
Francoščina:
I. r.	Južnič,	Francoska	vadnica I. del.
II. r.	Sturm,	Francoska	vadnica I. del, 2	izd.
Francoska vadnica II. del.
III. r.	Sturm, Francoska vad ica I. del.
Francoska vadnica II. de!.
IV. r.	Sturm, Francoska vadnica II. del.
Francoska vadnica III. del.
V. r.	Sturm, Francoska vadnica III. del.
Francoska vadnica IV. del.
VI. r.	Sturm, Francoska vadnica IV. del.
VII. r.	bturm, La grammaire francaise.
VIII. r.	Šturm, „	„	„	>	•
Nemščina:
III. r.	Dr. Priskernik Ang. Učbenik nemškega jezika za I. in II. š. 1.
IV. in V. r.	Bezjak, Nemška vadnica I. del.
„ II. del.
VI. r.	Bezjak, Nemška vadnica II. del.
VII. r.	Bezjak, Nemška vadnica III. del.
VIII. r.
VI,—VIII. r.
V.-VIII. r.
V. r.
VI. r.
VII. VIII. r.
I.—VIII, r.
I. r.
II. r.
III. r.
IV. r.
V. in VI. r. VIII. r.
II. r.
III. r.
IV. r.
V. r.
VI. r.
VII. r.
VIII. r.
III. r.
VII. in VIII.
IV. r. VIII. r.
I. in II. r,
I.—III. r.
III. in IV. r.
IV.—VI. r.
V. r.
VI. in VII. r. VIII. r.
VII. in VIII. r. V.—VIII. r.
VIII. r.
Pinter, Njem. čitanka za VII. r.
*	„ VIII. r.
Bradač,„Nem.-slov. slovar (pom. knjiga).
Latinščina:
Pipenbaclier, Latinska slovnica 3 izd.
Pipenbacher. Latinska vadnica I.
Pipenbacher, Latinska vadnica II.
Colic, Latinska čitanka za V. razr.
Bradač, Latinska slov. slovar, (pom. knjiga)
Zemljepis:
Senoa, Atlas.
Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del, 3 izd.
Prijatelj Bohinc-Savnik, Zemljepis za II. raz.
„	„	„	Zemljepis	za III. raz.
Melik, Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Dr. Geistbeck, Astronom, in fiz. geograf. 3. izd. Radivojevič, Jugosl. susedne, slovenske in druge kult. dr* zave za VIII. raz. s. š.
Melik, Jugoslavija (pom. knjiga).
Zgodovina:
Bučar, Zgodovina starega veka, 2. izd.
Melik Orožen, Zgod. Srbov, Hrvatov in Slovencev, I.
n	n	n	n	n	n	n	H-
Bučar, Obča zgod. za peti r. sr.	š.
Bučar, Zgodovina sred. veke, za	v. r.	sr.	š.	2. izd.
Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka.
Melik, Zgodov. Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Fizika:
Kunc, Fizika za niž. r. sr. š.
Reisner, Fizika za viš. r. sr. š.
Kemija:
Prezelj, Kemija za niž. r. sr. š.
Prezelj, Anorganska kemija.
Matematika:
Kunc, Aritm. za I. in II. r. 2. izd.
Mazi, Geometrija za I.—III. r. 3.	izd.
Kunc, Aritmetika in algebra za III. in	IV.	raz.
Matek-Mazi, Geometrija.
Skreblin, Aritmetika in algebra za V. r.
Skreblin, Aritmetika in algebra za VI. in VII. r.
Skreblin, Infinitezimalni račun.
Matek Zupančič, Geometrija.
Sodnik, Logaritmi.
Kunc, Zbirka obrazcev iz mat. in fizike, (pom. knjiga).
Prirodopis:
I. in II. r.	Verbič-Vales, Prirodopis živalstva.
Kapus, Prirodopis rastlinstva.
V. r.	Wettstein-Simonovic,	Botanika	za višju nastavu.
VI. r.	Poljanec, Prirodopis	živalstva,	2. izd.
VII. r.	Dolžan, Mineralogija	in geologija.
Higijena:
III.	IV. VII. r. Homan, Scmatologija in higijena II. del.
VI.	r.	Homan,	„	in higijena I. in II del.
Petje:
I. in II. r.	Bajuk, Pevska šola.
Kramolc L. Pesmarica za niž. r. s. š. (pom. knjiga).
IV.
Naloge iz narodnega jezika.
V. razred.
1	a)	Slovstvena razprava a) o „Lepi Vidi“, b) o	Prešernovem	„Po-
vodnem možu“.
2	Kaj nam mrtvi govore. (Ob prazniku	vseh	mrtvih.)
3	O predavanjih. (Poljubna razprava.)
4	Karakterizacija pesmi: a) Valjavec,	„Sanje“,	b) Aškerc, „Za
slaro pravdo“.
5	Razprava o poljubnem romanu, b)	Dantejeva	„Božanstvena
komedija“.
6	Jadransko morje. (Poljuben spis.)
7	a)	Prilika „V pepelnični noči“. (Razprava.)	b) „Tvoj je	vsta-
jenja dan!“ (Prost spis.)
8	a)	Zupančičev	„Ciciban“, b)	„Sto ugank“.
9	O	materi. (Po	naredbi prosv.	min.)
Prof. Kolar Ivan.
VI. razred.
1	a)	Cezarjevi zarotniki, b) Antonij pa Brul. (Karakterizacija oseb.)>
2	Pri mrliču. (Opis domačih običajev.)
3	Gogolj, Revizor. (Analiza komedije.)
4	Iz	dubrovniške književnosti. (Po izberi.)
5	Finžgarjeva „Veiiga“.
6	Sodobna knjiga za ljudstvo.
7	Slavnost na vasi, (Oris.)
8	Celjski grofje	v našem slovstvu.
9	O	materi. (Po	naredbi prosv.	min.)
Prof. Kolar Ivan.
VII. razred.
1	Vodnikova „Ilirija oživljena“.
2	Ko odpada listje.
3 Vuk Karadžič—zakonodavec srbskega književnega jezika.
4	a) Prešeren „Pevcu“ in sebi.	b)	Prešernova	„Glosa“.
5	a) Vzroki Crtomirove izpreobrnitve.	(Dušeslovni	oris.) b) Živ-
ljenje je knjiga, iz katere je prebral le eno stran, kdor je videl samo svoj domači kiaj. (Goldsmith.)
6	a) Bojazljivost in skromnost. (Razlaga pojmov.) b) Kranj —
središče Gorenjske. (Gospodarsko-zemljepisno razmišljanje.)
7	Kako naj današnja mladina sodeluje pri ostvaritvi svetovnega
miru.
8	„Pevčevo delo mora biti zrcalo svojega časa“. (Razmišljanje
ob Levstikovem književnem programu.)
9	O materi. (Po naredbi prosv. min.)
Prof. Ivančič Adolf.
VIII.	razred.
1	„Človeka nikar“. (Motiv iz Gregorčičeve pesmi, prost spis.)
2	a) Podlimbarski „Gospodin Franjo“, b) Tavčar „V Zali“.
3	a) Slovstvo naših dni. b) Kulturno življenje v naših dneh.
4	Realizem v južnoslovanski književnosti.
5	Kaj bi povedal tujcu: a) o svoji domovini., b) o svojem narodu,
6	Naše duhovno ujedinjenje.
7	Kaj moremo pričakovati od današnje mladine za uresničenje
svetovnega miru. (Po naredbi prosv. ministrstva.)
8	a) Cankar „Podobe iz sanj“., b) Zupančič „Duma“., c) Meško
„Ob tihih večerih“.
9	O materi. (Po naredbi prosv. ministrstva.)
Prof. Kolar Ivan.
V.
V
Šolske organizacije.
1)	Zajednica „Dom in šola“.
Predsednik Fock Maks, tovarnar; tajnik Slapar Jakob, šol. upravitelj; blagajnik prof. Ivančič Adolf; odborniki: ga Ana Emmrova, direktor v p. Košnik Ivan, profesor Malnar Josip in vodja dijaškega konvikta Košir Jože.
Zajednica „Dom in šola“ je imela v šol. 1. 1932/33 4 zborovanja, oziroma sestanke, in 4 seje upravnega odbora.
Na občnem zboru dne 23. oktobra 1932 je predaval direktor dr. S. Dolar o vzgoji mladine v jugoslovanskem duhu, sprejelo se je 12 resolucij o aktualnih srednješolskih razmerah in izvolil se je nov odbor.
Na sestanku dne 23. novembra je predaval direktor v p. Ivan Košnik o temi „Zahteve modernega pouka na srednjih šolah“, profesor dr. Zontar
pa	o štednji z ozirom	na okrožnico banske uprave	IV. N.	17020/2	od
20./10. 1932.
Na sestanku dne	18. decembra je predaval vseučiliški	profesor	dr.
Karel Ozvald o vzgoji in vzgojevalcih.
Na izrednem občnem zboru dne 2. aprila 1933 je razmotrival prof. Planina o akademskih poklicih in sprejele so se nekatere izpremembe društvenih pravil. Društveno premoženje znaša 4.800'— Din.
2)	Dijaki Sokoli.
Nadzornik Otokar Žagar.
V	„Sokolskem društvu Kranj“ je bilo vpisanih 7 članov, 3 članice, 53 moškega in 15 ženskega naraščaja, 26 moške ter 20 ženske dece. Vsak oddelek je imel po 2 tedenski uri redne telovadbe, posebej pa je vadil še za akademije, nastope in tekme. Obisk je bil zelo reden. Z lahkoatletskimi, smučarskimi in plavalnimi gimnastičnimi vajami so se pripravljali še za smotreno vadbo teh telesnovzgojnih panog in so dosegali odlične in prav dobre uspehe tako na	društvenih kakor tudi na župnih	tekmah.
Posebno pažnjoje posvečalo vodstvo smučarstvu,	katero	so gojili	vsi
včlanjeni dijaki, deloma tudi dijakinje. Sodelovali so pri društveni in župni tekmi v teku po pokrajini (43), pri društveni smučarski tekmi v hitrostnem teku (18), v smuku (10), v skokih (9) ter župnih tekmah v izmenskem teku (9) in v skokih (5).
Jeseni in spomladi so vadili odbojko, odigrali več uspešnih tekem in dosegli na tekmi „Sokolske župe Kranj" prvo, na tekmi žup dravske banovine tretje mesto.
Včlanjeni so nastopili na društveni akademiji 1. in 17. decembra, na nastopu 7. maja in na župnem zletu 5. junija.
Vsi dijaki in dijakinje pa so izvajali na nastopu 7. maja, ob razvitju naraščajskega prapora, zletne vaje za vse 4 oddelke.
Na splošnih župnih tekmah dne 4. junija je tekmovalo 17 dijakov in dijakinj. Najboljše uspehe so dosegli v posameznih oddelkih: Skrt Srečko, Majdič Jože, Pavlič Silva, Tušek Mirko, Ravhekar Dušan in Skrbek Ana.
Pri vodstvu telovadbe so pomagali: Tušek Mirko, Ekar Milan, Križnar Niko, Grčman Janko, Sire Ljubo in Majdič Jože, ki je razen tega spremljal na klavirju vaje pri vadbi in nastopih.
Sokolske prireditve so posečali dijaki-(inje) deloma vsi, deloma v prav častnem številu pod vodstvom svojih profesorjev.
3)	Pomladek Rdečega križa.
Nadzornik: prof. France Korbar.
Pomladek je bil organiziran po pravilih šele z drugim semestrom. Imel je 306 članov, ki so imeli 10 razrednih odborov in zavodski odbor. Razredni odbori so prirejali s svojimi člani sestanke, na katerih so člani deklamirali in predavali.
Učenke II. c. razreda so priredile miklavževanje z ljubko igrico „Na razpotju“, deklamacijami in medsebojnim obdarovanjem. Zaostati niso hotele učenke III. b. razreda, ki so za božičnico nastopile z deklamacijami in igrale odlomek iz P. Golijeve igre „Peterčkov sveti večer“. Božiček jih je zato bogato obdaril.
Višješolci so pod vodstvom prof. Kolarja vprizorili v Nar. domu Cankarjevega „Kralja na Betajnovi“ in z njim gostovali v Šmartnem pri Kranju in v Radovljici. Vse predstave so v vsakem oziru prav dobro uspele.
Dne 21. in 22. junija so vprizorile učenke II. c razreda Pibrovčevo mladinsko igro „Gozdiča, mala čarovnica“. Režirala je S. Martelančeva.
4)	Pomladek Jadranske straže.
Nadzornik: prof. Adolf Ivančič.
Pomladek se je ustanovil šele v začetku drugega polletja tekočega šolskega leta. Organiziral se je po vseh razredih, a je bil vendar čas prekratek, da bi se njegovo delovanje primerno poglobilo. V njegovem okrilju je delovala ping-pong sekcija, kije štela 116 članov in prirejala v prostem času treninge. 20. maja je nadzornik priredil skioptično predavanje o Dalmaciji in Jadranskem morju. Udeležili so se ga višji razredi.
Pričakuje se, da bo v prihodnjem šolskem letu zanimanje za to prepotrebno palriotično društvo, ki goji smisel za lepoto in važnost našega morja, še znalno poraslo.
5)	Ferijalni savez.
Nadzornik: prof. Alojzij Merčun.
XIV.	podružnica F. S. na tukajšnji gimnaziji	šteje letos 95	članov
(lani 149). Tudi v letošnjih počitnicah bo na gimnaziji zavetišče s 6 posteljami. Lani je prenočilo v njem 85 ferijalcev. Večina je imela v meslu tudi brezplačno hrano, za kar se podružnica dobrosrčnim meščanom najtopleje zahvaljuje.
Dne	25. IX. 32. se je vršil redni občni zbor,	na katerem je	bil iz-
voljen sledeči odbor: predsednik Ulčar Jože, tajnica Sabothy Lea, blagajnik Debevec Franc, 3 člani upravnega in 2 člana nadzornega odbora. Ker je dobila	podružnica šele po občnem zboru nov poslovnik, se je	moral
vršiti	dne	25. X. 32 dodatni občni zbor, na katerem	so bili izvoljeni	še ne-
kateri člani upravnega odbora.
V	letošnjem letu je blagajnik prejel 3452 Din, izdal pa 3332. 50. Din Stanje blagajne je 119. 50 Din. Skupna vrednost inventarja je cenjena na 3775. — Din.
6)	Triglavski steg skavtov.
Nadzornik in starešina: prof. France Planina.
Ob sklepu preteklega šol. leta je steg organiziral skavtsko razstavo izdelkov, opreme, literature itd. Pod vodstvom članov jo je občinstvo z zanimanjem ogledovalo. V juliju 1932. se je 12 članov udeležilo 2. zveznega tabora jugoslovanskih skavtov v Zagrebu, kjer so tudi uspešno tekmovali v „skalpiranju“, teku, skokih, signalizaciji in odbojki. Od 13. do 23. julija je steg taboril na planini Goreljek nad Koprivnikom. Udeležencev je bilo 19. Dnevi so bili izpolnjeni z referati, vežbanjem, delom v taboru, igrami, izleti in večernimi zabavami ob tabornem ognju, 16. julija so šli taborniki k maši zadušnici za -J- br. Praintzem na Koprivnik; 19. julija so razvili novo stegovo zastavo na vrhu Triglava; 20. julija je bila pa v ko-privniški cerkvici blagoslovitev zastave, ki jo je opravil g. prefekt Košir. Razen na Triglav so napravili člani še izlet k Mrzlemu studencu in k Bohinjskemu jezeru. Zadnja dva dneva so opravili člani 12 izpitov in 69 veš-tarstev. Taborni prispevek je bil 100 Din. Taborna blagajna je prejela 2032 Din, izdala pa 2010. Din.
Steg ima tri vode: Tiger, Medved, Viharnik. Na redni skupščini 18. sept. je bil izvoljen tale stegov svet: starešina prof. Planina, namestnik stud. med. Bernik K., stegovodja Hudovernik C. VIII., namestnik Malovrh C. VII. (od decembra vršil funkcijo stegovodje), tajnik Marenčič R. VIL, namestnik Ulčar J. VII., blagajnik Ausser I. VII., trgovec Debevec I. VII., gospodar
Murnik C. V.p knjižničar Mršol M. VI., časopisni referent Košar L. VL
V stegu je 46 članov. Steg je imel 9 sestankov, izlet na Storžič in prijetn» taborno zabavo 6. maja ob Savi nad Sfruževim. 28. januarja je steg priredil smučarsko skakalno tekmo v Podnariu, 25. februarja pa tekmo v smuškem teku s Sv. Jošta. Obakrat je bilo po 15 udeležencev in še mnogo gostov. Zemva, Šorli in Anderwald so prejeli nagrade. Za materinski dan so zbirali člani med seboj prispevke in obdarovali neko revno mater. — Vodi so imeli 18 sestankov in 12 krajših izletov.
Stegov svet je imel 9 sej. Tajnik je prejel 43 dopisov, odposlal jih je
14.	Blagajnik je z veliko težavo, pa vendar vztrajno zbiral članarino; sprejel je dozdaj 82675 Din. odposlal in izplačal 599 Din. V blagajni je letos-le 42775 Din., ker steg ni maral s pobiranjem nadlegovati meščanstva.. Stegovi delegati so se udeležili skupščine dravske župe v Ljubljani.
V	počitnicah namerava steg organizirali tabor na Dolenjskem, za manjše člane pa krajše taborjenje v Martuljku.
7)	Škrjančkov steg planink.
Starešiniča suplentka ga. Milena Premru.
18.	sept. 1932 je bila III. redna skupščina Skrjančkovega stega. Ker steg do aprila ni imel sterešinice, je bilo delovanje stega otežkočeno. Na izredni skupščini dne 2. IV. 1933. je bil izvoljen nov odbor in Starešiniča ga. Premru Milena. V začetku leta je bilo v stegu 22 članic, na koncu leta pa še 19 članic. Stegovih sestankov je bilo 5 in 2 seji stegovega sveta. Steg je imel 2 voda : „Mravlja“ in „Lipa“, ki sta priredila 6 sestankov^
V velikonočnih počitnicah je bil zlet k Sv. Lovrencu. Stegov inventar je ostal neizpremenjen, v blagajni je 76’— Din gotovine.
8) Dijaška kuhinja.
Nadzornik in blagajnik dr. Simon Dolar.
Letos je naša ustanova prehranjevala 24 gimnazijcev, 20 tekstilcev irv eno učenko iz osnovne šole, skupaj 45. Za hrano, kruh in upravo smo-izdali 66540 Din, a vseh dohodkov smo imeli 60420 Din, ostane nam pri-mankljaj 6120 Din. Hrana je bila tečna in zadostna, kruh jako dober, zato je izostala vsaka pritožba. Petrov sklad, namenjen za zgradbo lastnega dome, je letos narastel za 17427'60 Din na 249427 60 Din. Tudi letos nam je nemila smrt ugrabila več dobrotnikov, med njimi ugledno in za našo ustanovo izredno dobro podpornico, gospo Matildo Majdičevo iz Kranja-Ohranimo njo in vse umrle dobrotnike v častnem spominu!
VI.
Knjižnice in zbirke.
1.) Učiteljska knjižnica.
Stanje ob koncu šolskega leta 1931/32: 4087 zvezkov.
Prirastek v š. 1. 1932/33: Sušnik, Akademični poklici. Stojič, Istorijska kronologija jugoslovenskih zemalja. Erckert, Wanderungen und Siedelungen
d.	germ. Stämme. Opšti uput za rad u cilju odbrane zemlje na slučaj ne-
prijat, napada i/. vazduha. Ru-, Krst prvih Hrvatov in Srbov. Der grosse Brockhaus, I—IX. Ljubljanski Zvon, letnik 52. Srpski književni glasnik, knj. 36—38. Cas, letnik 25, 26. Popotnik, letnik 52, 53. Hribar, Moji spomini III., IV. Publikacije Vodnikove družbe za 1. 1932 (4 knjige). Sforza, Neimari savremene Evrope. Dom in svet, letnik 45. Geogr, vestnik, letnik 8. Narodna starina, knj. 3, 4, 8, 9, 10. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letnik 11, 13. Grbovi Jugoslavije. Vede, letnik 1. Leiss, Durchs Land der tausend Inselu. Catalogus cleri, leto 1911. Kaj delajo trapisti. Vrhovnik, Ivan Vrhovec. Byrons sämmtliche Werke (5 knjig). Petkovič, Stari srpski spomenici u južnoj Srbiji. Pogačnik, Sinje ozare. Po južnoj Americi. Nejbrt, Cvičebnice ruskeho jazyka. Zpeväk, Učebnice rustiny. Koledar š. Družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1933. Pivec-Stele, Naše knjižnice. Odgovor na govor g. Mus-solinia u Senatu kralj. Italije. K., Narodne pjesme Muslimana u Bosni i Hercegovini. Ehrlich Razvoj etnologije. Drechsler, Izabrane narodne pjesme. Puntar, Majniška deklaracija (2 izv.)- Šubic, Elektrika. Radičevič, Izabrane pjesme. Levec Slov. pravopis. Feigel, Pol litra vipavca. Marn, Slovnica češkega jezika. Mussafia, Italienische Sprachlehre. Valentič, Praktičen navod k naučenju italijanskega jezika. Marjenovič, Istorija srpske crkve, knj. 2. Grösser Katechismus d. Katholischen Religion. Stanojevič, Zbornik priloga za poznavanje Timočke krajine, knj. 2, Cvetkovič, Viša pedagoška škola u Beogradu. Ristič, Srpskohrvatski i nemački jezik pred Jugosl. Akademijom znanosti i umjetnosti. Steinwenter, Paedagogica Austriaca. K., Ban Jelačič in znemenito leto 1848. Veble, Boj za slovensko vseučilišče. Prosvjetni kinematografi Podml. Crv. Krsta. Kolin, Obuka u gradanskim dužnostima. Zvestoba za zvestobo. Lavtižar, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj (2 izv.). Omladina, letnik 3. Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, 4. del. Zupan, Advokat naših dni. Lehrbriefe zur Einführung in die Amateurphotographie. A. Jamet, Der unbekannte Soldat spricht. Djordjevič i Cajkanovič, Srpska narodna pesmarica.
Darovali so: Ministrstvo prosvete (2), min. odposl. U. Djonič (1), š. uprav. B. Andoljšek (6), direktor dr. S. Dolar (1), Dr. M. Pivec-Stele <1), dr. J. Pogačnik (J).
Stanje ob koncu šolskega leta 1932/33: 4195 zvezkov.
Adolf Ivančič,
knjižničar
2.) Dijaška knjižnica.
a)	slovenska:
Lansko leto 2113 zvezkov, prirastka v 1. 1932/33. 74 zvezkov, skupaj letos 2187 zvezkov.
Prirastek: Spektorskij E., Zgodovina soc. filozofije I.; Ljubljanski Zvon 1932, 1933; Dom in svet 1932, 1953; glasilo „Treznost" 1931/32; Pesmi o kraljeviču Marku; Vodnikova družba (4 zv.); Slov. večernice (starejših zvezkov 5); Jaklič, Fr. Baraga; Krylov I. A, Basni; Haggard, Hči cesarja Montezume; Twain M., Mali klatež Tom Sawyer; „20 let Preporoda“; Suklje, Sodobniki; Tavčarjevi zbrani spisi (Prijateljeva izdaja) 6 zv.; Sien-kiewicz, Z ognjem in mečem (izd. 1923); Potop (izd. 1928); Zupančičev Zbornik; Cankarjev Zbornik; Lah, Knjiga spominov; Milčinski, Drobiž; Šorli, Zadnji val; Zbašnik, 2rtve; Maupassant, Povesti iz dneva in noči; Novačan, Herman Celjski; Pregelj, Azazel; Veber, Znanost in vera; Seidl, Moderna izobrazba; Prijatelj Iv., Predhodniki in utemeljitelji ruskega realizma;
Stribrny. S. Gregorčič; Koledar D. sv. C. in M. 1933; Holeček P., Mladinska knjižnica II. zv. (2 izv.); Kač, Grunt; „Sokolič“ 1932/33; Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva; „Sokolska knjižnica" I., VIL, VIII. zv.; Čermelj, N. Tesla (5 izv.); Gorinšek, Majdine pesmi; Pisan svet; „Mohorjeva knjižnica“ 7 zv.; Mohorjeve družbe 6 zv.; Shakespeare - Zupančič, Macbeth.
b) srbskohroatska:
Lansko leto 419 zvezkov, prirastka v 1. 1932/33 25 zvezkov, skupaj letos 444 zvezkov.
Prirastek: Herceg, Ilirizam preteča jugoslovenslva; Novak Viktor, Sve-slovenska misao; Malin F., Čehoslovaci i Cehoslovačka; Odgovor na govor Mussolinija u senatu kr. Italije 1932; Breijer S., Tatari u Hrvatskoj i Dal* maciji; Bertič Ž., Zenski udes>; Vukadinovič, Zlatna knjiga; „Omladina“ 1920 III. g.; Glasnik podmlatka Crvenog krsta god. 1928, 1930, 1931; Spa-kovski, Poštenje pre svega (2 izv.); Lazarevič L., Odabrane pripovetke (2 izv.); Horvat R„ Najnovije doba hrvatske povjesti; Mihačevič L., Po Albaniji; Čitanka o alkoholizmu; Izveštaj o radu podmlatka Crvenoga krsta u god 1927, 1928; Spomenica podmlatka Crvenoga krsta kr. Jugoslavije 1921-1931; Vulovič D., Cetinje i Crna gora. Djordjevič i Čajkanovič. Srpska narodna pesmarica (Iz Vukove zbirke) 11 izvodov.
Knjige so darovali: min odposlanec univ. prof. Uroš Djonič (11), prof. Fr. Planina (1), dr. S. Dolar (1), dijaki: Al. Prešern, Lj. Sire in Fr. Štiglic (15), kr. banska uprava dravske banovine (2), prosvetno ministrstvo (2).
Knjižničarju so pomagali petošolci: Bakovnik, Emmer, Kraigher, Mohor, Palčič, Srakar, Zupan G. i. dr.
Slovenskih in srbskohrvatskih knjig skupaj 2187 -)- 444 = 2631 zvezkov.
Ivan Kolar, knjižničar
c) nemška knjižnica.
Stanje nemške dijaške knjižnice znaša ob koncu šolskega leta 1932/33. 1673 knjig. Med njimi je 47 nerabnih in 49 izločenih. Novih ni bilo nič kupljenih. Izposojenih je bilo 160 knjig. Knjižnico je obiskovalo 43 višje-gimnazijcev, to je 39°/0. Pri urejevanju in izposojevanju knjig sta pomagali osmošolki Amalija Malovrh in Vera Slapar.
J. Malnar,
knjižničar.
č) francoska knjižnica.
Stanje francoske dijaške knjižnice znaša koncem šolskega leta 34 knjig. Nakupov radi pomanjkanja denarja ni bilo. Izposojenih je bilo 20 knjig. Izposojali so si jih osmošolci, sedmošolci in šestošolci. Večina viš-ješolcev si je izposojala francoske knjige v knjižnici Krožka prijateljev Francije.
Anica Stirn,
knjižničarka
3.) Podporna zaloga.
Po odstranitvi nerabnih knjig je imela v začetku šol. leta 281 knjig. Med letom jih je kupila 5 za 307'20 Din, od skupnega nakupa jih je prejela 21. Koncem leta ima 307 knjig, ki so po posameznih predmetih razdeljene sledeče:
1)	Verouk.................. 34	7)	Zgodovina...........29
2)	Slovenščina............. 49	8)	Zemljepis...........25
3)	Srbohrvaščina .... 34	9)	Prirodopis..........43
4)	Francoščina..............22	10)	Fizika in kemija	.	.	4
5)	Nemščina.................18	11)	Matematika	....	44
6)	Latinščina............... 5
Izposojenih je bilo 306 knjig 184 učencem (učenkam).
Fr. Korbar,
varuh.
4.) Fizikalni kabinet.
Fizikalni kabinet ima 263 aparatov, od teh je 42 pokvarjenih; Knjig je v knjižnici 25.
Kupili smo 8 ogljenih elektrod in vrtilni kondenzator.
Mirko Košir, varuh
5.) Kemijska zbirka.
Kemijska zbirka je bila nanovo urejena. Ima 71 aparatov in raznih pripomočkov, 44 reagenčnih steklenic (polnih in praznih), štupovnikov, epruvet, druge posode in cevi, 147 vrst kemikalij, reagenč. in filtr. papirja, 17 strokovnih knjig.
Štefan Plut,
varuh.
6.) Prirodopisna zbirka.
Stanje zbirke je sledeče: Zidnih slik 144, nagačenih živali 204, preparatov v tekočini 119 (en poškodovan je bil izločen), pravih modelov (okostja, lupin, zbirk nabodenih žuželk itd.) 205, šematiziranih modelov 173, suhih modelov (rudnine, hribine, okamenine) 528, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 38.
Iz knjig prirodopisne vsebine v učiteljski knjižnici se je ustanovila priročna prirodopisno-strokovna knjižnica kot del zbirke. Vseh knjig, letnikov revij in brošur je 453, med katerimi jih je 170 iz zapuščine -j* dr. VL Herleta. Kupljena je bila knjiga „Vodnik po zbiikah Nar. muzeja v Lj.“ Od revij je 8 letnikov nepopolnih.
Darovali so : g. Trček, okr. gozdar v pok, delo Seitz „Die paläarktischen Großschmetterlinge“ v 4 knjigah z bogatimi ilustracijami ter 19 škatelj raznih žuželk; g. J. Šiška, str. podj. v Kranju, koraljnik Gyrosmilia; g. ing. J Kraut, sr. šum. ref. v Kranju, nagačenega divjega petelina; g. Venceslav Hlebce, priv. uradnik v Stražišču, nagačenega capovoznika (Rallus aquaticus);
g.	Fr. Pleško, v. gozd. ur., okostje veprove glave; g. prof. Ivančič kos galenita s halkopiritom iz rudnika Trepče; g. C. Pajer, klepar v Kranju, koraljnik Astraea, 2 lupini polža Conus in 1 ogrodje mor. ježka. Cenjenim darovalcem iskrena zahvala!
Na stroške zavoda smo dali nagačit 1 kosa in 1 pribo, nalepiti na karton sliko šimpanza in sliko povzročiteljev nalezljivih bolezni, nabavili smo 100 krovnih stekelc za mikroskopiranje in popravili sobni akvarij.
prof. Francč Planina,
varuh.
7.) Botanični vrt.
V	letošnjem šolskem letu je vrt precej napredoval. Šteje 346 (lani 250) različnih rastlinskih vrst. Od teh je 28 dreves, 46 grmov in 272 zelišč. Med njimi Je 82 izrazito alpskih. Umestno bi bilo, da se alpinetum poveča, ker so ravno alpske rastline najlepši nakit vrta.
Alojzij Merčun,
varuh.
8.) Zbirka zemljepisno-zgodovinskih učil.
Zbirka se nanovo preureja in inventarizira. Prirastek v šol. I. 1932/33 : Mat. P. Ljubič, Karta Kraljevine Jugoslavije po banovinama, M. 1: 600.000, Geča Kon, Beograd (nakup), E. Laszowski, Orbovi Jugoslavije, Hag d. d. Zagreb (nakup), model Valvazorjeve koče pod Stolom (darilo kranjske podružnice Slov. plan. društva).
dr. Jos. Žontar,
upravitelj zbirke.
9.) Risarski kabinet.
Risarski kabinet ima 228 modelov in 1 projekcijski aparat; več kot polovica modelov ni več uporabna pri sedanjem pouku risanja.
Jos. Pungartnik,
varuh.
Delovanje drž. šolske poliklinke v Kranju na realni gimnaziji v Kranju v 1.1932)33.
Zobje I	npsj a		ii 6 16 4 45 j 4
	SdlJBD		Tf lO 05 0Q N- 05 rf CM ro CN ^
|)SOU[!A8Jd •au aßiup			CD O CD fO Ol
;uz3|oq aUDAjZ			1 - I 1 1 1
B7.jp BqB|S			4 4 11 13 11 1
n[)so>io bu |sou(iabj(Ibu BS|Oß			10 6 6 4 6
			15 5 12 11 16 10
3D|UqOU Ul 33]U •pjZ oflllKJOAOfJ			7 9 11 10 9 1
eßau bu •S3|3| oqo|S iuz3|oq 3U/0)f		j Sistematični pregled:	O ^ O ro | |
			ro CN CD ro CD ro
nDJs BU 3)(QdBU			~ ~ ~ ~ 1
n -n Ul	, ufp>|uaj npojüDJii afu^opi jjd		2 12 1 1 1
	>fua|oqo ouon||d		ro CN | ^ ~ |
QJOAOß 3 jUJOUI			1 lil 1 1
jsn u; bs -ou ;uz3|oq			Tf C1 tj* | |
Bqn{s 3fU|0UI			~ II ^ 1 1
juz3|oq 3US330			lO | io CN CN
PJA Ud||ABjd3U			3 11 13 10 6 5
Splošni razv.	qnis		<m . | | |
	ifupajs		45 2 42 29 23 11
	jaqop		00 IO CN ro 05 (N
’p3|ßdjd -3U 0|Q)S0			1 £ ® I 1=1
Razred in število pregledanih učencev			la ; 55 dijakov f 18 dijakov ^ 413 dijakinj lc; 55 dijakinj 4a; 32 dijakov (16 dijakov ’ 116 dijakinj j 7 dijakov 1 6 diiakini
o •-S o
> c
S 'f-2
to ^ CL,
'S E «
©■c"0 ~ « o -o >o
3:r>
"t? N ^	«	(M
‘3i ^ <o — c e u co — c >
. o> <u
cj >o t« :?3J3
N O (C n
| O «
■Ir s
• 4) eo
O —, Esi °* «
O ;£> « c 12
•S-2 § o o •** .to o
S
C ><n
-122 o £ či cs t« to >o "Č/J O (C o D.C
ca
-2
^StS
<d
•—* (0 'tj >U ^ vH
O
ca
ca c n c ca
OB'S
Ti “ o o
ts M •--» .
S >U 3 ca —> 3 jz
»- c -2
to
► oJS “5° a
> £>8 = N £/) C O — O 0>
«D o. E D.
'c1-c Si.« 12 IS c
:£.Sc/) =
X! 0» -S
>
O
05-*
<D t0
t-
d.-o •S m
& £ ca
:=»2 u =
uJ
Q.
c/) p.
i to
C .05
Z ji
  "c
-o s
c/j
O
>
0)
-C v
ca c
a <p
s*s
L®
^>0
>C/>
-c ca '2 N e O
J2 5 >
?> £/) >
JZ 2
ZS TJ Xi N
ca
to Cs \0 rl ON ON — O -rt CM tH (M > ^
~G
N
0)
C/3
O
c/)
0 ca
"g c -Q
1 ‘c ö c1
10 id ja tu
>"o ° o 0*0 JS>0JS
'e os'5 u. i- cn
d) 3 a)
■p .£: >o .= JC o
c
ju
o
■Ö
o
-C ._ —,
*■> C MO N " = ,2 o 2> o ja g>^ o
-c -c
—^ s
O O N
o
CM
>
o
J*
#co
5
o
-C
c
ja
3
XJ
E
ca
o
#o
o
c
cu
3
C/)
2P
1 Seznam učencev po stanju koncem šol. leta.
Imena odličnjakov so tiskana z LEŽEČIMI ČRKAMI, imena učencev s prav dobrim uspehom z razprtimi črkami. Poleg imena je naveden učenčev rojstni kraj.
I.	a razred.
Razrednik prof. Merčun Alojzij
Izdelali so:
Ambrožič Bogdan, Ljubno Auser Izlok, Novo mesto Benedik Franc, Dolenja vas Bernard Srečko, Ljubljana Čeplak Franc, Golnik Fatur Vekoslav, Jezersko Golob Radovan. Dolga gora Grilc Anton, Ljubljana Grobovšek Drago, Otoče Hafner Kranimir, Zg. Bitnje Hönigmann Teodor, Kočevska Reka Ipavec Franc, Gmajnica Katnik Janez, Moste Koki Milan, Krani Krivic Franc, Ljubno Markelj Slavko, Ljubno Martinčič Lovro, Maribor
Popravni Ankerst Ciril, Brezje, iz srbohrvaščine Bajželj Anton, Stražišče, iz franc, in zem. Debevec Jože, Radovljice, iz zemljepisa Eržen Franc, Križevska vas, iz zem. in mat. Kosmeč Miroslav, Križe, iz sibohrv. in mat. Legat Pavel, Selo. iz srbohrvaščine Markizeti Dragotin, Jesenice, iz zemljepisa Mežnar Emil, Jesenice, iz zemljepisa
Mulej Janez, Studenčica Nečem ar Boris, Glince Pečar Miloš, Kranjska gora Pečnik Božidar, Straža Poljanšek Stanislav, Ribnica Sušnik Stanislav, Bistrica Solar Janez, Brezje Sprajcar Franc, Tržič Sumi Franc, Kranj Velušček Jožef, Brezje Vidic Franc, Šenčur Vilfan Jožef, Sp. Bitnje Vovk Jakob, Gorje Vozelj Rado, Veliko Sirje VRTOVEC BOJAN, Žiri Zorč Miroslav, Predtrg Zupančič Franc, Kranj
izpit imajo:
Olovic Bogomir, Gornji Šalek, iz zem. in mal. Ovsenik Avgust, Otoče, iz franc, in zem. Petelin Josip, Ljubljana, iz zemljepisa Pezdič Svetozar, Radovljica, iz slov. in zem. Rutar Miloš, Ribnica, iz zemljepisa Saksida Ivan, Javornik, iz slov. in zem. Zupan Pavel, Šenčur, iz slov. in franc.
Čarman Alojzij, Zabukovje Grobovšek Janez, Bistrica Ramuš Miroslav, Sava-Jesenice
Niso izdelali:
Rozman Jože, Stražišče Štrukelj Jožef, Ljubljana Šušteršič Milan, Predtrg
I.	b rzzred.
Razrednik prof. dr. Ambrožič Ivan
Izdelali so:
Auprich Marijan, Britof
Colja Anton, Kranj
Česen Andrej, Stražišče
Česen Jožef, Kranj
Cop Leopold, Žirovnica
Fale Zdravko, Ljubljana
Franz Matilda, Pltesti, Rumunija
FRELICH ANTON, Ljubljana
J e š e Marija, Spodnja Dobrava
Kodrič Ljudmile, Ružomberk, Čehoslovaška
Lenardič Rozalija, Primskovo
Lenardič Vlasta, Kranj
Markelj Stanislava, Železniki
Marolt Franc, Ljubljana
Mavčič Ana, Gorenja Sa^a
Nachtigal Jožef, New-Jork, Amerika
Novak Zorislav, Metlika
Pajer Valentin, Kranj
Pavlič Dragotin, Gorenja Sava
Pižent Amalija, Kamno gorico
Poček Ivana, Zagorje
Pogačar Franc, Planina
Potočnik Anton, Ljubllana
Ramoveš Marijan, Kranj
Rant Stanislav, Dolenja vas
Rejic Marijan, Predtrg
Seršen Karmen, Kranj Soklič Boris, Kranj Suchy Leo, Kranj
Selor Marija, Sv. Pavel pri Preboldu
Popravni
Brgant Tomaž, Zminec, iz sh.
Golc Janez, Zasip, iz sh.
Grašič Ana, Klanec, iz zem.
Hajnrihar Janez, Koritno, iz sh Klencha Miroslava, Kranj, iz mat. in ris.
Niso
Dovžan Kristina, Britof Grabnar Ljubomil, Zgornje Jezersko Lampret Marija, Kranj Ručigaj Božidar, KtanJ
Varacha Branko, Kranj Verbič Ana, Šenčur Vidmar Miloš, Lož
izpit imaj'o:
Možina Ana, Bohinjska Bistrica, iz prir. Rohrman Adolf, Kranj, iz mat.
Rus Rudolf, Kranj, iz sh Slana Ivan, Dobrava, iz mat.
Vernik Tadej, Boštanj, iz sh
izdelali:
Rus Marifa, Kranj Semen Stanislav, Primskovo Šlibar Milan, Ljubljana Truden Anton, Slari trg
I.	c razred.
Razrednik: supl. Premru Milena.
Izdelale so:
Ambrož Ivka, Zagreb Auprich Milena, Kranj Benedik Stanislava, Stražišče Berjak Ana, Kran|
Bulovec Vlasta, Begunje Erlah Marija, Jesenice Eržen Amalija, Kranj Ferčej Jerica, Blejska Dobrava Filo Olga, Cikečka vas H o r a k Jutta, Lodz Horak R y t a, Lodz H o r w i t z 11 z a, Sarajevo Japeli Katarina, Bobovk Kalan Ana, Zgornja Besnica Kerslein Marija, Rateče Kraut Jelka, Ljubljana Krč Pavla, Kranj Krt Marija, Slruževo Kumer Silva, Kranj Kurat Marija, Zabreznica Kuster Nadja, Kranj
Lesar Saša, Ljubljana
Likozar Marija, Predoslje
Malenšek Amalija, Jesenice
Novoseljsky Olga, Kvarzhana (Rus.)
Odar Cecilija, Brdo pri Radovljici
PLEŠKO TATJANA, Kranj
Polajnar Miroslava, Jesenice
Poličar Terezija, Bled
Prinčič Matilda, Kranj
Pucelj Ana, Kalvarija
ROBIČ IRENA, Kranjska gora
Rozman Valentina, Stražišče
Savnik Vera, Kranj
Semen Jožica, Kranj
Strupi Marija, Rupa
Sler Cecilija, Spodnje Duplje
Tajnik Saša, Kranj
Varl Piia, Sava-Jesenice
Vidic Veronika, Adergas
Zobec Vlasta, Ljubljana
Zoran Majda, Gorenja Sava, Kranj
Popravni izpit imajo:
Belcijan Marija, Vinje, iz franc, in prirod. Burgar Ana, Kranj, iz zem. in prirodopisa CuJež Vera, Rogatec, Iz francoščine Gabrič Ljudmila, Kranj, Iz prirodopisa Hafner Štefanija, Stražišče, iz zemljepisa Hlebce Angela, Stražišče, iz prirodopisa
Kočevar Hedvika, Radomlje, iz francoščine Križnar Danica, Stražišče, iz franc, in zem. Neumann Božena. Jozefuv Dul, (ČSR), iz.
slovenščine in francoščine Rojina Viadimira, Zgornje Bitnje iz mat.
Varl Danica, Motnik, iz matematike
Fatur Vera, Koroška Bela
Balantič Feliks, Retnje Barle Josip, Naklo Bidovec Ivan. Kranj
BOLE ]ANEZ, Brezje Feldin Zvonimir, Soteska
Nista izdelali:
Fischer Milka, Podpeca
H.	a razred.
Razrednik prof. Ahlin Franc
Izdelali so:
Figar Dragoslav, Goriče Ivančič Vladimir, Kamnik Kavalar Vinko, Borovnica Keržič Stanko, Cesla Knific Ivan, Zg. Besnica
Lasan Slefan, Zaton
Lasič Zoran, Volčja Draga (It.)
Oman Franc, Srednle Bitnje
SEGOL/N MARJAN, Koroška Bela Siska Josip, Novi Vodmat
Popravni Dolenc Bogdan, Kranj, iz sh. in zg.
Golorej Ivan, Voklo, iz sh. in fr.
Grobovšek Franc, Dobropolje, iz fr. in pr. Hoenigman Ivan, Babino polje, iz fr. in pr. Horvat Vincenc, Naklo, iz fr. in pr.
Mauser Ivan, Zagorica, iz fr. in zem. Pesjak Franc, Srednja vas, iz pr.
Urban ec Ivan, Stražišče Vidic Franc, Škofja Loka Vidmar Stojan, Trst (It.)
Višnar Drago, Jesenice Žemlja Valentin, Selo
izpit imajo:
Sadar Marjan, Kropa, iz sh. in fr.
Slapar Ervin, Stražišče, iz pr. in mat. Tavčar Ivan, Škofja Loka, iz mat.
Tomc Vladimir, Moravče, iz fr. in zem. Vrhovnik Josip, Stražišče, iz pr. in zgod. Žerjav Dragotin, Rateče, iz zgod.
Niso izdelali:
Celestina Josip, Zavine pri Zagorju	Šifrer	Anton, Žabnica
Ravhekar Uušan, Bohinjska Bistrica	Zaletel	Milan, Strnišče	pri Ptuju
Rostohar Radoslav, Jesenice
II.	b razred.
Razrednik prof. Ivančič Adolf.
Benedik Josip, Kranj
Božič Vincencij, Kranj
Česen Ivan, Kranj
DOLAR DA VORIN, Kranj
Fantur Josip, Dobrava
GAŠPERIN IVAN, Bagunje
Grošelj Anion, Ljubno
Jan Vladimir, Košemavra (Avstrija)
Javor Bogdan, Podnart
Jugovič Ivan, Forme
Klein Bruno, Sava-Jesenice
Kumer Ivan, Ljubljana
Luin Alojzij, Bezovje
Izdelali so:
Marolt Ivan, Ljubljana Mesarič Anton, Maribor Miklauc Rudolf, Ljubljana Pavšič Miran, Radeče Pižent Franc, Kamna gorica Pogačnik Ivan, Kranj Spiler Adolf, Postojna (Italija) Stritih Stanko, Bistrica Šibenik Albin, Grobišče (Italija) Urh Ivan, Koroška Bela Vidic Vladimir, Adergas Vidmar Dušan, Brežice Vidmar Tugomir, Lož
Radi bolezni neizprašan: Oman Mihael, Stražišče.
Popravni izpit imajo:
Bajželj Boljedrag, Stražišče, iz matematike Pogačnik Vinko, Kran|, iz matematike Pavlin Stanko, Ljubljana, iz matematike	Pucelj Ivan, Kranj, iz zemljepisa
Pernuš Franc, Kranj, iz matematike	Rode Stanislav, Kranj, iz zemljepisa
Hönigmann Josip, Sevnica
Nista izdelala:
Ločniškar Hinko, Ljubljana
II.	c razred.
Razrednik supl. Štirn Ana
Banska Miloslava, Nächod (ČSR) Brodar Danica, Hrastje Dolenc Danica, Praprotno Gašperlin Milena, Šenčur Jeseničnik Zora, Žihpolje (Avstrija) Kern Marjeta, Cerklje Keržič Marija, Videm Kolb Grozdana, Kropa Košir Ivana, Križe Lakota Gabrijela, Mojstrana Leber Ivana, Ljubljana Markič Leopoldina, Kranj
Izdelale so:
Martelanc Sonja, Maribor Matevžič Zora, Ptuj Merlelj Vida, Globoko Pavlič Vida, Podrožčica (Avstrija) Peneš Marija, Škofja Loka Plahuta Božena, Celje Pogačar Slavica, Predtrg POL1ČAR MARIJA, bled Puhar Helena, Kranj Reš Nežika, Mošnje Rutar Vera, Ribnica Sajovic Marija, Železniki
Šuc Zdenka, Ljubljana Sumi Danuška, Kranj Šumi Nadina, Kranj Tekavčič Marija, Kranj
Torkar Marija, Llubljana Ukmar Cvetka, Strnišče ZlRKF.LBACh NADA, Trebija Zorč Maria, Ljubljana
Popravni izpit imajo:
Brodar Slavica, Hrastje, iz mat.	Rakovec Angela, Poljšica, iz franc, in zem_
Kraupp Vera, Maribor, iz zgod.	in prirod. Slapar Irma, Stražišče, iz mat.
Noč Marija, Kranj, iz zem. in mat.	Zalar Marija, Zg. Duplje, iz mat.
Peinuš Marija, Kranj, iz zgod.	Zaplotnik Antonija, Kokra, iz zeni.
Peterlin Slava, Kranj, iz zem.	Žmitek Marija, Češnjica, iz zgod.
Matajc Savina, Stražišče, iz zem. in mat.
Niso izdelale:
Križnik Vida, Vič	Pogačnik Ana, Kranj
Mohar Radislava, Kranj.
Ne more več biti redna učenka : Rakovec Ana, Slruževo
III.	a razred.
Razrednik : prof. Korbar France Izdelali so:
Bajželj Vincenc, Ljubljana Colarič Otmar, Malo Mraševo Čebulj janez, Potok pri Komendi Debevec Mihael, Železniki Dolžan Miroslav, Naklo Falle Mirko, Kranj Gogala Jaroslav, Kranj Hafner Pavel, Žabnica Istenič Franc. Gmünd (Avstrija)
KLOBOVS ANTON, Breznica Korbar Janez, Dobrava pri Komendi Kovač Bogomil, Bistrica pri Tržiču Kovačič Franc, Sv. Duh Kropar Stanislav, Kamnik
Popravni
Ciglič Henrik, Trst (Italija'), iz slovenščine in nemščine
Cemažer Janez, Dorfarje, iz slovenščine Faletič Janez, Zg. Senica, iz zgodovine Kolman Emanuel, Radovljica, iz matematike Koželj Janez, Zadraga, iz matematike Krt Janez, Struževo, iz zemliepisa Lampič Milan, Sava pri Jesenicah, iz matemat. Leban Stanislav, Crn:vec, iz zemljepisa in zgodovine Legal Pevel, Mojstrana, iz zemljepisa Ogrizek Ivan, Kranj, iz zgodovine
Niso
Cof Bogomir, Kranj Frass Marijan, Gorenja vas Hafnar Vincenc, Stražišče Hlebce Franc, Šmartno Jenko Jožef, Suha Klinar Franc, Jesenice
Lombar Janez, Bohinjska Bela Maček Jožef, Žiri Malec Oskar, Plavž pri Jesenicah Novak Karol, Primskovo Oslaszewski Marcelj, Radovljica Ovsenk Silvester, Žiri Paulus Leopold, Stara Loka Sire Ljubo, Kranj Smolej Bogomir, Jesenice Slroj Nikolaj, Zapuže Schwab Friderik, Jesenice Truden Ivan, Stari trg Zupančič Leon, Kranj
izpit imajo:
Osterman Ignacij, Kranj, Iz zgodovine Pitterle Herbert, Ribče, iz slovenščine Prešern Aleksander, Cirčiče, iz slovenščine in fizike	..	J
Pristov Viktor, Hraše, iz matematike Skrt Anton, Radovljica, iz zemljepisa in'5 'Hj zgodovine	*11'
Ziherl Bojan, Škofja Loka, iz zemljepisa’in matematike	«	(.**§
Zirkelbach Viljem, Trebija, iz zemljepisa in matematike
izdelali:
Laznik Ivan, Vel. Lipoglav Šinkovec Miroslav, Čabrače Šušteršič Ladislav, Predtrg Teran Vladimir, Zg. Duplje Štiglic Franc, Kranj Urbanec Janez, Rupa
Arnejc Ana, Jesenice Bajd Danica, Kranj
III.	b. razred.
Razrednik prof. Planina Franc.
Izdelale so:
Bajt Ana, Kranj Brglez Ana, Ložnica
Česen Marija, Stražišče Engelman Slava, Kranj Golob Frančiška, Okroglo Hlebce Ana, Gorenja Sava IIORAK UZELOT A, L od/. (Poljska) Istenič Marija, Gmiind (Avstrija) IVANČIČ ANA, Kamnik Modic Emilija, zg. Mozelj Pesjak Zorana, Kropa
Petrič Bogomila, Kočevje Podkrižnik Gabrijela, Tezno Seliškar Milena, Sevnica Singer Gertrud a, Vukovar ŠVIKARŠIČMARIJA, Jezersko Trček Božena, Ljubljana Triplat Jera, Moste Umnik Elizabeta, Suha Verhunec Jožefa, Ovslše
Popravni izpit imajo:
Ažman Marijana, Kranj, iz nemščine Božič Helena, Krenj, iz matematike Bulovec Slava, Kranj, iz zgodovine Košir Marija, Bistrica, iz matematike Križnar Alojzija, Šenčur, iz zemljepisa Mertelj Marija, Globoko, iz fizike Pernuš Štefanija, Kokrica, iz fizike
Škerget Elfrida, Brežice, iz zemljepisa Skrbek Ana, Františkov (CSR), iz slovenščine in matematike Zupan Pavla, Predlrg, iz zemljepisa in mat. Džanga Katarina, Ljubljana, Iz nemščine in matematike
Konič Marija, Kokje (Avstrija)
Lampret Magdalena, Stopiče Mandeljc Hedvika, Hrastje (II.)
Nučič Savica, Kranj
Ne more več biti redna učenka
Niso izdelale:
Rot Veronika, Borovnica Rozman Angela, Stražišče Šorli Orislava, Rupa
Grohan Dragica, Breginj (Italija)
IV. a razred. Razrednik prof. Malnar Josip
Ambrožič Janez, Zasip Benedik Pavel, Kranj Češenj Marko, Lfubl|ana EKAR MILAN, Kandija Hafner Ivan, Binkelj Jan Josip, Dolnja vas v Avstriji Ješe Jožef, Radovljica Kajdiž Bogomir, Žirovnica Kern Franc, Praprotna Polica Krč Viktor, Jezersko
Izdelali so:
KRŽIŠNIK ST ANI SL A V, Gorje Lavrenčič Feliks, Lesce,
Pogačnik Vid, Brezje
Pohar Avgust, Blejska Dobrava
Rozman Ciril, Brezje
Sler Ivan, Predoslje
S u c Emil, Kazlje v Italiji
TRIBUŠON ANTON, Sistiana v Italiji
Torkar Alojzij, Podbrdo v Italiji
Po popravnem izpilu v junijskem terminu so izdelali:
Brgant Valentin, Zminec (po popr. izpitu iz matematike)
Mausser Karel, Zagorica (po popr. izpitu iz matematike)
Murnik Franc, Ribnica (po popr. izpilu iz matematike)
Orel Anton, Radovljica (po popr. izpitu iz matematike)
Pintar Ferdinand, Zgornje Bitnje (po popr. izpitu iz matematike)
Plestenjak Andrej, Forme (po poprav, izpitu iz matematike)
Stegnar Albin, Srednja vas (po poprav, izpitu iz zgodovine)
Urančič-Likar Friderik, Železna Kaplja v Avstriji (po popr. izpitu iz slovenščine) Virnik Anion, Kranj (po poprav, izpitu iz nemščine)
Žagar Anton, Sredn|a Dobrava (po poprav, izpitu iz srbohrvaščine)
Berjak Justina, Krant DOLENC MARIJAN, Kranj Eržen Valentina, Kranj Fock Miloš, Kranj
Ni izdelal:	Rozman	Milan, Praprolno v Italiji
IV. b razred.
Razrednik prof. Plut Štefan
Izdelali so:
Kmet Miroslav, Celje Lovšin Anton, Goriča vas Lukane Aleksander, Podklanec Peterlin Mira, Ljubljana
Rosenstein Karol, Šmartno ob Dreti Savnik Slavko, Kranj Sitar Ivan, Mišače Sporn Albin, Struževo
Sporn Bogomil, Struževo Šiška Gabrijela, Udmat Weisseisen Marija, Kranj
Po popravnem izpitu v junijskem roku so izdelali:
Ausenek Franc, Dobropolje (franc.) Ausser Cvetko, Novo mesto (franc.) Benedik Marija, Stražišče (zemljepis) Javor Ivan, Brezje (malemat.)
Lesjak Hilda, Maribor (matemat.)
Miklauc Gertrudis, Ljubljana (zemljepis) Pelko Ivana, Gorenje (zgodovina) Rebolj Štefanija, Kranj (zemljepis) Žumer Miroslava, Jesenice (matemat.)
Niso izdelali:
Fister Vida, Ovsiše Golmajer Elizabeta, Predlrg Hlebce Anton, Smartin Pogačnik Jožef, Sred. Dobrava
Ne more več biti redna učenka
Prešern Frančiška, Kranj Schneider Vlastimil, Upice, ČSR Sporn Marija, Struževo Skala Egidija, Ljubljana
Pavlin Viktorija, Ljubljana
V. razred.
Razrednik prof. Kolar Ivan Izdelali so:
Emmer Frančišek, Kranj Ferčej Jožef, Blejska Dobrava Kalan Marija, Struževo Korenčan Franc, Naklo Kraigher Metod, Dol. Logatec Kuralt Jožef, Zabnica Lukane Alojzij, Podklanec Malovrh Mihael, Predoslje Mohor Mihael, Kranj Murnik Ciril, Ribnica Nadi žar Anton, Cirče
Kadi bolezni neizprašan
Palčič Stanislav, Dule
Pernuš Ljudmila, Kranj
POGAČAR NIKOLAJ, Predlrg
Pokorn Jožef, Binkelj
Srakar Dragotin, Kranj
Stuller Klavdij, Bistrica v Rožu (Avslr.)
Sink Malija, Breznica
Šmitek Janez, Kropa
Smitek Vinko, Kropa
Zupan Gustav, Ajdovščina (II.)
Keržič Franc, Podgorica
Popravni izpit imajo:
Brenk Vincenc, Virmaše, iz zgod.
Figar Leopolda, Gaberje, iz mat.
Hlebce Jožet, Šmartno pri Kranju, iz let. Mahnič Vida, Sabac (drinska ban.) iz mal. Mavčič Vladislava, Boh. Bela, iz lat.
Niso
Bajželj Pavel, Ljubljana Bakovnik Ivan, Moste Jugovič Ivan, Sv. Duh
Mužina Vratimir, Martini (It.) iz mat. Pavlič Silvestra, Radovljica, iz mat. Pogačnik Pavla, Ovsiše, iz mat. Tušek Friderik, Radeče, iz lat.
izdelali:
Kosec Franc, Železniki
Vest Viktor, vas Šmarjetna gora
Zupan Albin, Jesenic«
VI. razred.
Razrednik prof. dr. Žonlar Josip
Izdelali so:
Bergelj Miroslav, Žirovnica Bertoncelj Anton, Jesenice Dolenc Anica, Kranj FISTER SABINA, Ovsiše Hafner Alojzij, Zabnica Ješe Pavel, Radovljica Naglič Stanko, Radovljica Primožič Alfred, Zg. Kokra
Schwab Viljem, Jesenice Soklič Ana, Kranj Strupi Marija, Čirčiče Tavčar Franc, Prevoje Torkar Vladimir, Kot pri Semiču Trelic Antonija, Ilovka VIDIC ANTON, Ljubno
Popravni izpit imajo:
Baloh Rudolf, Mosle, iz francoščine Habe Alojzije, G. Logatec, Iz latinščine Jež Franjo, Ljubljana, iz verouka Košar Ludovik, Vrhnika, iz latinščine Kulovec Albert, Radovljica, iz prirodopisa
Mršol Mirko, Kovor, iz matematike Sire Ana, Kranj, iz matematike Šivic Ludvik, Brezje, iz matematike Šmitek Anton, Kropa, iz matematike
VII. razred. Razrednik prof. Kmet Mirko
Izdelali so:
Anderwald Benjamin, Kranj D ebevec Franc, Železniki DOLAR SIMONA, Kranj ERZAR STAN/SLA V, Pšen. Polica Fock Ignac, Kranj Grčman Ivan, Kranj Gregorc Juri), Novo mesto Grzetič J osipi na, Trst (Italija) Heim Huber t, Skedenj (Italija) Križnar Nikolaj, Šenčur Likosar Franc, Podbrdo (Italija) Linhart Katarina, Ljubljana
Malovrh Vincenc, Brdo pri Predosljah Modic Ludovik, Sp. Poljčane Razinger Jaromir, Radovljica Sabothy Lea, Kranj Skrt Srečko, Predlrg pri Radovljici Slapar Bogomir, Olševek Sepec Edvard, Bischofshofen, (Avstrija) Toman Leopoldina, Predtrg pri Radovljici
Ulčar Jožef, Rečica pri Bledu
VAÜACHA JOŽEFA, Kranj
Popravni izpit imaj'o:
Ausser Ivan, Novo Meslo, iz matematike	Oslerman Josip, Kranj, iz matematike
Marenčič Rajko, Kranj, iz matematike	Perfeta Zofija, Lozice (Italija), iz matematike
Šorli Marijan, Rupa, iz matematike
VIII. razred.
Razrednik prof. Watzl Franc
Izdelali
so:
Benedik Franc, Kranj Bizjak Anton, Premskovo Bricelj Katarina, Šenčur Frankič Oskar, Gorica (Italija) Lombar Alojzija, Boh. Bela Majdič Jožef, Kranj Malovrh Amalija, Predoslje Mavčič Adolf, Boh. Bela
Praprotnik Jožef, Ljubno Sajovic, Jožef, Gorenje SLAPAR FRANČIŠKA, Olševk Valenčič Vlasta, Kranj Wohlgemut MavriciJ, Ljubljana Zupan Ludvik, Visoče ŽEMVA MIHAEL, Mevkuš
Izdelali so po popravnem izpitu v junij'skem roku:
Eržen Jožef, Huje, iz zgodovine Hudovernik Ciril, Černivec, iz latinščine Kristan Silva, Žiri, iz zgodovine
Marenčič Ivan, Kranj, iz matemalike Rooss Marijan, Tržič, iz srbohrv. jezika
Niso izdelali:
Mohor Bogomir, Kranj Naglič Jožef, Sp. Brnik
Novak Franc, Pivka Valenčič Ivan, Kranj
2.	Nižji tečajni izpit.
Nižji tečajni izpit se je vršil pod nadzorstvom min. odposlanca h. univ. prof. Uroša Djoniča ter gimnazijskega direktorja drja. Simona Dolarja.
Izpitni odbor za IV. a razred: Prof. Malnar Josip za sloven. jezik (predsednik odbora), prof. Ahlin Franc za matematiko, suplent Pobe-gaj lov Anatol za zemljepis in zgodovino in supl. Prevec Silva za francoski jezik.
Za IV. b	razred: Prof. Plut	Štefan za matematiko	(predsednik
odbora), prof.	Ivančič Adolf za	slovenski jezik, supl.	Pobegajlov
Anatol za zemljepis in zgodovino in supl. Stirn Ana za francoski jezik.
Po 57. členu zakona o srednjih šolah so bili izpita oproščeni.
iz IV. a	razreda:
EKAR MILAN	KRŽIŠNIK STANISLAV
K r č V i k I o r	TRIBUŠON ANTON
DOLENC MARIJAN
iz IV. b razreda:
Savnik Slavko
Pismeni izpit se je vršil 12. junija. Naslov slovenske naloge: „Iz malega raste veliko“.
Ustni izpiti so se vršili 13. in 14. ter 16. in 17. junija.
Uspeh nižjetečajnega izpita: v IV. a razredu
a)	izpit so napravili:
Pintar Ferdinand Pogačnik Vid Pohar Avgust Rozman Ciril Ster Ivan Suc Emil Torkar Alojzij Virnik Anion Žagar Anton Kolenc Adolf (privališ!)
Koman Ljubomir, (dopoln. izpil.)
Ambrožič Janez Benedik Pavel Brgant Valentin Cesenj Marko Hafner Ivan Jan Jožef J e š e Jožef Kajdiž Bogomir Kern Franc Mausser Karel Murnik Franc Orel Anton
b) Zavrnjeni za tri mesece:
Lavrenčič Feliks, iz matematike.	Plestenjak	Andrej,	iz	malemalike.
Tepina Martin, iz matematike.
Stegnar Albin
Ausenek Franc
Ausser Cvetko
Benedik Marija
Berjak Justina
Eržen Valentinu
Fock Miloš
Javor Ivan
Lovšin Anton
Lukane Aleksander
Miklauc Gertrudis
Pelko Ivana
c) Zavrnjena za lelo dni:
Urančič - Likar Friderik.
v IV. b razredu:
a)	izpit so napravili:
Peterlin Mira Rosenstein Karol Sitar Ivan Sporn Albin Sporn Bogomil Šiška Gabrijela Weisseisen Marija Žumer Miroslava
Knaus Frančiška, privalislka Kuhar Helena, privatistka Umnik Marija, privalislka
b)	zavrnjeni za tri mesece:
Kmet Miroslav, iz zemljepisa in zgodovine Lesjak Hilda, iz francoskega jezika
Rebolj Štefanija, iz francoskega jezika
3.	Višji tečajni izpit.
Višji tečajni izpit se je vršil od 16. do 22. junija.
Izpitni odbor:
Predsednik:	Djonič Uroš, upravnik univerzitetne knjižnice v Beogradu,
h.	univ. prof., ministrski odposlanec.
Podpredsednik: dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor, je izpraševal matematiko.
Zapisnikar:	dr. Ambrožič Ivan, profesorje izpraševal francoski jezik.
Člani:	Kolar Ivan, profesor, je izpraševal srbskohrv.-slovenski
jezik.
Malnar Josip, profesor, je izpraševal nemški jezik.
phil. & iur. dr. Žontar Josip, profesor, je izpraševal zemljepis kraljevine Jugoslavije ter narodno in občno zgodovino.
Naloge:
1. srbskohrv.-slovenski jezik:	Epohalni dogodki v zgodovini Jugoslovanov.
2. živi jezik a) nemški jezik:	Prevod iz Končnik — Fon, Deutsches Lese-
buch I. Teil, str. 136 (Der Arme und der Reiche).
b)	francoski jezik: Prevod iz Chateaubriand, Les soirees au chäteau de Combourg, M. Braunschvig, Notre litterature etudiee dans les textes II. p. 354/5. (A huit heures ... du murmure du vent).
3. matematika:	1) Določi aritmetično in geometrično po-
stopico, ako je prvi člen aritmetične posto-pice enak količniku geometrične postopice ter prvi člen geometrične postopice enak razliki aritmetične postopice! Vsota prvih pet členov aritmetične postopice 1 Vsota prvih pet členov aritmetične postopice je enaka 40, vsota prvih dveh členov geometrične pa 10.
2) Določi površje in prostornino vrtenine, katera nastane, če se pravokotni trikotnik s katero b = 20 cm in s projekcijo katete a na hipotenuzo, enako a,=9 cm, zavrti okrog hipotenuze!
3) Določi ploščino polarnega trikotnika, ako sta X + 2y = 27 in 7 X = 4y -j- 81, tangenti na elipso!
K izpitu se je prijavilo 15 m., 6 ž., skupaj 21 rednih učencev in 2 privatisiki, vsega 23 pripravnikov (—ic).
Pismeni izpit se je vršil od 16.—18. junija, ustni od 19.—22. jun.
Uspeh:
1) izpit so napravili: a) redni učenci:
1. Bizjak Anton, sin + Antona, posestnika, rojen 16. oktobra 1913 na
Primskovem.
2. Eržen Jožef, sin Antona, čevljarja, rojen 30, aprila 1912 na Klancu.
2. Frank ič Oskar, sin Ivana, železn. delavca, rojen 19. decembra 1913 v Gorici ^Italiji).
4. Hudovernik Ciril, sin f Ivana, pismonoše, rojen 5. julija 1912 v Crniven.
5. Lombar Alojzija, hči, Ivana železničarja a pok., rojena 15. junija
1914 v Boh. Beli.
6. Majdič Jožef, sin Josipa, trgovca, rojen 5, februarja 1915 v Kranju.
7. Mavčič Adolf, sin "j* Filipa, železn. uradnika, rojen 30. junija 1912 v
Boh. Beli.
8. Sajovic Jožef, sin Mihaela, ždezničarja, rojen 31. marca 1913 v
Gorenjah.
9. SLAPAR FRANJA, hči Jaboka, upravitelja osnovne šole, rojena 21.
oklobra 1914 v Olsevku. (Oproščena ustnega izpita.)
10. Valenčič Vlasta, hči Ivana, tajnika Mestne hranilnice, rojena 19.
junija 1914 v Kranju,
11. Zupan Ludovik, sin Jakoba, čevljarja, rojen 31. avgusta 1913 v Visočah.
12. Zupan V i t o m i I, sin *J- Ivana, asistenta Mestne hranilnice, rojen 18.
januarja 1914 v Ljubljani.
13. ŽEMVA MIHAEL, sin Franca, voznika, rojen 30. septembra 1912 v
Mevkušu. (Oproščen ustnega izpita.)
b)	p r i v a t i s t i n j i:
1. Kopač Marija, hči Janeza, hišarja, rojena 29. januarja 1910 pri
Sv. Andreju.
2. P e 1 e r 1 i n A n a s. Krizostoma, hči Franca, čevljarskega mojstra, rojena
16. septembra v Kamniku.
2.	Popravni izpit v avgustu t. 1. imajo:
1. Benedik Franc, sin f Franca, gostilničarja, rojen 15. oktobra 1912 v
Kranju, iz obče zgodovine in zemljepisja Jugoslavije.
2. Bricelj Katarina, hči Karola, organista v pok,, rojena 1. maja 1911 v
Šenčurju, iz srbskohrvatskoslovenskega jezika s kujiževnostjo.
3. Kristan Sijva, hči Antona, žendarm. narednika, rojena 3. novembra 1913
v Žireh, iz narodne zgodovine.
4. Malovrh Amalija, hči Franca, občin, ekonoma, rojena 15. januarja 1914
v Predosljah, iz srbskohrvatskoslovenskega jezika s književnostjo.
5. Praprotnik Jožef, sin Jožefa, čevljarja, rojen 12. junija 1912 v Ljubnem.
iz matematike.
6. Rooss Marijan, sin Alberta, davčn. nadupravitelja v pok., rojen 21. julija 1913 v Tržiču, iz matematike. 7. Wohlgemut Mavricij, sin Ivane, gostilničarke, rojen 30. avgusta 1913 v Ljubljani, iz matematike.
3.	Zavrnjen za eno leto:
1.	Marenčič Ivan, sin + Rajka, trgovca, rojen 14. decembra 1914 v Kranju.
IX.
Privatni izpiti.
Izdelali so:
Sprejemni izpil za I. razred: Berdon Drega, Berdon Vera, Dolinšek Marija, Drmola Leopold, Knavs Frančiška, Krenn Grizelda,	Kuhar Helena,	Skalicky	Elizabeta.
I.	razred:	Berdon, Vera, Dolinšek Marija,	Drmola Leopold,	KNAVS
FRANČIŠKA, 'K r e n n Grizelda, Kuhar Helena, Skalicky Elizabeta.
II.	razred:	Dolinšek Marija, Knavs Frančiška,	Kuhar Helena,	Skalicky	Elizabeta.
III.	razred:	Jerič Franjo, Knavs Frančiška,	Kuhar Helena.
IV. razred: Knavs Frančiška, Kolenc Adolf, Kuhar Helena, Umnik Marija po
poravnem izpitu iz slovenskega jezika.
Dopolnilni Izpit čez IV. razred realne gimnazije: Koman Ljubomir.
VI. razred: Kopač Marija, Lavrenčič Vida s. Doloroza, Peterlin Ana
s. Krizostoma.
VII. razred : K o p a č M a r i j a, Lavrenčič Vida s Doloroza, Peterlin Ana
s. Krizostoma.
Vlil.razred: Kopač Marija, Peterlin Ana s. Krizostoma.
Popravni izpit imajo:
II.	razred:	Berdon Vera iz	prirodopisa,	Drmola	Leopold	iz	prirodopisa.
V.	razred:	Kolenc Adolf, iz	srbskohrvalskoslovenskega	jezika.
Niso izdelali:
Sprejemni izpil za I. razred : Farlely Ivan.
I.	razred :	Berdon Draga.
III.	razred :	Ausser Franc.
VIII.razred: Lavrenčič Vida s Doloroza.
CD
05
CN
-o
04
00
a
CS
CO
ec
ro
CN
00
00
oo
00
ro
Ol
IC
05
CD
Q.
CD
05
CD
CD
CO
05
00
o
O»
04
IC
00
Ol
O CO
ic
cn
-O
04
CS
CD
CD
tC
ro
II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletja.
* Ü (0
S §1’
'c-* Ö
_n o,
8 o -
O (0
_ > o>
O <1) ^ Ü D)
£ S 2 •55'^
=• o
d) O.
o J2
O. G)
o> 2
oj rs 2 > 73 — sl
o S
o o °
TD
O
JZ
o
(/>
ž
o.
3
Q,
3
<0
Q-
<0
o.
3
D«
3
JO
-2: o «rt c -	_2
« >CJ 03 D) 3 -3 <y	c/)
g*‘5 c <0
_ a O *
Cu
s
J4
T3
C«
ONfCOÜ'fN't
iO-QCDfO(MCN(M
CM lO 0 N N N vo
N rr -t r-
CO N- io rf
I I I
H r- Tj- fO r-
OJ »—■ rt* ro
MII
"Izlili
rt« CM
MII
I J II II II
I I
^GDi'—r	-r
0 G3 0 fO Ol (N (M
rocD —
h- t rf r-
28£gt?8t:8:£
3
X
CD
a,
<n
3
o
A
>
o
c
0>
>o
P
ca
.2
CÖ
•4—
CO
l"«JS g g
■o (0 ■? *« o O D) 3
TO
CU
CO
JQ
03
O
ja
(0
o
ja
	
■TJ	j2
<y	<D
N	T3
(D	'O
Od	O
CO ro
(M CN CD
CM CD N.
CM ro o
OJ N ^
*-« CM
— CO rt* CM
J3 — O C73.
s2
Ocu
CM CM tt lO CD O ro lO 00 05 «p CM lO O 1 C7) O CD CM
ro O ro O lO CM rr ^—lO
CMIO I | CM	I	I
lO 05
lO 05 I Ol N-
h- N- | ^ C0 OJ t— I
OJ O I »—. OJ ,
ro *-• I
CD CD — I CM CM	I
§12 I
ro o I i- r^ ro t-. I
r? — I ^ I
<m
m m
• >(/)
O
unun .-§
« g ■o — 53 Si "O o> g- o. D. <u a
S •- .2 .S S c
« — . co
gšS**«
0 g-a-5-.y
« “ j) g s > ■o §■ N N "3 >-
■2a.SS"°a
a; o o ra „ = w e e C 05 C | C [ C ^ N
1 CM to ^ lO VO
a
p
co
Razglas.
Velike počitnice irajajo od 25. junija do vštetega 31. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministrstva prosvete Snbr. 10110 od 14. marca 1929 velja to enako za abiturijente tudi potem, ko že prejmejo izpričevala o višjem tečajnem izpitu.
Prijave za popravne izpile morajo biti vložene 24. avgusta. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din in s toliko kolki po 10 Din, iz kolikor predmetov mora prijavljenec delati izpit. Priložiti se mora tudi zadnje izpričevalo.
Popravni izpiti se prično dne 28. avgusta po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju
Vpisovanje za šolsko leto 1933/34:
1) dne 1. sept. za I. razred.	2)	dne 2. sept. za II. razred.
3)	dne 4. sept. za III. in IV. r.	4) dne 5. sept. za učence V. do VIII. r.
Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, novinci pa tudi krtni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) Din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseh davkov. Vsak učenec mora prinesti k vpisu tedaj tudi potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko plačujejo neposrednega dovka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, če mu je davek predpisan. Šolnina znaša:
Pri let. davku:		za I—IV. raz.		za V. in VI. raz.	za VII. in VIII. razred	
preko 300—500	Din	100	Din	125 Din	150	Din
500-750	n	125	n	150 „	200	
750—1000	n	150	n	200 „	250	»
000—1500	n	200	n	250 „	300	n
500—2500	n	250	n	300 „	350	n
„ 2500—4000	n	300	n	350 „	400	n
„ 4000—6000	n	350	»	400 „	450	n
„ 6000—9000	n	400	n	450 „	500	n
„ 9000—12000	n	450	n	500 „	550	n
„ 12000—15000	n	•500	»	550 „	600	n
15000 od vsakih D1000 še po 20			n	30 „	50	n
Ako imajo roditelji več olrok v šolali, plačajo za otroka v najvišji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine.
V I. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpit in dosežejo v tem koledarskem letu najmanj 10 let, starosti a ne prekoračijo 13 let. Izjeme ni.
Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec star preko 17., ob vpisu v VII. razred pa ne preko 19 let. Izjemoma sme le kraljevska banska uprava (dravske banovine v Ljubljani) spregledati predpisano starostno mejo, in to največ do dveh let. Za spregled starostne meje naj se vlože prošnje pri ravnateljstvu že do 15. avgusta; ravno tako tudi prošnje za spregled šolskega okoliša. Prijavnice za vpis se dobe v šoli ali v trgovinah.
Vsak učenec mora plačati pri vpisu 20 Din za zdravstveni to n d.
Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski.
Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kukujejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig.
V Kr. nju, 24. junija 1933.	Direktor	gimnazije.
« i
■: