MIROSLAV GLAS Razsežnosti sive ekonomije v Sloveniji (2) 3. Področja prikrite dejavnosti delavcev v družbenem sektorju 3.1. Značilnost sive ekonomije je velika pestrost dejavnosti in izrazita prilagodljivost prebivalstva v uvajanju novih oblik, saj se ravnajo neposredno po dejanskih potrebah. Za prikrito dejavnost je značilno: a) da delajo delavci v sivi ekonomiji sorazmerno intenzivno in učinkovito, saj sami organizirajo svoje delo, tudi zaslužek je običajno neposredno vezan na delovni učinek, b) delavci opravljajo tiste dejavnosti, ki ustrezajo potrebam gospodinjstev, pri čemer jih trg, čeprav pogosto nelegalen, učinkovito usmerja; prisoten je interes za čim nižje stroške, tudi z nabavo orodij in materialov v okvirih sive ekonomije, z izogibanjem plačilu davkov in prispevkov, c) vrsta dejavnosti se osredotoča na področja, kjer obstaja v uradnem gospodarstvu pomanjkanje dobrin in storitev, kjer ni izrazite konkurence, zato se pojavlja krajevno omejeni monopolni položaj, ki omogoča sorazmerno visoke zaslužke. Pogostnost opravljanja posameznih oblik dejavnosti sive ekonomije med delavci in delavkami, zaposlenimi v slovenskih podjetjih, v letu 1988 (podatki so v % anketiranih podjetij) a) delavci b) delavke Oblika dejavnosti v sivi ekonomiji odgovorili dosti malo nit odgovorili dosti malo nit A. GRADNJA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ Instalacijska dela (elektrika, voda) 155 21.3 65,2 13.5 135 - 0,7 99,3 Zidarska dela 151 23.8 57,0 19,2 133 - 4,5 95.5 Pleskarska in soboslikarska dela 149 12.8 53,7 33,6 134 0.7 9.0 90,3 Tesarska in mizarska dela 156 17.9 53,2 28.8 135 - 3,7 96.3 Storitve pri selitvah in montaži puhiilva 149 4.0 30,9 65,1 133 - 1.5 98.8 Druga popravila in vzdrževanje • stanovanj, hii 152 19,7 59.9 20,4 134 1.5 16.4 82.1 Druga gradbena dela 151 15.9 51,7 32,5 133 - 6,8 93,2 B RAZNA POPRAVILA STROJEV Popravila in vzdrževanje avtomobilov 155 19.4 68.4 12,3 135 - - 100,0 Popravila gospodinjskih aparatov 150 6.0 54.7 39,3 134 - 1.5 98,5 Popravila TV in drugih aparatov 148 5.4 34.5 60,1 133 - U 98.5 C KMETIJSKA OPRAVILA Obdelovanje vetjih polj. kmetij 160 45.0 46.3 8.8 142 27.5 54,9 17,6 Vrtnarjenje 157 51.0 35.0 14,0 143 63,6 29,4 7.0 Reja živine (od perutnine do govedi) 155 31,6 58,1 10.3 139 22,3 62,6 15,1 Ribolov v vetjem obsegu 147 1.4 4.8 93,9 136 0.7 - 99,3 Nabiranje gozdnih sadežev in zeliSt 145 ■ 3,1 42.8 44.1 134 16.4 48.5 35,1 Nedovoljena seinja lesa 146 2.1 40,4 57.5 132 - 2,3 97,7 Opravljanje storitev s kmetijskimi stroji 148 4.1 54,7 41.2 134 0.7 4.5 94.8 a) delavci b) delavke Oblika dejavnosti v sivi ekonomiji odgovorili dosti mak» nič odgovorili dosti malo nič D. ZASLUŽKI V PREVOZU IN TRGOVINSKI DEJAVNOSTI Neregistrirane prevozne storitve (tovor, taksi) 149 2.0 27,5 70,5 135 — 0.7 99,3 Goljufanje kupcev pri tehtanju v trgovini 145 0.7 4.8 94,5 132 0.8 5,3 93,9 Prodaja deficitarnega blaga •pod pultom« 146 2,7 8,2 89,0 133 2.3 6.8 91.0 Zganjekuha, prodaja alkohola »na frno. 149 5.4 55,7 38,9 134 0,7 16.4 82.8 E. STROKOVNE. ADMINISTRATIVNE IN INTELEKTUALNE STORITVE Tipkanje in druga administrativna dela 146 — 8.9 91,1 142 1.4 58,5 40,1 Opravljanje računovodskih storitev 146 0.7 23.3 76.0 139 1.4 41,0 57,6 Izdelava računalniških programov 147 0.7 34.0 65.3 134 - 8,2 91,8 Izdelava investicijskih projektov 147 2.0 20,4 77,6 134 - 8.2 91,8 Razne strokovne svetovalne storitve 147 2.0 34,0 63,9 134 — 12.7 87.3 Druge honorarne strokovne storitve 145 0.7 42.8 56,6 133 — 27.8 72.2 F POMOČ PRI GOSPODINJSKIH DELIH ČiSčenjc in pospravljanje tujih stanovanj 142 0.7 4.2 95,1 134 0.7 32.1 67,2 Čuvanje drugih otrok 142 - 3,5 96.5 135 3.7 36,3 60,0 Zdravstvena nega in potnoč bolnikom 142 — 2.8 97.2 133 - 12.0 88.0 G. STORITVE V ZDRAVSTVU. kulturi in Športu Opravljanje »črne« zobozdravstvene prakse 147 1.4 2.7 95,9 136 0.7 2,2 97.1 Storitve alternativne medicine 145 0,7 5,5 93.8 134 0,7 3.0 96.3 Initruiranjc dijakov in Študentov 145 — 25,5 74.5 134 - 20,1 79,9 Pouk glasbe in tujih jezikov 145 - 4.1 95,9 134 - 9,7 90.3 Pouk in vadba iporta (tenis, smučanje) 147 — 37,4 62,6 135 - 9.6 90,4 H. PROIZVODNJA DRUGIH DOBRIN Šivanje in pletenje izdelkov za prodajo 147 0.7 8.2 91.2 141 7,1 60.3 32.6 Izdelki domače umetne obrti za prodajo 146 0.7 18.5 80.8 136 2.2 28.7 69.1 Umetni.Ua dela za prodajo (slike itd.) 145 0.7 21.4 77.9 134 - 6.7 93.3 1 STANOVANJSKO PODROČJE Oddajanje dela stanovanja v podnajem 147 2.0 46,3 51,7 135 3.0 43.7 53.3 Oddajanje sob domačim in tujim turistom 146 1.4 20.5 78,1 135 1.5 20,0 78,5 J. NELEGALNA. NEZAKONITA DEJAVNOST OdentSko posojanje denarja 144 - 9,0 91,0 133 - 3,0 97.0 Preprodaja konvertibilne valute 145 13,1 51.7 35,2 133 8.3 39,8 51.9 Preprodaja videokaset. tehničnega blaga 145 2.1 25,5 72,4 133 0.8 12.8 86,5 Druge oblike preprodaje (zemlja. hiSe) 143 0.7 18,2 81,1 132 - 9.8 90.2 Tihotapljenje (kava. jeans, lehnika) 145 2.1 40.7 57,2 133 0.8 31.6 67,7 Prejemanje napitnin, »plaviti kuvert» 146 3.4 16,4 80,1 . 2.2 10.4 87.3 Prostituiranjc 142 - 1.4 98,6 133 - 6.8 93.2 K. DRUGE OBLIKE SIVE EKONOMIJE" 142 4,2 12.0 83.8 133 2.3 7.5 90.2 * V druge oblike sive ekonomije 10 v anketiranih podjetjih uvrstili: gradbeni nadzor, samogradnja, ključavničarska dela. montaia stikal in TV anten, popoldansko delo pri kmelih. čebelarstvo, pripravljanje drv. gozdarska dela. prodaja sadja, goljufanje pri preprodajanju, predelava odpadnih surovin, izdelava rezervnih delov, tiskarska dela. igranje v zabavnoglasbenih ansamblih, frizerska dela, čevljarstvo, sestavljanje izdelkov podjetja na domu. priložnostna dela v Italiji (pospravljanje, prodajanje, obiranje pridelkov). 3.2. V anketi smo za daljši spisek prikritih dejavnosti spraševali, ali jih opravljajo delavci oziroma delavke v posameznem podjetju dosti, malo ali nič. Podatki v tabeli kažejo intenzivnost opravljanja posamezne prikrite dejavnosti. Upoštevati moramo, da gre za dejavnost delavcev, zaposlenih v družbenem sektorju, kajti struktura dejavnosti kmečkih gospodinjstev, drugih delavcev v zasebnem sektorju ter nezaposlenih in upokojencev je nedvomno drugačna, vendar pa so zaposleni v družbenem sektorju najpomembnejši del aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Za sivo ekonomijo so značilne naslednje dejavnosti: 1. gradnja in vzdrževanje stanovanj, kjer se pojavlja »fuš« predvsem pri gradnji zasebnih hiš, vikendov, pa tudi pri kasnejšem opremljanju, vzdrževanju ali prenovi stanovanj ter pri selitvah." Pri tovrstni dejavnosti sodelujejo moški, zlasti pri zidarskih, tesarskih in instalacijskih delih ter drugih popravilih in vzdrževanju, ženske se s tem kot s pridobitno dejavnostjo (izven lastnega doma) ukvarjajo v zanemarljivem obsegu. 2. zelo pomembna so popravila gospodinjskih aparatov in avtomobilov, kjer je uradni servisni sektor očitno sorazmerno drag, počasen, kakovost je nezanesljiva." Seveda zahtevajo ta opravila ustrezno strokovno znanje in tehnično opremo, zato je to pogosto področje dela delavcev, ki so sicer zaposleni v družbenih servisnih organizacijah. Značilno je. da so tudi ta dela domena moških, ženske se s tem praktično ne ukvarjajo. 3. največji del prebivalstva se ukvarja s kmetijskimi deli, pri katerih je sicer težko razlikovati pridobitno in samooskrbno dejavnost.» Ob visoki stopnji urbanizacije je delež delavcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, presenetljivo visok za Slovenijo.-'1 Največ se jih ukvarja z vrtnarjenjem, kjer ženske po angažiranju celo presegajo moške, veliko je tudi obdelovanja večjih polj, kmetij ter živinoreje. Pogosto je nabiranje gozdnih sadežev in zelišč, medtem ko sta izrazito pridobitni dejavnosti, nedovoljena sečnja lesa in opravljanje storitev s kmetijskimi stroji, sicer dokaj pogosti (tega je dosti več pri kmečkem prebivalstvu), vendar se omejujeta na moške. 4. z vidika odnosov v družbi, zlasti poslovne morale in spoštovanja predpisov, je zanimiva dejavnost neregistriranega prevoza ter okoriščanja v trgovinski dejavnosti, kjer sem uvrstil goljufanje kupcev pri tehtanju (goljufa se lahko tudi pri kakovosti) in prodajo deficitarnega blaga »pod pultom«, zanimiva pa je tudi domača žganjekuha in prodaja alkoholnih pijač »na črno«". 5. posamezne skupine prebivalstva se precej ukvarjajo s strokovnimi, administrativnimi in intelektualnimi storitvami izven rednega delavnika, pri čemer je ob vse večjem pomenu teh storitev v sodobnem gospodarstvu precejšnje tudi povpraševanje. Nekatere storitve zahtevajo specializirano strokovno znanje, zato se z nji- Zelo obsežna je l< dejavnost ru Madžarskem. kjer letno .» hrtu. zgradijo 40 000 stanovanj, k« bi licet zaposlilo 120.000 gradbenih delavcev. O'Heam (1980. aH. 22S-6) navaja velik obseg poprava in vzdrtevanja stanoval« v ZSSR. I Biča luč (1987. str 331) opozarja na sivo ekonomijo tako v pridobivanju gradbenih dovoljenj kot pri gradnji, kjer privatniki zaposlujejo neprijavljene dclavce " Ta sektor je tipičen za socialistične države V ZSSR je pomemben del sive ekonomije preskitn rezervnih delov za popravila (M Glas. 1988, «u. 86). V Madžarski napitnine TV acrvtseijcm in avtomchanikom presegajo sKxrinji redni dohodek serviserjev (podatki P Buza, nav. po M Glas. 1988. str 93). Tudi u dejavnost je tipična za socialistične države in znane ohünice !1 L Bičanič (1987, str. 328) pojasnjuje velik obseg sive ekonomije v pridelavi hrane z ravnijo razvilo«!i Jugoslavije in sorazmerno «cvilmtn kmečkim prebivalstvom, s skupino meUnih gospodinjstev, s pnsirantm odnosom ekonomske politike do zasebnega kmetijstva, kar povzroča omejitve v kmetijski produkciji in vlabio preskrbo, stoletno tradicijo sodelovanja kmetov v obdelovanju zemlje, itd. Na lern področju je veliko izkirfenj s podzemnim gospodarstvom iz časov prohib>ci)c v ZDA ier iz obsežne trgovine s -samogonom- v ZSSR. zlasti po protialkobolm kampanji Gorbačova (glej V. G. Tremi. 1975. M Glas. 1988. str 87-89). mi ukvarjajo le ustrezne skupine delavcev, druge so enostavnejše. Ker primanjkuje majhnih strokovnih, svetovalnih institucij, se je zelo razvila siva ekonomija, značilne pa so velike razlike po spolu. Podobna je skupina storitev v zdravstvu, kulturi in športu, kjer se z rastjo življenjske ravni, z uveljavljanjem novih načinov življenja in prostega časa ter s krizo družbenih dejavnosti Sirijo možnosti sive ekonomije. Seveda so storitve v zdravstvu omejene na ozek krog specialistov. bolj množična je športna vadba in inštruiranje. Te storitve se pojavljajo v sivi ekonomiji predvsem zaradi nesmotrnega omejevanja zasebne dejavnosti in premajhne ter neučinkovite mreže institucij, tudi zaradi razlik v ceni, so pa povezane s civilizacijskimi trendi, ki se jim uradna dejavnost prepočasi prilagaja. 6. tradicionalne pomoči pri gospodinjskih delih je pravzaprav malo, več je tega pri posebni skupini starejšega, upokojenega prebivalstva, seveda pa se s tem ukvarjajo predvsem ženske, tako s čuvanjem otrok kot z gospodinjskimi deli. 7. zanimivo in finančno donosno je stanovanjsko področje, ker je za socialistične države tipičen primanjkljaj stanovanj ob nesmotrni stanovanjski politiki^. V anketi je zlasti pogosto oddajanje sob v podnajem. tudi zaradi velike notranje migracije in nerešenih problemov bivanja dijakov in študentov, donosna pa je turistična dejavnost, ki je seveda omejena na turistične obmorske in zimsko-športne centre14. Ta del sive ekonomije ima izrazito negativen socialni in moralni prizvok, močan demonstracijski učinek neupravičenega bogatenja z oddajanjem dela družbenih stanovanj in izkoriščanja stanovanjske stiske. 8. v gospodinjstvih proizvajajo razne dobrine, zlasti na področju šivanja in pletenja (ženske), izdelave predmetov domače ali umetne obrti in tudi umetniška dela, čeprav to področje še ni izkoristilo dejansko velikih možnosti. 9. za razmere v naši družbi je izredno zanimivo področje nelegalnih, nezakonitih dejavnosti, ki po strogi konvenciji o ustvarjanju vrednosti sicer ne bi štelo, je pa pomembna ilustracija gospodarskih, socialnih in moralnih družbenih razmer ter iznajdljivosti prebivalstva v reševanju stvarnih težav. V anketo sem uvrstil nekaj tipičnih primerov in ocene obsega tovrstnih dejavnosti so glede na njeno nelegalnost takšne, da jasno kažejo na obseg rušenja pravnih norm v naši družbi. Izredno razširjena je preprodaja konvertibilnih valut, v katero je prebivalstvo dejansko ekonomsko prisiljeno zaradi ohranjanja kupne moči prihrankov ter možnosti potovanja in nakupov v tujini, družba pa je praviloma tolerantna. z občasnimi reagiranji. Pravi »narodni šport« je tihotapljenje nekaterih deficitarnih dobrin (kava), tehničnih aparatov in njihova preprodaja, pri čemer so pri večjem obsegu aktivni delavci prevozniških podjetij, pri tihotapljenju za lastne potrebe pa skoraj ni izjem. Dosti je primerov prejemanja napitnin in »plavih kuvert« pri nekaterih dejavnostih, tudi prave korupcije. Manj je oderuškega posojanja denarja, med ostalim kriminalom pa sem uvrstil le prostituira-nje, ne pa tudi ilegalnih iger na srečo ter preprodaje mamil, kar po podatkih črne kronike tudi obstaja, vendar je tega manj kot v mnogih razvitih državah, npr. v ZDA. Siva ekonomija se pojavlja še na nekaterih področjih, ki niso vključena a Bičani (1988. sir. 172) upravičeno plavi, da so stanovanja dober pnmer n to. Itako nastaja neuradni dd gospodarstva um, kjer neustrezna politika prepreči uradnemu, da bi dobro opravil nalogo 24 Prav na stanovanjskem področju srečamo pomembne primere sive ekonomije v časopisih, s podatki o odmikih najemninah stanovanj zlasti za družine, o zaslužkih pn oddajanju družbenih stanovanj tujcem, cene ilegalnega bivanja v itudentskih domovih, ncprigavljanje domačih m lujih turistov - .sorodnikov«, itd v anketo, zlasti nekatere osebne storitve (frizerji, kozmetiki), lahko bi bolj podrobno razčlenili gradbena in kmetijska opravila, vendar je za tovrstno anketo že sedanja razčlenitev dovolj podrobna, z večjo podrobnostjo bi se povečala nezanesljivost ocen. Poudariti velja: 1. da gre za zelo raznovrstne dejavnosti v sivi ekonomiji, ki posegajo na vsa področja dejavnosti in potreb gospodinjstev; v anketo sem vključil 47 oblik, kadrovski strokovnjaki so pripisali še 18 drugih opravil, ki pa se pojavljajo z zelo različno intenzivnostjo. 2. najbolj množične so tiste oblike, ki so povezane z neposrednimi življenjskimi potrebami prebivalstva in ne zahtevajo posebnih strokovnih znanj: gre za tradicionalne dejavnosti (kmetijstvo, obrtniške storitve) ter za probleme neustrezne strukture uradnega gospodarstva (gradbena dela, storitve), za njegovo izrazito neprilagodljivost in sorazmerno visoke cene, pa tudi za nove civilizacijske težnje0. 3. izrazite so razlike v vrstah in obsegu prikrite dejavnosti po spolu, saj so mnoge dejavnosti domena moških, manj je izrazito ženskih dejavnosti. Kot pridobitna dejavnost je siva ekonomija v večji meri predmet angažiranja moških, ki prevladujejo pri opravilih, ki so fizično zahtevnejša, zahtevajo več odsotnosti z doma, so strokovno ožje specializirana ali povezana z večjim rizikom (pollegalne dejavnosti). Ženske so bolj angažirane pri opravilih, ki predstavljajo nadaljevanje siceršnjega dela v družini oziroma gospodinjstvu, kar poglablja značilno delitev dela po spolu tudi v okviru prikrite dejavnosti. 4. Obseg dejavnosti v sivi ekonomiji 4.1. Pomen sive ekonomije je povezan predvsem z njenim učinkom na delovno angažiranje in zaslužek prebivalstva ter z vplivom na obnašanje delavcev v redni gospodarski dejavnosti. V naši anketi nismo mogli zbrati objektivnih podatkov o tem. koliko časa so delavci dnevno (tedensko) aktivni v sivi ekonomiji, ker je možno zbrati takšne podatke le z anketo o porabi časa med delavci samimi. V anketiranih podjetjih pa so navedli, kolikšen delež delavcev/delavk se dokaj redno, namenoma, z jasno pridobitno usmeritvijo ukvarja s prikrito dejavnostjo. Delež delavcev/delavk, ki se ukvarjajo s prikrito dejavnostjo (v % zaposlenih) delavci delavke do 10% zaposlenih 12,6 34,0 10-20% zaposlenih 15,8 20,0 20-40% zaposlenih 21,5 16,0 40-60% zaposlenih 24,1 12,0 nad 60% zaposlenih 25,9 18,0 Povprečni delež aktivnih v sivi ekonomiji Mediana deleža aktivnih v sivi ekonomiji Podatke je navedlo podjetij 43,7 42,5 158 32,6 20,0 150 Občasno, bolj ali manj slučajno se s sivo ekonomijo sreča večina delavcev, tudi a Za razvoj »vc ekonomije bi Lahko posuviii dvoje lez. ki su te jxxniih v anketi: 1. razvoj prikrile dejavnosti izvira iz pomanjkanja določene proizvodnje dobrin in zlasti ob rt nitki h storitev, ki so zelo pomembne za vsakdanje življenje, uradno gospodarstvo pa jih zanemarja. 2 vse bolj so problem v nali družbi previsoke ccnc storitev v uradnem družbenem ali zasebnem sektorju ob padcu kupne moči prebivalstva, zato sprejema prebivalstvo tudi nelegalne, čeprav manj kakovostne storitve prikrite dejavnosti. v anketiranih podjetjih je bil ocenjen delež delavcev, ki se ukvarjajo s sivo ekonomijo, na 1-99%, tako za moške kot ženske. Ocena deleža aktivnih v sivi ekonomiji je sorazmerno visoka, v povprečju 43,7% delavcev in 32,6% delavk, kar kaže na značilno razliko v angažiranju po spolu2*. Siva ekonomija kot pridobitna dejavnost je tako bolj področje dela moških, sociološke raziskave pa potrjujejo, da ženskam v večji meri ostaja gospodinjsko delo kot neplačana dejavnost ter druge dejavnosti, ki se uvrščajo v samooskrbno gospodarstvo. 4.2. Predpostavljamo lahko, da je aktivnost v sivi ekonomiji, ki pogosto zahteva ustrezna praktična strokovna ali celo specializirana dela, različno razširjena med posameznimi skupinami delavcev. Siva ekonomija je hkrati dejavnost, v kateri trg. čeprav prikrit, »črni« trg, deluje. Vprašanje je, od česa je odvisno dejansko vključevanje in zaslužek posameznikov v sivi ekonomiji. Po oceni kadrovskih strokovnjakov so najpomembnejše možnosti za prikrilo delo, torej potrebe po določenih storitvah v okolju, pomanjkanje obrtnikov in zato povpraševanje po »fušu«. sledi znanje za opravljanje takšnega dela. usposobljenost in izkušnje-'7, šele na tretjem mestu so potrebe po dodatnih sredst\ih in s tem pripravljenost na prikrito 'delo zaradi nuje. Delavce smo po poklicnih znanjih in položaju v proizvodnji razvrstili v 6 skupin in anketirali kadrovske strokovnjake, kakšen je vrstni red vključenosti teh skupin v sivo ekonomijo (določili so za vsako skupino rang 1-6 glede na zaslužek v sivi ekonomiji). Skupine zaposlenih po poklicnih znanjih in položaju v podjetju Rang 1 2 Razvrstitev po rangih (%) 3 4 5 6 KV in VKV proizvodni dclavci 1 51 39 8 1 1 Delavci pri vzdrževanju, servisu 2 38 33 24 4 1 1 NKV in PK V proizvodni delavci 3 6 22 50 15 6 1 Strokovnjaki 4 4 4 16 45 26 4 Pisarniški delavci 5 1 - 3 31 45 21 Vodstveni in vodilni delavci 6 - 2 — 4 20 74 Tabela jasno kaže, da je za sivo ekonomijo potrebno praktično strokovno znanje, zlasti za najbolj množične oblike (gradnja, kmetijstvo, storitve), po drugi strani pa tudi čas. Oboje imajo predvsem delavci v proizvodnji in vzdrževanju, katerih delavnik je čvrsto določen1'. Strokovnjaki imajo manj časa, tudi manjše potrebe po dodatnem zaslužku, pisarniški delavci nimajo potrebnih znanj, vodilnim delavcem predvsem manjka čas, vrsta oblik sive ekonomije tudi ne ustreza njihovemu družbenemu statusu, zato se z njo ne ukvarjajo. 4.3. Kolikšen je materialni učinek prikrite dejavnosti? Praviloma se pri sivi * Z» 147 podjetij z oceno za motte in ženske >e je pokazalo. da m le v 8.»* podjetij ženske bolj angažiralo v »vi ekonomiji, v 12.4* pc za približno enak delež (nulika ne ptevega 5% ocene deleža za molke), v 68 .8* podjetij te mutki boli angažirajo v prikriti pridobitni dejavne«! 27 Na vpraianje. aH imajo njihovi delavci «trakovna znanja, primerna za sivo ekonomijo, to v 20.2% podjetij menili, da imajo povrnem primerna znanja, v 77.4* naj bi nekatere skupine delavcev imele taktna znanja, v 2,4* podjetij p« so menili, da delavci nimajo »treznih znanj. Z vidika znanja to možnosti delavcev vsekakor različne za različne poklicne atropine. 21 Prav zato io mnoga podjetja predlagala prehod na »evropski« delavnik, ki naj hi bistveno zožil možnosti za sivo ekonomijo, a temu mnogi dclaci nasprotujejo. saj bi jhn omejilo možnosti zaslužka in vilje življenjske ravni. ekonomiji računa s plačilom v gotovini, možne so tudi protistoritve, naturalno plačilo (v kmetijstvu)", kar seveda lahko izrazimo v denarnem ekvivalentu. V anketi smo spraševali o deležu zaslužka v sivi ekonomiji v primerjavi z rednim osebnim dohodkom (oziroma deležem v družinskem proračunu) kot referenčno kategorijo. V makroekonomskih ocenah obsega sive ekonomije je praviloma referenčna kategorija sicer registrirani družbeni produkt, ki pa v anketni oceni ni posebno smiseln, saj je z vidika blaginjskega učinka enostavnejša primerjava z rednim osebnim dohodkom, ki se tudi sicer pojavlja kot motiv delavcev. V anketi lahko pričakujemo precejšnjo negotovost in subjektivnost v oceni, saj gre za prikrito dejavnost, o kateri obstajo le posamezne informacije, delavci se različno angažirajo, kar je odvisno tudi od okolja, zato je težko oceniti povprečni delež zaslužka. Dejavnosti sive ekonomije so različno donosne, ponekod so možni znatni denarni zaslužki, drugje gre le za skromne prejemke; tudi cene storitev se zelo razlikujejo, vprašanje je, ali znajo anketiranci objektivno ovrednotiti natural-ne koristi, ali razlikujejo bruto in neto zaslužek, itd. Zato lahko pričakujemo, a) da številni anketiranci ne bodo odgovorili, ker dejansko ne poznajo zaslužkov ali nočejo navesti podatka, b) da bo razpon ocen nerealno velik, pri čemer so eks-tremne ocene nedvomno subjektivne, arbitrarne in c) da je zanesljivost ocene negotova, možna je pristranost zaradi prikrivanja podatkov ali pretirane ocene zaradi demonstracijskega učinka posameznih primerov zaslužkov. Metodološko sem skušal omiliti naštete probleme tako, da sem anketirane kadrovske strokovnjake vprašal po obsegu zaslužkov delavcev iz sive ekonomije na dva načina, in sicer a) najprej naj bi navedli, kolikšen je povprečni obseg zaslužka v sivi ekonomiji v družinskem proračunu (točkovna ocena), b) v drugem delu ankete pa naj bi navedli, kolikšen je obseg zaslužka za tri skupine gospodinjstev: za 10% gospodinjstev, ki se največ ukvarjajo s sivo ekonomijo, za naslednjih 40% gospodinjstev, ki so že manj aktivna, ter za preostalih 50%. ki se najmanj ukvarjajo s sivo ekonomijo. Iz teh treh ocen lahko potem izračunamo (agregatno) oceno, ki jo primerjamo s točkovno oceno. Rezultati ankete so v tabeli, s primerjavo ocen pa sem ugotovil naslednje značilnosti ocenjevanja: a) anketirancem je teže navesti točkovno oceno (ni odgovorilo 20,2% podjetij), laže ocenijo strukturno razčlenjen pojav (ni odgovorilo 8,7% podjetij), čeprav to še ne pojasnjuje zanesljivo tudi razlike v kakovosti ocen; b) da so v ocenah velike razlike med podjetji; del razlik je nedvomno objektivne narave, saj gre za različne razmere v kolektivih pri osebnih dohodkih, organizaciji dela, družbenem standardu, kvalificiranosti delavcev, razlike so tudi v širšem okolju podjetij, vendar je razpon v točkovni oceni, kjer so anketiranci navedli od 3 do 200% zaslužek glede na redni osebni dohodek, nedvomno pretiran; c) razlika med točkovno in agregatno oceno je precejšnja, kar kaže na negotovost pri ocenjevanju, saj bi morali biti oceni teoretično približno enaki. Menim, da je agregatna ocena zanesljivejša, ker so anketirani strokovnjaki ob njej temeljiteje razmislili, saj so morali navesti tri številke, tako da so bili manj pod vplivom slučajnih vtisov ali arbitrarnih ocen. n Način plačila njj M bil po anketi nasledil)! (« %): Način plačila vedno pogostno včasih redko nikoli plačilo i gotovino 17.9 66.7 11,9 2.4 1.2 ptotistorilev 0.6 21.9 54.8 22.6 - neplačana usluga - 14.2 503 34,2 1.3 Delež zaslužkov iz sive ekonomije v rednem zaslužku oziroma v družin- Dclcži zaslužkov v družinskem proračunu Točkovna occna Agrcgalna ocena za 10% najbolj aktivnih naslednjih za 50% naj-40% manj aktivnih skem proračunu % % % % % brez zaslužka — — — — 44 27.8 do 5% 6 4,3 7 4,4 1 0,6 8 5,1 32 20,3 5-10% 8 5,8 25 15,8 - 25 15,8 47 29,7 10-20% 27 19,6 53 33,5 9 5,7 43 27.2 19 12,0 20-30% 35 25,4 33 20,9 20 12,7 32 20,3 11 7.0 30-40% 20 14,5 18 11.4 11 7,0 15 9,5 3 1.9 40-50% 15 10.9 12 7,6 30 19,0 19 12,0 2 1.3 50-60% 8 5,8 4 2.5 14 8.9 4 2,5 - 60-80% 12 8.7 3 1,9 28 17.7 8 5,1 - 80-100% 6 4,3 3 1.9 25 15,8 4 2,5 - 100-150% - - 15 9,5 - - 150% in več 1 0,7 - 5 3,2 - - povprečni delež 38,1 23.7 71,2 30,1 9.1 mediana deležev 30,0 19.0 60,0 25.0 7.0 standardni odklon 26,4 16,8 46,4 21,0 10,1 minimum 3,0 2,2 5,0 3.0 0,0 maksimum 200,0 95,0 300,0 100,0 50,0 Točkovna ocena o 38,1% dodatnega zaslužka iz sive ekonomije je sorazmerno visoka, če jo primerjamo z ocenami za razvita tržna gospodarstva, saj pomeni iz sive ekonomije dodatnih 4,6 rednih mesečnih osebnih dohodkov na leto, kar je kljub precejšnji kmetijski dejavnosti in razširjenemu »fušu« precej, zlasti zaradi upadanja kupne moči prebivalstva, ki mu zmanjkuje denarja tudi za plačila dobrin in storitev iz prikrite dejavnosti. Agregatna ocena, ki znaša 23,6% družinskega proračuna, je precej skromnejša in povsem skladna z ocenami Kukarjeve in Simončiča". Pri primerjavi obeh ocen pa moramo upoštevati, da gre za nekoliko različen koncept: pri točkovni oceni smo spraševali o deležu zaslužka delavca glede na njegov redni zaslužek, pri agregatni oceni pa gre za delež neregistriranih zaslužkov v družinskem proračunu, kjer je zaradi dela nezaposlenih odraslih članov. zlasti žensk, ob določenih transfernih dohodkih gospodinjstev, možno le približno primerjati obe oceni. Drugi pristop k oceni deleža pa je pomemben, ker daje podatke o disperziji zaslužkov iz sive ekonomije med gospodinjstvi, ki kažejo, da so ti zaslužki bolj neenaki kot redni osebni dohodki. Pri nekaterih gospodinjstvih dosega dodatni zaslužek iz sive ekonomije zelo velike zneske, včasih presega redne zaslužke (pri desetini gospodinstev, ki se največ ukvarjajo s sivo ekonomijo, naj bi za 12,7% gospodinjstev dodatni zaslužek presegel rednega). Desetina gospodinjstev, ki se največ ukvarjajo s prikrito dejavnostjo, naj bi zaslužila v povprečju kar 71,2% rednega družinskega proračuna, kar nedvomno pomeni veliko angažiranje in izčrpavanje v prikritem delu". Nadaljnjih 40% gospodinjstev naj bi v povprečju zaslužilo 30,1% rednega zaslužka, kar ni Upoštevati moramo, da tla referenčni kategoriji in metodologija ocenjevanja povsem različni. " Za foil k len zaslužek moramo upoštevati: - da si je v prikriti dejavnosti težko zagotoviti stalen obseg dela, stalne kupce, da bi lahko dosegah tak zaslužek. - da to ob rednem delavniku zahteva veliko časa. tako da tem delavcem ne ostaja prosti čas. - da so pogosto cene storitev v sivi ekonomqi nižje kot v formalni dejavnosti, zato je težko realizirati tak zaslužek. pretiran znesek, saj ga je s pridobitno dejavnostjo moč doseči tudi zaradi izognitve dajatvam. Spodnja polovica gospodinjstev, katere četrtina naj bi po anketi ničesar ne zaslužila v sivi ekonomiji, doseže v povprečju 9.1% rednih prejemkov, kar v bistvu pomeni en dodatni mesečni osebni dohodek letno. Tem gospodinjstvom siva ekonomija ni bistven vzvod izboljšanja življenjske ravni, medtem ko se prva polovica gospodinjstev dosti angažira v prikriti dejavnosti, ima pa od nje tudi primeren materialni učinek. Ocenjujem sicer, da je agregatna ocena bliže dejanski razsežnosti sive ekonomije, omogoča pa tudi koristen vpogled v neenakost zaslužkov v prikriti dejavnosti. Seveda brez dodatnih raziskav ni argumentov za zavračanje točkovne ocene, smiselna je domneva, da je dejanski obseg zaslužkov iz sive ekonomije v intervalu med 23,7 in 38.1% rednih zaslužkov, verjetno bliže spodnji kot zgornji meji. 4.4. Kako vpliva siva ekonomija na neenakost dohodkov oziroma življenjske ravni? V literaturi ni izčrpne analize, ker so podatki le delni oziroma preveč negotovi za nedvoumne sklepe. Pri zaslužkih iz sive ekonomije je neenakost velika, bistveno večja kot družbene norme o sprejemljivih razlikah", vendar to ne pomeni nujno, da se poveča skupna neenakost, saj je bistveno vprašanje, kako se razporedijo zaslužki iz sive ekonomije med gospodinjstvi, v katerem delu dohodkovne lestvice se osredotočajo. V javnosti je razširjena ocena, da vplivajo razna neregistrirana plačila, npr. »fuš«, na povečanje socialnih razlik, da omogočajo (neupravičeno) bogatenje dela prebivalstva". Nasprotno temu prepričanju je I.Bičanič (1987) poskušal s parcialnimi podatki o nekaterih oblikah sive ekonomije pokazati, da so takšne ocene napačne, da so rezultat demonstracijskega učinka in ne objektivnih razsežnosti sive ekonomije. Siva ekonomija nedvomno spreminja razdelitev dohodkov iti premoženja med posameznimi gospodinjstvi, ker je delež neregistriranih dohodkov različen, spreminijo se tudi razmerja med skupinami gospodinjstev (mestna nasproti podeželskim, kmečka, mešana in nekmečka), tudi regionalne neenakosti se spremenijo, ker so posamezne oblike prikrite dejavnosti zelo neenakomerno razšiijene (npr. kmetijstvo, turizem, tihotapljenje). Vendar gre po eni strani za manjši del skupnega prihodka gospodinjstev (po naši agregatni oceni za slabo petino), večji dohodki se pojavljajo le pri nekaterih oblikah prikrite dejavnosti, ti zaslužki so tudi nestabilni, priložnostnega značaja. Po drugi strani se po spoznanjih naše ankete ti zaslužki osredotočajo pri gospodinjstvih (delavcih) iz sredine frekvenčne porazdelitve dohodkov (kvalificirani delavci, vzdrževalci). Okoli povprečja ali nekaj nad njim so tudi prikriti zaslužki nekvalificiranih delavcev, medtem ko se strokovnjaki in zlasti vodilni delavci manj ukvarjajo s prikrito dejavnostjo. Zato obe skupini, ki sta sicer v vrhu lestvice dohodkov, v povprečju (ob velikih individualnih odklonih) ne zaslužita večjega deleža skupnega dohodka v sivi ekonomiji. I. Bičanič (1988, str. 176) je menil, »da neuradni del gospodarstva najbrž vpliva na zmanjšanje ekonomskih neenakosti, vsekakor pa ne prispeva k njihovemu povečanju«, anketni izsledki pa to oceno potrjujejo. Res je, da posamezni prikriti zaslužki ustvarjajo psihološki demon- 0 Pri vseh dodatnih zaslužkih K značilna večja neenakost. kar velja npr. za zaslužke iz dopolnilnega dela v podjetjih ali za honorarne zaslužke, ki bi se v precejinjeni deležu uvrtčali v sivo ekonomijo, analiziral pa sem jih v M das (1985). u Tako K. Srajcr (Utkap prihoda na sodjalne razlike. Tržrine informacije. 1984/2. s». 10-16) navaja anketo, v kateri je 64% anketirancev menilo, da nelegalna plačila zelo vplivajo na socialne razlike. 17% jih je ocenilo vpliv na srednje sclik. le za 4% je vpliv majhen. 15% jih m znalo odgovorili M Zlat* (Ilegalni dniitveni ugovor. Ekonomska politika. 1985/ 17181 navaja, da je v anketi v Beogradu 28% anketirancev menilo, da omogoča neuradno gospodarstvo obogaienje. za 10% je to način preživetja stracijski učinek, vtis o (neomejenih) možnostih bogatenja, vendar so to običajno enkratni zaslužki, saj je prikrita dejavnost precej nestalen vir zaslužkov, zelo odvisen od gospodarskih razmer in politike državnih organov". Za sivo ekonomijo in njen delitveni učinek zato velja: 1. da v povprečju verjetno ne povečuje splošne ekonomske neenakosti dohodkov in premoženja, čeprav spreminja materialni položaj posameznih gospodinjstev glede na redne zaslužke, 2. da večini gospodinjstev ne more rešiti problemov poslabšanja položaja zaradi gospodarske krize in znižanja realnih dohodkov iz redne dejavnosti, saj je njen potencial tudi omejen s krčenjem kupne moči prebivalstva, 3. za približno tretjino gospodinjstev, zlasti za tisto desetino, ki se največ ukvarja s prikritim delom, pomeni pomembno izboljšanje življenjske ravni in zato nepogrešljivo sestavino »družinskega projekta preživetja«. 5. Perspektive razvoja sive ekonomije Siva ekonomija je v svetu rezultat dolgoročnih, »civilizacijskih« trendov, ki spreminjajo vlogo in značaj dela s širjenjem možnosti prenosa vrste dejavnosti spet na dom, pa tudi rezultat krize države blaginje, ki spodbuja prehod v bolj prikrite, neformalne oblike dejavnosti. Hkrati vpliva na njen obseg tudi trenutna gospodarska situacija, ki v kriznih razmerah povečuje potrebe prebivalstva po dodatnem zaslužku ter spodbuja iskanje cenejših dobrin in storitev v neuradnem gospodarstvu zaradi znižanja kupne moči. 5.1. V Jugoslaviji je gospodarska kriza nedvomno povečala interes prebivalstva po dodatnem zaslužku v sivi ekonomiji ter potrebe po cenejših dobrinah in storitvah. Pesimistične napovedi o reševanju krize povzročajo v splošnem pričakovanje zaostrovanja krize in še večjih socialnih problemov. V anketi, ki je sredi leta 1988 sledila majskim ukrepom ZIS, ki so napovedovali znižanje realnih osebnih dohodkov in s tem krčenje kupne moči prebivalstva, so prišli do izraza naslednji pogledi na kratkoročne tendence gibanja prikrite dejavnosti: a) v sivo ekonomijo naj bi se vključilo še več delavcev, tudi tistih, ki doslej še niso sodelovali (ocena v 37,6% anketiranih podjetjih), b) delavci bodo še bolj intenzivno delali v sivi ekonomiji, skušali bodo povečati prikriti zaslužek, poiskati nove možnosti prikritega dela in zaslužka (26,5%), c) ob tem se pojavlja tudi rezerva, da bodo delavci sicer težili k obsežnejši prikriti dejavnosti in k večjemu zaslužku, vendar se bodo srečali z omejenim povpraševanjem, saj se prebivalstvo s padcem kupne moči osredotoča na osnovne, nujne potrebe (33,5% podjetij). Vsekakor večina kadrovskih strokovnjakov meni, da kriza izrazito vpliva na obnašanje delavcev v sivi ekonomiji, vprašanje pa je, koliko so prisotni drugi viri sredstev, katerih trendi so drugačni kot redni osebni dohodki (nakazila zdomcev, zaslužki v privatnem sektorju, poraba finančnih prihrankov), s čimer se tudi obseg sive ekonomije spreminja drugače kot obseg uradnega gospodarstva. Ker prihaja tudi do substitucije nakupov v formalnem sektorju z večjim povpraševanjem v prikriti dejavnosti, je brez podrobnejšega poznavanja gibanja vseh razpoložljivih sred- M Tudi posamitai večji neregistrirani /aslulki naj hrt ne presegajo pomena najvdjih zaslužkov (denarnih in naluralmh) dela gospodinjstev iz formalnega vektorja, /lasti umetnikov. nekaterih «portnikov. dela poslovne in politične vodstvene elite i privilegiji, posameznikov na delu v tujini, itd. stev gospodinjstev in elastičnosti substitucije med nakupi v uradnem in prikritem gospodarstvu težko napovedovati kratkoročno gibanje zaslužkov v sivi ekonomiji. 5.2. Predvidevanja o razvoju sive ekonomije v daljšem obdobju so še bolj tvegana, saj so odvisna od uspešnosti reševanja krize, od prestrukturiranja gospodarstva. od sprememb v tehnologiji, od uveljavljanja koncepcije pluralizma lastninskih oblik, itd. Srečujemo se s protislovnimi procesi, hkrati s tem, da se bo verjetno postopno spremenil tudi odnos družbe do sive ekonomije. Anketirana podjetja so med šestimi trditvami o verjetnih trendih sive ekonomije izbrala največ tri najbolj verjetne trditve. Predvidevanja o razvoju sive ekonomije soglaša % 1 Zaradi krize se bo prikrita dejavnost še razširila 133 76,9 2 Na nekaterih področjih bo sive ekonomije vse več 79 45.7 3 Nove generacije so manj usposobljene in pripravljene delati »na črno« 45 26,0 4 Z razvojem drobnega gospodarstva bo manj potreb po sivi ekonomiji 44 25,4 5 Delavci so že izkoristili vse možnosti, zato se dejavnost sive ekonomije ne bo dalje širila 9 5,2 6 Zaradi dosedanje aktivnosti in preutrujenosti delavcev bo sive ekonomije manj 1 0,6 Pesimistična pričakovanja o gospodarskem okrevanju se kažejo v tem, da dobre tri četrtine anketiranih podjetij predvidevajo nadaljnje Urjenje sive ekonomije, le 10 podjetij je menilo, da bo prikrita dejavnost stagnirala ali celo upadala, ker so njene možnosti izčrpane. V bistvu prevladujeta dve oceni: - da se bo dejavnost sive ekonomije še dalje širila, da bo v njej delalo vse več delavcev, in to vse bolj intenzivno, - da se bo z razvojem tudi prikrita dejavnost prestrukturirala, širila na nova področja in morda krčila na nekaterih področjih. Dvomi o širjenju sive ekonomije se na dolgi rok ne povezujejo s krčenjem kupne moči prebivalstva zaradi krize, temveč se postavljata dva smiselna argumenta: - slabša strokovna, praktična usposobljenost mlajših generacij, njihova manjša pripravljenost za delo. spremembe delovne etike in načina življenja, - pričakovan hitrejši razvoj (uradnega) drobnega gospodarstva naj bi zmanjšal potrebe po prikriti dejavnosti. Pravzaprav je težko napovedovati skupni učinek teh nasprotujočih si tendenc, ker je marsikaj odvisno tudi od odnosa oziroma ukrepanja državnih institucij. Doslej so relativno odkrito dopuščali sivo ekonomijo, zlasti zaradi teze o njeni vlogi socialnega blažilca. dejavnika ohranjanja življenjske ravni in aktiviranja delovnih potencialov. Vse pomembnejša pa postaja njena disfunkcionalna vloga, njeno nasprotovanje poskusom intenziviranja dela v uradnem gospodarstvu, njen učinek izčrpavanja delovnih in ustvarjalnih potencialov. V anketiranih podjetjih pričakujejo, da se bo prikrita dejavnost širila na naslednjih področjih: a) Širjenje v okviru samooskrbnih dejavnosti, dejavnosti za preživetje oziroma ohranjanje dosežene življenjske ravni: vrtičkarstvo in obdelovanje zemlje v večjem obsegu, tako zaradi pritiska gospodarske krize kot novih teženj po bolj zdravi prehrani in biološkem obdelovanju zemlje; b) širjenje na področju deficitarnih obrtniških storitev, ki so že sedaj prisotne v »fušu«, ker ne pričakujejo dosti večje učinkovitosti legalnega obrtnega sektorja niti širjenja drobnega gospodarstva (osebne storitve, servisiranje strojev); c) samograditeljstvo in vzdrževanje stanovanj, ker je stanovanjska gradnja v vse hujši krizi; d) pričakuje se razvoj novih dejavnosti, ki nastajajo z razvojem tehnologije, z novo delitvijo dela, z novimi poklici in tudi novim načinom tržnega poslovanja, zlasti intelektualne storitve, svetovanje in informatika. LITERATURA BALASSA Bela (1982): The Hungarian economic re (orni. 196« lo 1981. - Washington. World hank staff working P«Pct BJCANIC Ivo (1987): The Inequality Impart of the Unofficial Economy in Yugoslavia - S. Alessandnni. B. Dallago. eds. The Unofficial Economy Comcqucnccv and Perspectives in Different Economic Systems Aldcrshot. Eng] . Brookß-eld. Vet.. Gower. Str. 323-336. BlČANlC lvo(l98£): Vloga neuradnih dejavnosti in obseg neuradnega dela jugoslovanskega gospodarstva -M Glas et al (1988). Str 154-179 BOH Katja (1988): -Neformalna- proizvodnja dobrin in storitev v primarnih skupnostih - L Svetlik et al. (1988). Sit 83-94 CASSEL Dieter (1985): Funktionen der Schattcnwirtschaft im Koordinatwnsmcchanismus der Marktwirtschaft und der Zentrahrcrwaltungswirtschaft - Diskussionsbcitracgc des Fachbereichs Wirtschaftswissenschaften an der Universitacts-Gesamthochschulc Duisburg. Nr. 79, September CASSEL Dieter, Ulrich CICHY (1986): Explaining the Growing Shadow Economy in East and West: A Comparative Systems Approach. - Comparative Economic Studies. 28 (I), str 20-41 ER1CSON E. Richaid (1984): The »Second Economy- and Resource Allocation under Central Planning. - Journal of Comparative Economics. 8 (1). so. 1-24. FEIGE L.Edgar (1979): How Big Is the Irregular Ecooomy? - Challenge. 22. Nov -Dec., str $-12. GLAS Miroslav (1985): Motivi, obseg in delitveni uänki dopolnilnega dela delavskih gospodinjstev v Sloveniji - Nate gospodarstvo. 31 (3-1). str. 154-157. Gl AS Miroslav (1987): Spremembe v strukturi dohodkov prebivalstva v kriznem obdobju gospodarskega razvoja. - Raziskovalni center Ekonomske fakultete Borisa Kidriča. Ljubljana. GLAS MIROSLAV et al. (1988): Siva ekonomija v svetu in v Jugoslaviji. - Delavska enotnost. Ljubljana GLAS Miroslav (1988 h): UCmki «ve ekonomije v jugoslovanski dmlbi m odnos ekonomske politike do «ve ekonomije. I. del. - Raziskovalni center Ekonomske fakultete Borisa Kidriča. Ljubljana GROSSMAN Gregory (1977)0982): The .Second. Ecooomy of the USSR. - Problems of Communism. 26(1977),$. «tr. 2$-40. V Tattzi. cd (1982). Str. 245-270. GUTMANN M. Peter (1977): The Subterranean Economy - Financial Analysts Journal. 33, Nov.-Dcc.. so. 24-27. 34. KUKAR Stanka. Marjan SIMONČlC (1984): Obseg sive ekonomije in tendence v njenem razvoju v Jugoslaviji - InJinut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana Pregled raziskav, 3 (2). str 67-122. KUKAR Stanka. Marjan SIMONČlC (1988): Siva ekonomija v Jugoslaviji - M Glas et al. Str 121-153. MATTERA Philip (1985): Off the Books The Rise of the Underground Economy - New York. St. Martin's Press MARRESE M. (1981): The Evolution of Wage Regulation in Hungary - V.P.G. Hare. H K Radicc. N.Swain, eds.. Hungary: a Decade of Economic Reform London. George Allen * Unwin Str S4-S2. MILLAR R James (1981): The ABO of Soviet Socialism - Urbana. University o« Illinois Press O HEARN Dennis (1980): The Consumer Second Economy: Size and Efferts. - Soviet Studies. 32 (2). so. 21&-234. SIMES D. Konstantin (1975): The Soviet parallel market - Economic Aspects of Lik in the USSR. NATO. Bruessel Str 91-100 SKOLKA JIRI. Hg (1985): Die andere Wirtschaft Schwarzarbeit und Do-it-yoursdf in Oesterreich - Wien. Signum Vertag SMITH Stephen (1986) Britain's Shadow Economy. - Oxford. Clarendon Press SVETUK Ivan et at. (1988): Neformalno delo. - Delavska enotnost. Ljubljana TREML G. Vladimir (1975): Alcohol in the USSR: A Fiscal Dilemma - Soviet Studies, 27 (2). so. 161-177.