Natanael Bumppo.

Angleški spisal

J. JR\ Cooper.

V.

Usa preriji.

Povest, predelana rrjlsLclirio.

V Ljubljair.

Založil Janez Giontini.

1901.

03 oGoab^

Natisnil Ant. Slatnar v Kamniku.

Prvo poglavje.

L eta 1803. so se dalj nje krajine, ki so prej
pripadale Francoski Lujzijani, spojile z Zdru¬
ženimi državami, in leto dni kesneje so prise¬
ljenci kar tolpoma vreli v novo pokrajino.

Jeseni je bilo, in listje je odletavalo z drevja,
ko se je po brezkončni preriji onostran reke
Mississippija pomikala dolga vrsta voz z domačim
orodjem. Bili so priseljenci, ki so gnali s seboj
tudi nekaj ovac in goveje živine proti zapadu.

Kolesa so ropotala po trdih tleh, na katerih
niso vozovi in živali puščali drugih sledov kakor
posamične bilke vele, razliojene trave.

Načelnik tega krdela, v katerem je bilo z
ženskami in otroki vred kakih dvajset ljudi, je
bil mož že črez srednja leta, vendar še gibčen
in krepak. Bil je nekamo sirovega obraza, oble¬
čen pa precej lišpavo. Tako je imel mesto
običnega pasu iz jelenje kože obledel svilnat
trak kričeče barve; roženi ročnik njegovega lov¬
skega noža je bil obložen s srebrnimi ploščami,
kapa pa obšita z naj dragocenejšo kunjino kožu-

4

ho v i no. Gombi na zamazani suknji so bili po¬
zlačeni, kopito njegove puške je bilo iz maha-
gonovine, in tri srebrne verižice so mu žvenketale
na prsih. Crez levo ramo je imel obešeno lovsko
torbo, puško in rog za smodnik, na desni pa
svetlo sekiro.

Mladi možje, stopajoči za njim, so bili
razen dveh starejših mož takisto opremljeni,
in na obrazu jim je bilo videti, da pripadajo isti
družini.

V družbi sta bili samo dve ženski, ena sta¬
rejša, nagubanega čela, mati večini teh izseljencev,
druga pa je bila deklica kakih osemnajst let, ki
je oči vidno pripadala boljšemu stanu.

Tako je tolpa bodila do večera. Ko pa je
solnce zahajalo, je stopil vodnik na grič, da bi
si kje izbral primerno ležišče. Ali nikjer ni bilo
videti kaj pripravnega. Že je nejevoljen stopal
nizdol, ko ga je spremljevalec opozoril na člo¬
veško postavo, ki se je v žareči zarji ostro
črtala na obzorju. Za vsak slučaj si možje pri¬
pravijo puške, in potem se vse krdelo napoti
naravnost proti onemu človeku.

Prišedši dosti blizu, ugledajo starega moža,
kateremu je bilo izvestno že nad osemdeset let,
pa je bil videti še dosti krepak. Oblečen je bil
večinoma v živalske kože, katerih dlaka je bila
obrnjena na zunanjo stran. Crez pleča je imel

5

lovsko torbo in rog za smodnik, opiral pa se je
na nenavadno dolgo puško.

Zdajci se dvigne ob njem velik, suh, brez¬
zob pes ter zarenči na potnike.

„Mir, Hektor ! 11  reče njegov gospodar z ne-
kamo zamolklim glasom, že drhtečim od sta¬
rosti.

„Cujte“, povzame vodnik, „ali mi pač mo¬
rete povedati, kje bi lahko prenočili za silo ? 11

„Ali je dežela že tako preobljudena onostran
velike reke ? 11  vpraša starec slovesno, ,,ali zakaj
vidim tukaj bele obraze ? 11

„Za tiste ni preobljudena, ki imajo kaj de¬
narja. Mislim, da ste priseljenec kakor mi, in
zato nam menda ne boste odbili pojasnila, ki
vas nič ne stane. Dober svet v preriji baje ni
predrag . 11

„Svet je dolg, ki ga mora starost plačevati
mladini. Kaj bi radi ? 11

„Kje bi prenočili in kje dobim sladko vodo
in travo za svojo živino . 11

„Pojdite z mano, in pokažem vam oboje,
ampak dosti več vam ne morem ponujati na tem
pustem travniku . 11

Rekši vrže starec težko puško lahkotno na
rame in se napoti po položju proti nižjim tlem.
Tam je šumljal bister studenec in se z drugimi

6

vodicami družil v majhen potok, oh katerem je
rasla sočna trava.

„Tu je dobro", reče vodnik, in vsa družba
se ustavi. Nekateri možje se nato lotijo dreves
in jih kaj skoro posekajo nekaj, da bi si na¬
pravili drv. Starec jih je gledal molče, naposled
pa se je z bolestnim pogledom ozrl na izsekani
prostor in se godrnjaje obrnil.

Ko so možje dovršili svoj posel, so eden
voz, ki je bil pokrit z veliko, platneno plahto,
potisnili h gošči in tam zabili več kolov v
zemljo, nanje pa pripeli vrvi, držeče plahto, tako
da je nastal kaj ugoden šotor. Voz so nato po¬
tegnili na piano in z njega prinesli nekaj lahkega
orodja v šotor.

Starec je nekamo radoveden ogledoval vse
te priprave. Naposled se približa šotoru, da bi
skozi odstrto gubo pogledal vanj. Zdajci pa za¬
čuti težko roko na rami, in nekdo ga precej
šiloma pahne od šotora.

„Star pregovor pravi: Kar te ne peče, ne
gasi“, se zajedno začuje precej osoren glas.

„No,“ odgovori stari mož, ,.ljudje prinašajo
pač malokdaj kaj na prerijo, kar naj bi ostalo
skrito. Nič hudega nisem mislil. “ Rekši stopi k
naseljencem, ki so že začeli kuhati. Ko je stal
tamkaj, je za njim zaklical vodnik ime Ellen

7

Wade. Že omenjena mlada deklica nato vstane
od ognja in odhiti kakor antilopa v šotor.

V tem se je bilo že popolnoma stemnilo,
in mati vse družine je vriščeč zaklicala, da je
večerja skuhana. Na ta poziv stopi vodnik iz
šotora in povabi starega tujca, naj prisede k
večerji.

..Hvala, prijatelj reče neznanec, „sem že.
Ce pa hočete, prisedem k vam, zakaj dolgo je
že, kar nisem videl ljudi svoje barve.“

„Tedaj ste pač naseljeni v tem kraju?“
„Res da živim tu že dokaj let, ampak na¬
seljenec nisem, ker malokdaj mesec dni bivam
na istem kraju. “

„Ali ste lovec? Vaša oprava ni ravno naj¬
boljša za tak posel. “

„1, seveda, stara je že kakor jaz sam. Pa
tudi nisem pravzaprav lovec, ampak ne dosti več
nego samostrinar. “

„ Tedaj imate gotovo dosti kožic ?“

„Ne da bi dejal. V mojih letih je jed in
obleka vse, česar potrebuje človek. Lovim le
toliko, kolikor mi je nujno treba, in časih zame¬
njam svoje kože za rog smodnika ali kos svinca.

,,Menda niste iz teh krajev? 11
„Ne, porodil sem se ob morju. Vi pa greste
bržkone dalje na zapad, dokler ne najdete kraja,
primernega za naselitev? 11

(

..Dotlej pojdem, dokler ne bodem imel vzroka
obstati ali pa se vrniti 11 , reče vodnik osorno ter
obenem vstane. Drugi so tudi vstali in sli spat,
starec pa se je brez slovesa poslovil od njih.
Nekaj časa je hodil brez določenega namena,
potem pa seje ustavil pod nizkim gričem, se oprl
ob puško in se globoko zamislil. Zdajci pa se
vzdrami, ko pes rahlo zarenči.

„Kaj pa je, Hektor? Je li, mladi jeleni se
igrajo vpričo naju, in čudiš se, da se še ne
menijo za dve zm učeni stvari, kakršni sva
midva . 11

Pes zacvili, njegov gospodar pa se ozre tja,
kamor je pes upiral oči. Zdajci zapazi človeško
podobo, kije  obstala kakor neodločena. ,,Pojdite
bliže , 11  jej zakliče. ..Bati se vam ni treba . 11

Nato se tista postava približa, starec pa jo
spozna za deklico, ki so jo bili v šotoru imeno¬
vali Ellen Wade.

„Mislila sem že, da ste odšli dalje in da vas
ne ugledam nikoli več , 11  deje deklica ter se plašna
ozre.

„Nič se me ne bojte. Toda povejte, zakaj
se upate v pustinjo, kamor stopajo le močni
ljudje? Oče bode v skrbeh zaradi vas . 11

„Oče!“ vzklikne deklica, „ očeta nimam,
Ali povejte mi, stari mož, ali ste res kar sami
na preriji ? 11

9

,,Na stotine, na tisoče pravih lastnikov te
dežele se potika po preriji, toda le malo naše
barve. “

„Kai niste srečali nobenih belcev razen
nas?“

„Že dolgo ne. Ali Hektor, kaj je zopet?“
pristavi starec, ko pes novič zarenči. „Pes
nekaj voha; časih prihajajo črni medvedje z
gora do semkaj. Pa nič se ne bojte. 1 '

Zdajci pa ugledata drugo človeško postavo.
Prihajala je z nasprotne strani od taborišča.

„Sodeč po težkih korakih, bi ga imel za
belca,“ reče starec in dvigne puško. „Vselej je
dobro, ako je človek pripravljen na nepričakovan
napad. “

„Za Boga, ne streljajte! Morda je prijatelj 1“

,,Prijateljev ni dosti tukaj.“

,,Pošten mož je in ne preži po tujem imetju. 11

..Torej ga poznate? 11  vpraša starec osupel
ter bistro upre oči na prihajajočega moža. Za-
čuvši prihajajoče korake, se je pes počasi plazil
k tujcu kakor panter, ki se pripravlja na skok.

,,Pokličite psa nazaj! 11  se začuje sedaj lepo
zveneč, prijazen glas. ,,Pse imam rad, in žal bi
mi bilo, ako bi mu moral storiti kaj žalega. 11

„Ali čuješ, Hektor? Pridi sem, stari dečko,
vi pa, prijatelj, bodite brez skrbi, zakaj pes
nima več zob. 11

10

Tujec se hitro približa, pomembno pogleda
deklico in se nato nepotrpežljivo obrne k starcu.

„Iz katerega oblaka pa ste padli, dobri,
stari mož?“ deje prikupno. „Ali živite tukaj ?“

„Takisto bi vas vprašal sam. Moj dom ni
daleč odtod. “

„Nič ne vprašujte, dokler ne končam. Kaj
pa lovite tukaj v mesečini? Bivolov pač ni
moči streljati ob taki uri.“

...Prihajam od taborišča potnikov, ki so tam
spodaj, in se vračam v svojo kočo. 11

„Deklico pa ste vzeli s seboj, da bi vam
kazala pot, je li? 11

„0 kaj še! Srečal sem jo slučajno kakor
vas. Oe vam ni všeč, da sem tukaj, kar povejte,
pa grem. 11

„Umiri se, Pavel. Ta pošteni samostrinar ni
nevaren. 11

„Samostrinar ste ? Dajte mi roko, oče, najin
obrt naju bo združil. 11

„Kakšen obrt pa imate? 11

„Kaj bi se delal boljšega, nego sem! Čemi
medved preteče pot, je moj, jelen me že sluti
od daleč, in kar se tiče bivolov, stari prijatelj,
sem jih pobil že več nego največji mesar v vsem
Kentuckvju. 11

Starčeve oči se zasvetijo od radosti. „Torej
ste strelec? Ali imate trdno roko in hitro oko? 11

11

..Hotel bi, da je poldne in da bi videla
jato črnih rac ali labodov, letečih proti jugu.
Izbrali bi si kateregakoli ptiča, in rog za smodnik
bi zastavil, da ga ustrelim. “

„Tedaj ste lovec po mojem okusu,“ reče
starec z veselim pogledom. ..Toda povejte mi,
ali ste kdaj zadeli bežečega jelena ravno med
rogovje? — Mir, Hektor! — Staremu dečku
prihaja kar gorko, kadar čuje kaj o divjačini.
Ali ste kdaj zadeli žival v skoku?"

,,Prav tako bi me lahko vprašali, ali sem
kdaj jedel divjačino.“

„0, dolgo, srečno in pravično življenje imate
pred seboj! Glejte, star sem, toda če bi si še
enkrat imel izvoliti poklic in bi imel dvajset
let, pa bi dejal, da bodem lovec, in šel bi v
pustinjo — toda recite mi, kaj delate s ko¬
žami? 11

„Streljam samo, kadar potrebujem pečenke,
ostanek prepuščam prerijskim volkovom. Držim
se svojega poklica, in ta mi nosi več nego trgo¬
vina s kožuhovino. 11

Rekši sname majhno škatljo z vratu, jo odpre
in pokaže starcu. Prijeten duh po medu mu udari
naproti.

„Torej lovite čebele? 11  reče starec presenečen.
„To bi se pač izplačalo ob mejah, ampak na pre¬
riji se ne.“

12

„Tega ne umejete. Toda pridi, Ellen, ali
naj greva k tvojemu stricu?“

„ Kako vendar moreš misliti na to! Saj vendar
poznaš nevarnost . 11

„Ali je kaj storil, česar bi ga bilo sram ? 11

„Bog ne daj, pa je vendar vzrok, da se
zdaj ne sme dati videti . 11

Zdajci vstane pes in jame vohati po zraku,
kakor bi čutil še koga drugega.

„Kaj pa je, Hektor ? 11  reče starec.

Pes tiho zarenči in počene v travo.

„Nevarnost čuti, sami nismo , 11  de starec, pes
pa v tem dolgo zatuli. „Če me hočeta slušati,
vrnita se nemudoma v taborišče ! 11

„Cuj!" vzklikne mladi mož in prime deklico
za roko. „Zdi se mi, da slišim topot bivolske
črede, ki divja semkaj kakor tisoč vragov . 11

,,Motite se , 11  odgovori starec, ko je precej
časa poslušal. ,, Skoki so preredni za bivole, ki
jih kdo lovi. Zdaj so na tleh v visoki travi —
zdaj zopet na višavi — vidim jih — krdelo
krvoločnih Siouxov je — poznam jih po tem,
da jezdijo tako nerodno . 11

„Siouxi ali vragi, kdo bi se jih bal! Saj
imate puško, starec — 11

„Dol v travo , 11  šepne oni. „Dol, če ljubite
življenje! Niti ni časa bežati niti nas ni toliko,
da bi se bili . 11

18

Visoka trava je vse tri skrila toliko, da jih
ni bilo moči zapaziti v mesečini. Zdajci že pri¬
vihrajo divjaki mimo njih; bilo jih je kakih
trideset. Hiteli so, kakor je bilo videti, proti
taborišču. Ali hipoma se vrnejo ter odjahajo na
majhno višino, kakor bi hoteli pregledati okolico.
Nekateri so razjahali, drugi so jezdili semtertja,
kakor bi kaj iskali. Naposled pozove močen
Indijanec, njih načelnik, vse skupaj na posvet,
in zbero se nedaleč od tod, kjer so ležali stari
lovec, Pavel in Ellen. Pavel počasi vzdigne puško,
da bi ustrelil, ali starec mu jo šiloma potisne
na tla.

„Planiva nanje in pokaževa jim, da sva
moža!“ de mladi mož odločno. Ali toliko da
izgovori, začuti težko roko na ramenu in ugleda
mračnega Indijanca pred sabo. Mladenič pa se
ni hotel vdati kar tako. Plane pokonci in na
vso moč prime nasprotnika. Ali zdajci ga oklene
starec tako krepko, da se ne more geniti. Preden
pa je utegnil pozvati tovariša na odgovor zaradi
navideznega izdajstva, je vse tri že obkolilo
kakih dvanajst Siouxov. Bili so ujeti.

Drugo poglavje.

B iouxi so še dandanes najbolj izdajsko in naj-
- !  nevarnejše indijansko pleme. Stari lovec jih
je poznal predobro, da bi se jim bil upiral. Ra¬
do volj no jim je dal vse, kar je vzbujalo njih
pohlepnost, in opomnil tudi Pavla, naj jim izroči
kar ima, da otme sebe in deklico. Jetniki pa so
lahko poznali iz resnosti in iz ljutega govorjenja
indijanske tolpe, da imajo važnejši posel.

,,Bojim se, da se ne pridreve v vaše tabo¬
rišče/ 1  šepne starec deklici, „in tudi ne verjamem,
da bi opustili sled. u

„Oprostil bi jim kaj rad,“ de Pavel ne brez
grenkote, „če bi hoteli pognati rod potujočega
Ismaela v Skalnato gorovje!“

„Pavel, prosim te, potrpi,“ reče deklica.
„Oče, povejte, ali ne moremo storiti ničesar, da
bi jih oteli ?“

„Zakričal bi lahko, da bi se čulo miljo
daleč, “ reče mladi mož.

„In potem bi dobili kaj po glavi, “ meni
starec. „Ne, zvijača proti zvijači, sicer umore ti

15

psi vso družino. Ta je močna in dobro oboro¬
žena, ali mislite, da bi se lotila boja ? 11

„Nihče ne more reci, da sem prijatelj Ismaelu
in njegovim vdanim sinovom, vendar priznavam,
da imajo več poguma nego sploh kdaj družina,
ki je prišla iz Kentuckyja. To je zarod s il n  ib
kosti —“

„Tilio sedaj, divjaki so se domenili.“

Indijanci poskačejo s konj, izroče živali in
jetnike nekaterim stražnikom in se razkrope na
vse strani. Mine pol ure, ne da bi se bil pričel
naskok. Naposled se vrne nekaj Indijancev; bili
pa so videti tako čmerni kakor ljudje, katerim
se je kaj ponesrečilo.

„Zdaj smo mi na vrsti / 1  reče starec, videč,
da prihaja eden izmed Indijancev k njim.

„Ali so bledoličniki použili svojega bivola,
da prihajajo na lovišča pavmeeška ? 11  vpraša
divjak.

„Moja pravica je prav tako dobra kakor
vaša / 1  odgovori starec hladnokrven, „pa ne bom
govoril o njej. Pawneejci so bratje belcem, toda
Siouxi se ne smejo pokazati v njih vaseh . 11

..Dakotahci so možje in ne poznajo strahu ! 11
vzklikne divjak ljuto, uporabivši ime, na katero
je bilo njegovo pleme najbolj ponosno. „Povej,
kaj vas je zaneslo semkaj, daleč od vasi belo-
kožcev?/

16

„Naj pridejo vaši glavarji, in moja usta ne
bodo zaprta. “

„Weucha je glavar,“ odgovori divjak užaljen.

„Ali sem tak glupee, da ne bi spoznal tvoje
laži? Pojdi, noč je, in zato ne vidiš, da so moji
lasje sivi.“

Boječ se, da ne bi prišel pravi glavar, čigar
ime so prav sedaj klicali od vseh strani, se divjak
umakne. Komaj pa izgine v temi, stopi vojščak
sil n e rasti in ponosnega vedenja med jetnike.

„Zemlja je velika," povzame glavar. ,,Cernu
prihajajo bledoličniki na lovišča rdečih mož?“

..Nekateri izmed njih so culi, da potrebujejo
njih prijatelji po prerijah marsičesa, in so se prišli
prepričat, ali je to res . 11

,,Torej pokažite mojim mladim ljudem kraj,
kjer ste skrili svoje breme, preden ga najdejo
Pavraeejci . 11

„Sedaj je noč, in pot je nevarna,“ odgovori
starec, „ukaži svojim vojščakom, naj prižgo ogenj,
in kadar solnce zopet vzide, hočemo govoriti z
vami. “

Nezadovoljni so zagodrnjali.

„Vem, da je moj prijatelj bogat , 11  odgovori
glavar. „Njegovi vojščaki so se utaborili nedaleč
odtod, in več konj ima s seboj, nego imajo rdeči
možje psov. Povej mi, kdo so bledoličniki tam
poleg posekanih dreves ?“

17

Rekši pokaže glavar na taborišče Ismaelovo.

„Ce pravi moj brat, da so se ustanovili
bledoličniki na preriji, je morda že res. Raz¬
pošljite mlade može, da vprašajo, čemu so tukaj.
Vsak bledolienik ima jezik, da govori.“

..Dakotahci so pametno pleme, in Mahtorec
je njih glavar,“ reče Indijanec z zvitim nasme¬
hom. „Tujcev ne bo nagovoril, da bi se mu
odzvali s puškami. Šepnil jim bode nekaj rahlo
na uho.“

Rekši ukaže glavar, naj se odpravijo proti
taborišču. Blizu grmovja, ob katerem je spala
Ismaelova družba, se ustavijo. Konje izroče
tistim, ki so že prej stražili jetnike, in Samo-
strinar spozna dokaj nejevoljen, da je Weucha
med njimi. Le-ta zavihti sekiro in tako namigne
jetnikom, kaj jih čaka, če bi dali najmanjši glas
od sebe.

Mahtorec razpošlje vojščake na različne
strani, sam pa obdrži samo dva ter se ž njima
napoti proti taborišču. Lahko so si ogledali,
koliko imajo priseljenci branil, ker so vsi spali.
Nato ukaže spremljevalcema, naj ostaneta mirna,
* in se sam splazi naravnost v šotor. Tako dospe
naposled do Ismaela samega. Precej dolgo je
stal poleg spečega moža in premišljal, ali ne bi
mu potisnil noža v srce. Zdajci pa se Ismael
na pol speč obrne in osorno Vpraša, kdo je.

Nat. Bumppo. V. 2

18

Mahtorec izpriča vso lokavost in hladnokrvnost
indijansko. Zamrmra nekaj kakor kdo, ki je še
ves zaspan, se nedaleč od Ismaela vrže na tla
ter obleži popolnoma miren. Ismael zatisne oči
in precej zopet zaspi. Sele zdaj vstane Indijanec,
ki je bil v tem že osnoval načrt, kako bi si
prisvojil vse taborišče. Splazi se do ograje, kjer
so bile zaprte živali. Tam natančno pregleda
zlasti tovorno živino. Bilo mu je vse tako po
godu, da je komaj premagoval svoje veselje.

Mirno je bilo po preriji kakor v grobu, ko
je glavar izvrševal svoj posel. Njegovi voj¬
ščaki so bili v tem potrpežljivo na preži ter
čakali znamenja za naskok. Jetniki seveda niso
vedeli ničesar o tem, kaj počenja glavar. Weucha
pa je čutil veselje, da je mučil starega lovca s
pikrimi besedami.

„Ce Dakotahcem bledoličniki pogube veli¬
kega glavarja, umre vse, staro in mlado,“ mu
šepne na uho.

..Življenje nam je podaril Wahcondah,“ od¬
govori starec mirno. ,,Njegovim zakonom se
mora klanjati tako beli kakor rdeči mož."

Jezen zgrabi divjak starca za redke lase,
kar se zasliši dolgo, vriščcče kričanje.

Pavel plane ves iz sebe po konci. „Zdaj pa
le nanje, stari Ismael, treba je pokazati kri

19

kentuško! Streljajte, fantje, pa nizko, zakaj
rdečekožci leže na tleh. 11

Ali njegovega klica ni bilo čuti iz krika
petdeset Indijancev. V tem vrišču se zasliši
hrup, kakor bi divjala čreda bivolov, in precej
nato pridere vsa živina ii  Ismaelovega tabo¬
rišča.

„To je zopet takšno indijansko lopovstvo 1 11
reče stari lovec, ko preplašene živali prigrme
mimo njega. Indijanske konje so stražniki pri-
državali le šiloma. Ta trenotek porabi starec.
Odločen izvije Weuehi nož iz rok in zdajci pre¬
reže usnjati jermen, s katerim so bili zvezani
konji. Rezgetaje od veselja in strahu, se raz¬
krope na vse strani.

Razkačen se obrne Weucha proti drznemu
belcu in seže po sekiri. In vendar se mu v
istem hipu oči željno upro na bežeče govedo.
Zelja po plenu zmaga željo po osveti, in tako
se precej pridruži tovarišem. Starec je s tihim
smehom gledal za njim.

„Za konji hiti, kakor bi njegovi dve nogi
vzmogli več nego štiri, in vendar bodo ti rdeči
vragi zopet dobili vsako kopito, preden mine
dan. Ali Ismael je zadnjič videl svojo živino. 11

..Dejal bi, da bi se mu pridružila, zakaj
vnel se bode pošten boj, 11  odgovori Pavel.

2 *

20

„Ali je dovolj pogumen, da bi branil svoje
imetje ?“

„Da, imetje in tudi to, kar ni njegovo. To
je pokazal zadnjič v Kentuekjju. Ustrelil je
sheriffa, ki ga je hotel pregnati s tujega po¬
sestva . 11

Starec je bil zadovoljen s tem pojasnilom.
,,Dobro bode, da se pripraviva na boj , 11  je dejal.
Ni pa še dobro izgovoril, ko je zažvižgala
krogla mimo njega. Za prvim strelom je takoj
poknil drugi.

„Kakor se kaže, bode trojen boj , 11  reče
Pavel. „Dočim se posvetujeva, ali naj greva po¬
magat Ismaelu, strelja na naju. Pač bi mu rad
odgovoril. “

„Za Boga, ne izdajaj se!" vzklikne Ellen.
„Idi, Pavel, lahko se odtegneš. “

„Izvestno ne ve, kdo smo,“ povzame starec.
„Ostanita tukaj, jaz pa grem k njemu.“

Ne da bi se menil za ugovarjanje Pavlovo,
se napoti proti taborišču. Tam ga ustavi preteč
glas.

,,Prijatelj sem, ki je živel predolgo, da bi si
dal ostale dni motiti- s prepirom , 11  reče stari mož.

„ Stari capin, ali se vračaš, da bi videl, kaj
je še ostalo plena, ko si nam rdeče vrage nagnal
na vrat ? 11

21

„Motite se. Bil sem sam ujet pri Indijancih,
ko so se splazili v vaše taborišče. “

„Tedaj bi morali ravnati kakor belec in
kristjan, ne pa gledati, kako so mi lopovi od¬
ganjali konje in živino. Fantje, pridite semkaj.
Starec je sedel z nami ob ognju in bi nam
moral biti prijatelj, pa vse kaže, kakor ne bi
bil.“

„Ce ste ostali sami izmed tistih, ki smo jih
videli na griču , 14  povzame Asa, sin Ismaelov,
„nismo streljali zastonj . 11

„No, če so ti capini pregnani , 11  reče Ismael,
jih pač ne bo več nazaj ponoči. Nič nam ne
preostaja drugega, kakor spati do dne.“ Potem
je še nekaj časa zabavljal in pretil razbojnikom,
potem pa se je odpravil spat. Stari mož je ostal
v taborišču, ali zaspal ni, dokler ni videl, da se
je Ellen vrnila in da Ismaelovi sinovi resnično
stražijo.

Ko se je razdanilo, je Ellen vstala in šla
na bližnji grič. Zdajci začuje stopinje za grmi
in ugleda moža, katerega spozna za dobrega
znanca.

Bil je to doktor Battius, ime pa mu je bilo
pravzaprav Obedija Bat. Po stanu je bil prirodo-
znanec in se je bil pridružil Ismaelu, da bi po¬
množil svoje prirodoznanske zbirke. Vračal se
je k družbi, od katere se je bil ločil prejšnji dan.

22

Doeim ga je Ellen spremljala v taborišče
in mu povedala vse, kar se je bilo prigodilo, so
se potniki že vzbudili in se zbrali na posvet.

.,Kaj naj storimo ?“ pravi Ismael ter pokaže
na težko obložene vozove in potem na prerijo.
„To je huda pokrajina tukaj . 11

„Spodaj so tla boljša , -1  odgovori stari gost.

.,Kako pa naj pridemo tja brez priprege?
Za Boga, bil bi se z vsem siouškim rodom!
Ali veste, kje bi jih dobili ? -1

„Vrnili se bodo, kadar ujamejo konje. Kdaj,
to je treba počakati.“

„Kaj pa bi vi storili na mojem mestu?
Dobro dolgo ste se potikali po teh krajih, da
bi vedeli, kaj in kako . 11

„Tukaj na preriji ste brez moči v rokah
indijanskih. Drugega za drugim lahko postre-
ljajo s pušicami. Ali tri milje odtod vem za
kraj, kjer bi se pač dalo utaboriti, če ste z roko
in srcem odločeni za krvavo delo . 11

Odpravili so se torej na pot. Sami so mo¬
rali vleči vozove po trdih tleh. Preden odpe¬
ljejo poslednji voz, migne Ismael svaku. Nje¬
govo vsebino spravita v plahto, ki so jo bili
prejšnji večer sneli z voza. Ravno se hočeta
vpreči pred voz, ko svak Abiram pogleda na
starca.

23

..Odkdaj pa je navada, da tujec vtika nos
v stvari, ki niso njegove?“ zakriči nanj. „Ce
hočete pomagati, potiskajte kje spredaj ob vozeh.
Tukaj vas ni treba . 11

Osupel se starec obrne in gleda potem z
glavo majaje za možema, ko že odpeljavata voz.
Zdajci nekaj zasumi v bližnjem grmovju, in ko
se ozre, spozna Pavla. Mladi mož mu migne k
sebi ter se potem ž njim vred izgubi v gošči.

Tretje poglavje.

O jb majhnem potoku sredi valovite prerije se
' je dvigala skala, poleg katere je bil kos
zemlje. Gosto grmovje jo je mejilo. To je bil
tisti kraj, o katerem je bil pregovoril Samo-
strinar. Ismaelu je bil tako po volji, da se je
precej utaboril na njem.

Bilo je nekaj dni pozneje, ko je Ismael s
svakom stal pod skalo in odločno ugovarjal
njegovi zahtevi, da bi odšli odtod.

„Ne bom hodil mesece in mesece pred vo¬
zovi kakor vprežna živina,“ vzklikne ljuto.
„ Capini so mi ugrabili živino, in ne ganem se,
dokler je ne dobim do zadnjega živinčeta."

Rekši slučajno pogleda na skalo, kjer je
bil postavljen majhen šator. Ellen je stala
tamkaj. Videti je bilo, kakor bi marljivo govo¬
rila z nevidnim poslušalcem. Ismael je že mislil,
da je morda kje na preriji ugledala Siouxa.
Toda Abiram mu pomembno šepne, da se giblje

25

konec šatora. „če bi se drznila,“ zamrmra
Isrnael med stisnjenimi zobmi — „mislim, da
me pozna predobro in da se ne bo igrala z
menoj. “

„I J oglej nekoliko natančneje," reče Abiram.
„Lahko me imenuješ sovo, ako ni odstrta plahta
pri šatoru!“

Ismael ljuto butne s puško ob tla. „Ellen!“
zakriči tako glasno, da ga je deklica vsekakor
morala razumeti. ,,Ali naj te učim pameti?
Ellen! — Strela, nič ne sliši. Treba bode govo¬
riti drugače ž njo.“ Preden mu more svak za-
braniti, že dvigne puško, strel pokne — in
zdajci plane deklica, glasno vzkriknivši, v
šator.

„Kaj pa je storila, da streljate nanjo kakor
na gladnega volka?" zakliče v tem hipu sin
Asa razljučen.

„Nič dobrega,” odgovori oče ledenomiren.
„Vsakdo naj pazi, da je ne posnema."

„Bog ve, da je treba z dekletom ravnati
drugače nego z moškim, “ reče sin osorno.

„Fant, ne pozabljaj, da govoriš z mano. Kar
molči, da te še ne kaznujem za malomarnost
tiste noči, ko smo bili napadeni.“

„Kaj, kaznovali? Nisem več otrok, da bi
delali z mano, kakor bi se vam ljubilo.' 1

„Ce imata še kaj več časa in no samo za
prepir, poglejta navzgor,” de Abiram.

Ismael pogleda srdit navzgor in zapazi tam,
kjer je bila ravnokar še Ellen, žensko izredne
lepote, oblečeno v svetlo svilo. Zrla je na može
pod skalo in proseč sklepala roke, kakor bi
prosila Ismaela, naj ne obrača srda na Ellen,
ampak nanjo. Zdajci pa pride Ellen vsa plašna
iz taborišča; hitro nekaj reče skrivnostni dami
in stopi nazaj v šator.

„To je torej žival, ki jo ženete za vado v
prerijo ?“ vzklikne Asa Abiramu. ,,Časopisi v
Kentuckjju so vam vedno dejali, da prodajate
duše, ampak da tržite z belim blagom —

..Kdo prodaja duše?“ zakriči Abiram raz¬
kačen. ..Ali sem jaz odgovoren za vsako laž, ki
se tiska? Fant, poglej sam nase. Videl sem ime
tvojega očeta, tvoje matere in njenih sinov,
katerim pripadaš tudi ti, pribita na svarilnih
koleh v Kentuckyju in čital, koliko nagrade dobi
tisti, ki vas ujame. “

Asa ga tako silno udari s pestjo v obraz,
da se Abiram opoteče in da se mu ulije kri
iz ust.

..Brzdaj jezik!” vzklikne Asa, „sicer te na¬
učim —“

„Spozabil si se danes že drugič, Asa,“ po¬
vzame Ismael. ..Pazi, da se ne še tretjič. Tebi,

27

Abiram, pa se bode zgodila pravica. Zdaj mir,
da ne bode reč še hujša. “

Asa se je še nekaj časa boril, preden se je
umiril. Abirama pa, najsi je molčal, je izdajal
bledi obraz, da ne bode nikoli pozabil razžalitve.
Trdno prepričan, da je z veljavno besedo končal
prepir, se Ismael obrne na stezo, držečo proti
skali. „Pogledati moram," je dejal, ..ali so kje
videti divjaki. Ce ne, poj demo lovit na piano. “

Prišel je naposled do skalne ravnine, kjer
so stale koče za vse družince, dovolj visoko, da
jih bi ne zadele pušice. Ker ni bilo nikjer videti
kaj sovražnikov, se polovica lovcev, med njimi
tudi Asa in Abiram, napoti na lov, da bi se če
le mogoče, priplazila kje do bivolske črede. —

Isti čas sta sedela morda toliko daleč od
skale, kolikor nese topova krogla, Pavel in
Samostrinar ob potoku in slastno jedla bizonovo
pečenko, ki sta si jo bila spekla ob svojem
ognju. Jedočima se približa doktor Battius, ki
ga prijazno vzprejmeta. Ni pa še dobro sedel,
ko Hektor potihoma zarenči, češ, da se bliža še
nekdo.

„Tamkaj izza grmovja prihaja mož,“ reče
starec in vstane. „Vonj najine pečenke se je
menda razširil po vsej preriji, in kar nič bi se
ne čudil, ako bi prišlo še več gostov. “

Pavel, ki je tudi vstal, vzame puško in
pokliče prihajača. „Ali ste prijatelj ali so¬
vražnik

„Prijatelj, belec in kristjan , 11  odgovori mlad,
črnokodrast tujec, stopaj e polagoma bliže. Vsa
njegova oprava je pričala, da je bil vojaškega
stanu.

„V miru prihajam in prijateljstvu , 11  reče ter
odloži telečnjak.

„To bomo precej videli , 11  reče Pavel. „Ali
morete čebelo s prostega polja preganjati do
gozda ? 11

„Ne,“ odgovori oni. ,,Sicer sem tudi kos
ptičarja, ali toliko še nisem izučen . 11

„Tedaj pa pozdravljeni , 11  de Pavel in mu po¬
nudi roko. „Ker tako malo cenite med, se pač
ne bova sprla nikoli. Bržkone niste še zajutr-
kovali in zato sedite semkaj ter jejte . 11

Doktor Battius, ki je nekamo zavidno opa¬
zoval dobri tek mladega tujca, je kar gorel od
radovednosti, da bi zaznal njega ime in stan.
Ker tujec nikakor ni hotel izpregovoriti sam po
sebi, ga je naposled naravnost vprašal, kdo je in
kaj. Mladi mož potegne majhen tok iz žepa in
ga poda doktorju.

„Sieer je to prvič, da sem srečal policij¬
skega uradnika na preriji , 11  de nasmehoma,
„ ampak da se prepričate, kako upravičen po-

29

tujem po teh krajih Združenih držav, poglejte
to-le listino . 11

„Ej, za vraga ! 11  vzklikne doktor. „To je
častniški patent za — Duncana Unkasa Middle-
tona, stotnika v topništvu Združenih držav . 11

„Kaj ? Unkasa — Duncana — 11  vzklikne
starec, ki doslej še ni bil obrnil oči od prikup¬
nega tujca.

„Tako je moje krstno ime , 11  reče oni ter
ponosno vzdigne glavo. ..Moj stric in jaz imava
to ime indijanskega glavarja v spomin na veliko
uslugo, ki jo je bil izkazal moji rodbini v stari
vojni . 11

„Da , 11  de stari lovec ter vstane, da bi si
popolnoma ogledal tujca. „Oči mi niso več tako
bistre kakor tedaj, ko sem bil še sam vojščak,
ampak vendar vidim — podobnost je prevelika!
Povejte mi, kako je bilo ime vašemu očetu ? 11

Kakor meni; bil je častnik v uporniški
vojni. Moj ujec se je imenoval Duncan Unkas
Hey ward . 11

.,Zopet Unkas ! 11  ponovi starec, drhteč od
nemira.

„In njegov oče je bil major v angleški
vojski in je tudi imel ime indijanskega glavarja.
Njemu in moji stari teti je bila namreč storjena
usluga, o kateri sem govoril . 11

30

,,Da, tako je bilo, dečko , 11  de starec z
drhtečim glasom. ..Toda povejte, ali je ta vaš
ujec še živ ? 11

..Umrl je v najboljših letih, srečen, ljubljen
in češčen. Ko se je vnela vojna med krono in
naselbinami, se je pridružil zastavi domovinski—"

„To sem si tudi mislil o njem , 11  ga ustavi
starec. ..Toda povejte še, ali ste poznali starega
ujca in ali vam je kdaj govoril o starih časih?"

„Kaj pa da sem ga poznal! Kaj pogostoma
je pripovedoval o plemenitem Unkasu in njega
očetu, Veliki kači, ter ju slavil kot vzgled moške
vztrajnosti. ~

„Da, da, zvesta moža sta bila! Pa ni li vaš
stari stric govoril o nikomur drugem ? 11

„Pač, pač, o belem ogledniku, ki seje držal
Delavarcev —

,,Je li, pijan, ničvreden potepuh jo bil kakor
malone vsi belci, ki žive med divjaki ? 11

,,Stari mož, v vaših letih ni obrekovati ni¬
kogar , 11  odgovori Middleton očitaje. ..Oglednik je
bil. eden izmed najboljših mož. Najsi je bil pre¬
prostih šeg, vendar je bil plemenita mladika z
velikega drevesa človeštva. Moj stari ujec je
večkrat pravil tako . 11

Starec je povesil oči in se kakor vtopljen
v misli, igral z ušesi svojega psa.

81

,,Moj brat in dva moja bratranca sta celo
imela ime starega oglednika, in njiju otroci ga
bodo imeli takisto . 14

„Ali mislite ime Natanael?“

„Da,“ odgovori mladenič nasmehoma, „in še
druge spomine imamo na Sokolje oko, kakor
so Delavarci imenovali vrlega moža. Glejte, psa
imam, ki nedaleč odtod zasleduje jelena. Izvira
od tistega psa, ki ga je bil oglednik poslal v
dar prijateljem . 11

„ Hektor , 11  reče stari mož, ne da bi se mogel
dalje premagovati, „ali čuješ, psiče moje? Pre¬
čudno je vse to ! 11  Nato se obrne k Middletonu,
rekoč: „Poglej me, dečko. Jaz sem oni oglednik,
nekoč vojščak — sedaj beden samostrinar! “
Solze se mu zasvetijo v starih očeh, obraz skloni
na kolena, ga zakrije z rokama in glasno zaihti.

Mladi častnik ni bil ganjen nič manj od
Pavla, ki je bil kar najpozorneje poslušal ves
razgovor.

„Kar nič ne dvojim, da ne bi bili vrli mož,
kateremu je moja rodbina dolžna toliko hvale ! 11
reče častnik. „Moj stari stric ni nikoli ničesar
slišal o vas in je mislil, da ste umrli . 11

„Bog me je ohranil za svoje tajne namene.
Ampak da sem res tisti, za katerega se izdajam,
o tem nikar ne dvojite. Zakaj bi neki legel v
grob s toliko lažjo ? 11

32

..Toda zakaj sem vas našel v tej pustinji,
kjer nimate nič udobnosti in nič tiste varnosti,
ki jo imajo po naselbinah ?“

„Sel sem v pustinjo, da ne bi čul sekire.
Toda naj vas jaz vprašam takisto: Kako pri¬
hajate vi semkaj ? Ali vas je poslala vlada, da
bi pregledali, kaj je pritržila?“

„Vse vam bom povedal. “ Rekši sedejo vsi
štirje, da bi zaslišali čudovito povest mladega
častnika.

četrto poglavje.

B olnce je že zahajalo, ko se je Ismael s sprem¬
ljevalci vrnil z lova. Vsi so bili dobro oto¬
vorjeni z divjačino.

„Kje li ostaja Asa?” reče oče; „želodec ga
po navadi opominja tako dobro kakor najboljša
ura v Kentuckyju.“

..Malo prenagel je bil, ko je preganjal jelena, “
odgovori Abiram, „in bilo bi vendar prehudo,
če bi bil prišel v pest rdečim vragom. “

„Ne straši žensk, svak/ de Ismael; „to
bi bili morali vendar kje videti sled o Indi¬
jancih. “

Mati Esthera je bila vsa v skrbeh zaradi
sinu. Ko ga le ni bilo od nikoder, je zahtevala,
da bi ga šli iskat, ali mož se jej je uprl kar
najodločneje in naposled zapovedal, naj gredo
vsi spat.

Pozno ponoči se je vrnil doktor Battius,
kakor se je to večkrat zgodilo tako. Abner, ki
Nat. Bumppo V. 3


34

je bil na straži, ga je spustil v taborišče, pa mu
obenem dejal, naj gre mirno v svojo kočo, da
ne vzbudi matere Esthere, ki je kaj slabe volje.
Nato je stopal doktor tako tiho, da ga ni sli¬
šala niti Ellen, ki ga je čakala. Ko jo ugleda,
se priplazi k njej in jej veli, da ga mora spustiti
v šator, ker ima važno poročilo za damo, sta¬
nujočo v njem. Deklica mu migne, naj gre za
njo, in doktor hitro izgine v šator, kjer ostane
nekaj minut. Potem je šel spat.

Drugo jutro so bili pri zajutrku vsi malo-
besedni in čmerni, ker ni bilo Ase. Naposled
de Abner, da ga pojde iskat z brati.

„Bržkone je kje ustrelil bivola in je legel
poleg njega, da ne bi mu ga vzeli volkovi , 11
opomni Abiram.

..Brat, dvakrat ne govoriš enako. Sinoči si
dejal, da so ga morda napadli Indijanci, sedaj
pa — “

„Jaz?“ vzklikne Abiram naglo. „Morda sem
res dejal tako. Pa saj je tudi lahko mogoče.
Siouxi so blizu — “

„Ali ne bi bilo prav, ko bi šel Abner z
brati iskat Ase ? 11  povzame Ellen skromno.

„Tako je , 11  reče mati; „vsi poj demo — jaz
tudi — jaz tudi lahko nosim puškoj in gorje
Indijancu, ki mi pride v pest! Ellen pa lahko

35

ostane pri otrocih; podnevi vendar ne bode na¬
pada od nikoder / 4

Ismael šepne Abiramu nekaj na uho in po¬
gleda na šator. ,.Res je tako / 4  pravi Abiram,
,,tukaj ostanem za varuha . 44

Ali vsi se mu upro, češ, da mora iti ž
njimi in jim pokazati sled Indijancev, ki ga
je bil baje ugledal. Naposled se je moral vdati,
in določili so, da ostane Ellen doma pri otrocih.
Utrdili so še taborišče, kolikor se je dalo v
naglici, z drevesnimi debli in z vejami, tako da
skoro ni bilo moči nenadoma pridreti vanje, in
potem so odšli.

Spodaj ob skali pokliče Esthera brata Abi-
rama k sebi.

„Sedaj nam pokaži sled, ki si jo videl.
Kje je ? 44

„Tam dalje proti zapadu, nedaleč odtod,
kjer sem ustrelil jelena —“

„In kjer si se okrvavel kakor mesarski
hlapec, ko si ga deval iz kože / 4  ga ustavi Is¬
mael. ,,Nič mu ne verjemite, da bi bil videl
Indijance. Asa je izgrešil pot in že še pride —
ujemimo še kaj divjačine, da ne potratimo vsega
časa . 44

Ali njegova žena ni hotela ničesar slišati o
tem. Ismael in Abiram se jej naposled vdasta,
Battius pa reče, da kratko in malo ne gre dalje.

9 *

O

1

36

„No, če je ta nabirač prerijskih stenic tako
šepav, naj leže na pustinjo kakor pes, ki ga
boli nogah vzklikne žena osorno in se napoti
dalje. Pol ure pozneje sta odnekod dva psa
srdito preganjala jelena; zdajci pa sta obadva
skoro obenem zapustila sled in obstala, potem
pa zacvilila.

„Ustrelimo ju!“ reče Abiram, „izvestno sta
to psa starega samostrinarja, ki povsod vtika
svoj nos.“

,,Nič,“ reče Ismael, ..pustite ju. Sram bi me
bilo umoriti žival, če mi njen gospodar ni po
volji. Pojdimo dalje.“

,,Tukaj ostanite !. 11  zakriči Esthera tako od¬
ločno, da jih mine vse veselje do ugovarjanja.
„To cviljenje nam bodi v svarilo, in treba je
preiskati ta kraj.“

Rekši odhiti tja, kjer sta cvilila in tulila psa.

„Zdaj pa povejte," reče Esthera ter pokaže
na tla, kjer je bila zemlja vsa razgrebena in
kjer se je videla velika luža krvi — ,,kakšna
žival je poginila tukaj? Ali je to volčja kri
ali —“

,.Bržkone je bil bivol,“ odgovori Ismael
hladnokrvno, .,velika, močna žival! Tukaj se
še vidi, kako je v smrtnem boju z rogmi razril
zemljo . 11

37

„Bivol ? 11  vpraša žena. „Kje pa so čreva,
kje je koža? Volkovi ne žro kaj takega . 11

„Morda je deroča zver ugonobila jelena in
ga odnesla , 11  reče Abiram. ..Tukaj ni varno.
Zato bi dejal, da odidimo . 11

Mladi možje se nasmehnejo tej bojazljivosti
svojega ujca in smelo pridro v goščo. Ali kaj
ugledajo! Tam je ležalo otrplo truplo brata Ase,
in dva jastreba sta sedela na njem ter ravno že
trgala kose iz njega, da bi se pogostila.

Groza obide mater, prihitevšo na klic Ab-
nerjev. ..Kdo je storil to?“ zakriči z glasom,
drhtečim od strašne razburjenosti; „pristopite
vsi, Ismael, Abiram, Abner in Jakob! Odprite
usta in srce — povejte mi resnico na Gospoda
Boga! Kdo je zvršil to krvavo dejanje ? 11

Nihče jej ne odgovori. Oprt ob puško, z mrač¬
nimi, toda suhimi očmi je gledal oče razmesarjeno
truplo ubitega sina. Ne tako mati. Pokleknila
je poleg mrliča, položila njegovo mrzlo glavo v
naročje in dolgo strmela v mišični obraz, ki je
pričal o težki smrti. Bila je kakor okamenela.

..Poglejte po okolici, kakšna znamenja bi
našli , 11  reče Ismael črez nekaj časa in stopi sam
pred sinove. „To so izvestno storili pro kleti
Siouxi! Bog mi je priča, da jih poplačam za ta
umor ! 11

38

..Na prosti preriji je moral biti zadet in
nato se je privlekel v goščo / 1  opomni Abiram.
„Izvestno se je branil kakor junak, ali bilo jih
je preveč . 11

Ismael mu ni pritegnil, nego je zahteval, naj
preiščejo truplo, ker ni nikjer drugih znamenj
o boju. To so tudi storili in se prepričali, da je
bil Asa zadet v hrbet. Krogla mu je bila pre¬
drla prsi in je še tičala v obleki, kjer so jo bile
zadržale jeklene zapone ob pasu.

Ismael vzame kroglo in jo dolgo časa molče
ogleduje. ,,Nobene dvojbe ni , 11  reče naposled
med zobmi. ,,Krogla je prišla iz puške starega
samostrinarja. Kakor drugi lovci ima znamenje,
da zopet spozna svoje krogle. Poglejte! Sest
majhnih lukenj, križema razpostavljenih ! 11

..Za Boga, tako je P 1  vzklikne Abiram zmago¬
slavno. ..Sam mi je pokazal znamenje in se
bahal, koliko divjačine je ustrelil s takimi krog¬
lami. Precej sem dejal: Nikar ne zaupa vaj staremu
pritepencu — gotovo je ogleduh rdečekožcev !' 1

Krogla je šla od rok do rok, in na nesrečo
starega moža so se marsikateri sinovi spomnili,
da so bili videli take kroglo pri njem. Asove
puške niso našli in zato so mislili, dajo  je vzel
s seboj morilec s še nekaterimi drugimi stvarmi,
ki jih je nosil Asa vedno pri sebi.

Po daljšem posvetu sklenejo pokopati truplo
tam, kjer so ga našli. Ko se to zgodi, se Ismael
obme proti ženi.

..Esthera," reče nenavadno mehko, ..sedaj
sva storila vse, kar utegneta oče in mati storiti
za sina; vzgojila sva ga in sedaj sva mu opra¬
vila zadnje delo — pojdiva ! 11

Rekši prime ženo, ki je bila kakor brez
volje, za roko in krene ž njo proti skali. Solnce
je že zahajalo, ko je vsa družba dospela k tabo¬
rišču. Njih strah pa ni bil majhen, ko so spo¬
znali iz različnih znamenj, da ni vse v njem v
redu. Slutnja Ismaelova, da se je moralo zgoditi
kaj nenavadnega, ko jih ni bilo doma, se je
hitro uresničila.

Peto poglavje.

P )rve ure, ko so se bili Ismael in odrasli rodo-
vinci odpravili iskat Aso, je imela Ellen dela
črez glavo, daje ustregla raznovrstnim zahtevam
vseh otrok. Potem je odhitela v šator k skriv¬
nostni tujki, pa ni bila dosti časa pri njej, ko so
jo že zopet poklicali otroci iz šatora.

„Le poglej,“ so jej dejali, ,,tam spodaj pri¬
hajajo štirje možje. 1 '

Ellen res ugleda štiri može, hitro prihaja¬
joče proti ležišču. Skoro bi jo bil minul pogum
sredi preplašenih, kričečih otrok, ali končno se
sklene braniti. Zato razpostavi večja dekleta k
skalam, ki so jih bili privalili na hrib, da bi
jih zavalili v dolino, ako bi bilo treba; sama
pa se oboroži s puško. Tako je odločna čakala
tujcev.

Ti so se bili ustavili kakih sto korakov od
taborišča za grmovjem. Naposled se eden na¬
poti naravnost proti skali in zakliče:

41

„V imenu zakona vas poživljeni, cla se
vdaste ! 11

,,Ej, ej, doktor Battius , 11  mu odgovori Ellen,
„mislila sem, da ste naš prijatelj! Kako mi je
umeti te čudne besede?"

„Vaš prijatelj sem in zato zahtevam v
imenu zakona in zdrave pameti, da nas spustite
v taborišče. Umaknite puško in vdajte se . 11

„Ne vem, kaj namerjate, ampak če mislite,
da bom prelomila zvestobo stricu, se jako mo¬
tite. “

..No, če nečete poslušati mene, pa je tukaj
nekdo, ki ga boste umeli bolje . 14

Ob teh besedah je že Pavel stopil k dok¬
torju. „Ali naj imam Ellen Wade za sovražnico ? 11
zakliče očitaj e.

„Nikakor ne, če ne zahtevate od mene nič
sramotnega. Stric mi je zaupal rodbino, in menda
ne zahtevate, da bi vam ga pomagala opleniti
in mu pomoriti otroke."

..Ellen, vedi, da nisem niti morilec niti
razbojnik. In ta-le častnik Združenih držav tudi
ne in stari samostrinar tudi ne. Zahtevamo samo,
da dobimo žensko, ki jo je Ismael proti pra¬
vici odgnal s seboj . 11

Ellen je premišljala nekaj hipov, potem pa
je rekla: „Prevzela sem dolžnost braniti tabo¬
rišče in umeknila se ne bom . 11

r

42

..Solnee zahaja / 4  reče Middleton Pavlu.
..Naskočiti moramo taborišče, preden se vrne
Ismael. 4 '

..Da, naskočiti !' 4  reče Pavel vikamo in plane
kakor divja koza na skalo. Middleton in Battius
splezata za njim. Zastonj jih je rotila Ellen,
naj se ne spuščajo v nevarnost, zastonj so kri¬
čali otroci — trije možje so že stali sredi ta¬
borišča, dočim je samostrinar ostal spodaj.

Zdajci se prikaže zgoraj na skali skrivnostna
ženska in razpne roke. ..Na Boga vas rotim, od¬
nehajte od brezbožnega dela, ki vam vsem
utegne pogubiti življenje ! 44

„Juez, Juoz!" jej zakliče častnik, ..otel te
bodem in ako bi se mi upiralo peklo . 44

Rekši odhiti na skalo, pritisne gospo iskreno
na srce in je ne prestane vpraševati, kako se jej
je godilo.

Da se umeje ta naskok štirih prijateljev, je
treba tukaj povedati to, kar je bil Middleton
razodel tovarišem, ko so sedeli na preriji. Kot
načelnik majhnega vojaškega oddelka, ki ga
je bila vlada Združenih držav poslala v novo
pridobljeno deželo za posadko, je bil prišel v
Louizijano. Tam se je seznanil z mlado gospo¬
dično, katere oče, ugleden posestnik starega
španskega plemstva, po imenu Don Augusto
de Certavallos, je imel tam blizu svoja zemljišča.

43

Zasnubil jo je in se j>o nekaterih ovirah poročil
ž njo. Ali nekdo, ki bi bil rad sam dobil bo¬
gato dedkinjo za ženo, je sklenil odvesti Juez.
Zato si je pridobil trgovca s sužnji Abirama in
njega svaka Ismaela, da bi mlado ženo odvedla
v daljnjo deželo. Res sta odgnala nesrečnico v
prerijo. Ali Middleton je bil tako srečen, da je
zasledil razbojnike in šel z majhnim oddelkom
svojih vojakov za njimi. Na trdih tleh prerijskih
pa je izgubil sleharni sled in zato je bil pri¬
siljen razdeliti spremljevalce, da bi zasledovali
begunce po različnih straneh. Tako je bil že
teden dni sam begal po preriji, dokler se ni
naposled sešel s samostrinarjem in Pavlom.
Nehote so bili tam priča groznega umora, ki
se je zvršil v gošči. Zasledovati pa že niso mogli
več morilca, ker je prehitro utekel.

Ko je Battius povedal, da je nekova jet-
niea v taborišču Ismaelovem, sta Middletonu
stari lovec in Pavel drage volje obljubila
pomoč.

Kako je doktor obvestil Juez, nam je že
znano.

Umeje se samo po sebi, da je bila mlada
gospa vsa srečna, ugledavši častnika. Hitro
vzame nekaj najpotrebnejših oblačil in že hoče
za Middletonom, ko se spomni Ellene, ki jej je
bila vedno tako prijazna. Zastonj so prigovarjali

44

deklici, naj gre ž njimi. Dejala je, daje  Ismaelu
prisegla braniti taborišče in da zato ostane.

Pavel je bil ves iz sebe zaradi tolike trdo¬
vratnosti svoje neveste in je dejal, da torej tudi
sam ostane pri njej. Ellen ga je prosila in pro¬
sila, naj odide zaradi strica, ali ni se jej vdal.

„No,“ reče naposled starec, „če mislita de¬
lati tako-le, bo Ismael precej tukaj. Kaj bi
tratila čas! Glejte, tu prihaja doktor s svojim
oslom — zajahajte ga, lady Juez, in ne odla¬
šajte. “

Razen Pavla so bili že vsi na poti v do¬
lino. Mladi mož pa je mračen slonel ob puški
pred Elleno, ki si je zakrivala obraz in jokala.
„Zakaj ne bežiš, Pavel ?“

„Brez tebe ne grem.“

„Toda stric pride —“

„Naj, kvečjemu mi prekolje glavo.“

„ Pavel, ne trgaj mi srca —“

„Sam ne grem, Ellen ! 11
,, Prosim te ! 11  Razprostrla j e roke proti nj emu
in se mu ihte zgrudila na prsi. Zdajci pa jo
prime Pavel ter jo nevdržno potegne s seboj za
prijatelji. Za njim pa so kričali in tožili otroci.
Toliko da je Pavel zasoplo deklico skril v
goščo, je že Ismael prišel pred skalo in takoj
raz videl, kaj se je zgodilo. — —-

45

Jz gnezda bi bili torej prišli de samo-
strinar, ko ugleda Pavla in Elleno poleg sebe
na varnem kraju, Joda ne dolgo, in zopet
bomo imeli vso zalego na vratu, ako ne odidemo.
Ali smo daleč od tam, kjer vas čakajo vaši vo¬
jaki, kapitan ?“

„Daleč; hoditi nam je do Platske reke.“

„To je hudo. Ali predlagal bi nekaj. Ta
gošča se razteza morda miljo daleč in drži na
zapad, namesto proti naselbinam —“

„Dovolj“, vzklikne Middleton nepotrpežljivo,
.,čas je drag — vodite nas.“

Odšli so. Ko so hodili že dve uri, ne da bi
se bilo pripetilo kaj posebnega, se pes zdajci
ustavi, zavoha po zraku in zatuli.

„Aha u , reče starec, „moj Hektor pozna ta
kraj. Glejte, v tej gošči lahko brez nevarnosti
ostanemo toliko časa, da vzrasto drevesa na
skali Ismaelovi.“

Doktor Battius je stopoil v goščo, ali zdajci
je bled kakor smrt planil iz nje.

„Kaj pa je?“ ga vpraša stari mož začuden.

„Bazilisk!“ zamrmra prirodoznanec. ..Žival
iz vrste serpens! Oči ognjevite in globoko vdrte,
barve pisane —“

„Kaj pa čvekate? Prerijske kače so mirne
živali, in če res katera leži v gošči, jo lahko
preženemo. Pokažite mi jo.“

46

..Tam leži pošast!" reče doktor in pokaže
na nekaj dreves, kakih dvajset korakov daleč.
Miren stopi starec bliže, ali zdajci se sam zdrzne,
dvigne puško in jo zopet povesi. Nedaleč od
njega je ležalo nekaj in je strahovito vrtelo
divje oči.

„Bazilisk, kakor imenujete to stvar“, po¬
vzame starec, ,.je oglednik, če kaj umejem o
indijanskih sleparstvih. Toda najsi je glava
rdečekožčeva še tako pomazana z barvami, pa
me vendar ne premoti, da bi jo imel za ka¬
men, ležeč med jesenskim listjem.“

..Ali res mislite, daje žival človeškega rodu'?“

„Seveda je človek."

„Cujus generis?" vpraša marljivo prirodo-
znanec.

,,Vaših učenih besed ne umejem, pa tudi
ne boste ž njimi izvabili tega človeka iz listja
in peska, kamor se je zaril. Nagovoril ga bom
po svoje, pa bova precej videla, kdo in kaj je.“

Rekši poišče smodnik na ponvici svoje
puške, da bi ogleduh videl, kaj ga čaka.

„Vstanite in pokažite se, prijatelj", reče v
jeziku dakotaškem, ,,na preriji je še prostor za
eno truplo."

Divjak mahoma vrže listje raz sebe in po¬
skoči z običnim indijanskim vzklikom: .,Hugh!“
na noge.

šesto poglavje.

©tarec se potihoma nasmeje in postavi puško
zopet na tla. „Da, da, ti prekanjeni capini
teže časih kakor speči aligatorji po več ur dolgo
na tleh in snujejo svoje vražje naklepe. Sicer
P a  je ta ogleduh v vojnih barvah, in lahko
mogoče, da jih je še kaj blizu. Treba je, da iz-
pregovori, zakaj če bi dobili kopo indijanskih
vojščakov na vrat, bi bilo to še slabše, nego
oe bi nas naskočila rodbina Ismaelova.“

Ko se starec prepriča, da je Indijanec sam,
stopi k njemu, v prijateljsko znamenje izteg-
nivši plosko, odprto roko proti njemu. Indi¬
janec, lepo rasel mož, ga pričaka brez strahu.

„Ali je moj brat daleč od svojih wigwamov?“
ga nagovori starec v jeziku pawneeškem.

„Do mest bledoličnikov je še dalje 11 , odgo¬
vori Indijanec kratko.

..Zakaj odhaja pawneeški volk tako daleč
°d domače reke, ne da bi imel konja s seboj ?“

48

,, Ali morejo živeti žene in otroci belopoltnii
ljudi brez bivolov? V mojem wigwamu se je
naselila lakota. “

..Ali love Pawneejci bivole s tako lahkimi
strelili, kakršno je to?“ reče starec in pokaže
na pušico, ki jo je držal divjak z lokom vred
v roki.

,,Pušica je bila namenjena Siouxu. Dako-
tahci so na preriji. “

,.Da, da 11 , zamrmra starec v angleškem je¬
ziku proti spremljevalcema. .,Dobro bode, ako
smo prijazni ž njim. — Moj brat vidi, da so
moji otroci trudni 11 , povzame potem v jeziku
pawneeškem. „Radi bi se ustanovili. Ali je ta
zemlja svojina mojega brata ? 11

„Ali niso bledoličniki kupili te dežele od
Francozov in ali ne hodijo vaši vojščaki ob veliki
reki, da bi videli, niso li ukanjeni pri kupu ? 11

„To je že res. Bojim pa se tudi, da ne
bode dolgo, ko pridejo za njimi drvarji pustošit
lepe gošče ob reki mississippski . 11

„In kje so bili glavarji pavmeeški, ko se
je sklepala ta pogodba ? 11  reče Indijanec in oko
se mu zaiskri. „Ali kupujejo bledoličniki narode
kakor bobrove kože ? 11

„Prav pravite. Kje sta bili takrat pravica
in vednost? Ali sila je močnejša od pravice. Oe

49

bi bili spoštovali zakone Wahcondahove, bivam
ne bili smeli vzeti prerij e. “

,, Moj ega brata glava jo bela; ali mu govori
srce tako kakor jezik ?“

,,Naš Waheondah ima ušesa, pa jih zapira
ležnivim jezikom. Glej, moja glava je podobna
zasneženi jelki — ali bi se upal z lažjo zreti v
razsrjeno lice velikega duha?"

Po teh besedah položi Indijanec roko na
prsi in skloni glavo, češ, da spoštuje sive lase
starega lovca. Zdaj se starec ni več pomišljal,
nego je velel ženskama, naj razjašeta. Hotel je
pa še zvedeti, kakšne namene ima Indijanec.

„Cul sem, da je rod pawneeških volkov
zagrebel bojno sekiro s svojimi sosedi Konzi.
Lovci iz tega kraja govore o velikem vojščaku
iz vašega rodu.“

„Moj rod ni ženski, in ime takega vojščaka
je znano.“

„Seveda; imenujejo ga zaradi njegove odloč¬
nosti Trdo srce, in vreden je tega imena, če je
y se res, kar sem že slišal o njem.“

Indijanec ga bistro pogleda. „Ali je moj
trat kdaj videl tega glavarja ?“ Zdajci prižene
Pavel krasnega indijanskega konja iz gošče. „To
je konj 11 , vzklikne, ,,kakršnega nima nobeden
general v Kentuckyju! In tega španskega sedla
se ne bi sramoval nobeden mehikanski velikaš!
Nat. Bumppo. V.

4

50

Le poglejte, kako sta rep in griva odičena s
srebrnimi kroglami! Konj je skoro prelep, da :
bi jedel iz jasli divjakovih."

„ Počasi, dečko. Pawneejci slove zaradi lepih
konj. Ali ta nakit mi vzbuja misel, da je naš j
novi prijatelj sin glavarjev — morda celo sin ;
mogočnega Trdega srca."

Ves čas se ni kazal divjak niti nepotrpežlji¬
vega niti nejevoljnega. Zdaj pa, kakor bi hotel
pokazati, da je konj res tak, za kakršnega sta |
ga imela belca, plane na sedlo in ga poganja ;
zdaj sem, zdaj tja kakor najboljši jahač na svetu. I
Vendar pa ni niti poizkusil ubegniti. Jezdaril je, j;
kakor bi hrepenel po pohvali svojih gledalcev, j
dokler ga ni ustavil stari lovec, ker bi bil še J
marsikaj rad zvedel od njega.

„Brat moj, povejte mi“, povzame starec, „ali
bi pawneeški glavarji vzprejeli bledoličnike v -
svojem wigwamu?“

„Ali je kdaj moj narod pozabil dati tujcem
jedi?" odgovori Indijanec.

„Ako pridem s svojima hčerama v vas k
Pawneejcem, ali jima bodo ženske podale roke j
in ali bodo njih vojščaki kadili z mojimi mla- ;
dimi možmi? Mirni potovalci smo — ali ne
prihajajo tudi Omahawei in Siouxi v wigwano _
k Pavmeejcein, da kade ž njimi?"

51

,,Siouxi so zgolj ležnivci!“ vzklikne Indi¬
janec ter pristavi, pokazavši na grozne trofeje
ob svojem pasu: „Glejte, Pawneejci teptajo z
nogami njih skalpe. Naj žive Siouxi po snežnih
poljih; prerija je samo za možeh

„Sedaj vemo“, reče starec v angleškem je¬
ziku proti tovarišem. ,,Prežal je na Siouxe —
!o se tudi vidi na njegovih barvah in pernih
pušicah. — Siouxi nismo“, de nato Indijancu,
»in bi radi šli v vas k Pa\vneejcem.“

,,Mojega brata lasje so beli in videl je dosti 11 ,
roče mladi vojščak z izraznim, sumnivim pogle¬
dom, pokazavši na vzhod, _ali mi more pove¬
dati, kaj vidi tamkaj ? 14

»Videti je kakor oblak, ki se dviga nad
obzorjem. “

»Grič je, in na njegovih vrhovih stoje
koče bledoličnih ljudi. Hčeri mojega brata naj
gresta tja.“

Zdajci nagloma umolkne in se pozorno ozre
v  daljo. Nato za trenutek pogleda Inez, kakor
ki hotel nekaj reči, neutegoma pa izpodbode
konja in odjaha. Nekaj časa so ga še videli,
Potem pa ga je zakrila bližnja višina. Psa, ki
sta bila že precej časa nemirna, sta tekla za njim,
pa se vrnila, legla in kakor svareč tulila.

»Nekaj čutita 11 , reče starec, „pa ne vem
kaj. Middleton, ali morda vi kaj vidite v dalji ? 11

4 *

„Nimam slabih oči in ušes, ne vidim in ne
slišim pa nič posebnega . 11

„Novinee ste in še marsikdaj boste imeli
purana za konja in grom za rjovenje bivolske
črede. Tja poglejte! To je nezmotno znamenje
za lovca.“ Rekši pokaže starec na jato jastrebov,
ki jih je bilo komaj videti v dalji.

„Zdaj bomo hitro ugledali čredo bivolov 11 ,
reče starec. „Pazite, doktor! Stavil bi na to, da
je nekaj Pavrneejcev kje blizu, in če je tako,
boste videli krasen lov ! 11

Doslej tiha prerija se je oživila. Že so se
kazali nekateri samci izza valovitih gričkov, za
njimi so prihajali drugi, in potem je grmela iz
dalje gosta temna tolpa; oblaki prahu so se
dvigali v zrak, in časih se je začulo zamolklo
rjovenje.

„Vsaj desettisoč jih je , 11  povzame starec.
„Pazite — semkaj se obračajo. Prihuliti se ne
smemo, sicer bi nas poteptali kakor črve. Ženski
naj stopita v goščo, mi ostanemo tukaj . 11

Tako se tudi zgodi. Možje se postavijo tako,
da bi lahko prepodili prve živali, ako bi bilo
treba. Izpočetka ni bilo videti, kam divjajo,
ali naposled so se vsi udrli proti gozdu, ker so
jih izvestno preganjali od nekod. Nevarnost je
bila velikanska. Doktor je bil tako zbegan, da
sam ni vedel, kaj bi storil; najrajši bi bil splezal

5B

na drevo ali pa se zaril v mišjo luknjo. Ne tako
Middleton in Pavel. Kričala sta na vse grlo in
streljala, ali njiju hrupa ni bilo kar nič čuti iz
topotanja in rjovenja tisočerih in tisočerih bi¬
volov.

..Sedaj svetujte, kaj in kako,“ zakliče Midd¬
leton starcu, „na dan z vašimi izkušnjami, če
nam utegnejo še kaj pomagati!“

Staremu lovcu, ki je doslej nepremično zrl
na čredo, se zazdi, da je prišel čas za delo.
Zdajci položi puško na ramo in ustreli na prvega
bivola. Krogla zadene žival v čopu med rogovi
in jo podre na kolena. Vzdigne pa se zopet in
krene na stran, ž njo pa udero tudi nekatere
vrste bližnjih živali. Sedaj ni bilo izgubiti niti
trenutka. Nemudoma vrže starec puško od sebe,
pokliče tovariše in stopi z razprostrtimi rokami
iz gošče proti grmeči čredi.

Odločen nastop srčnega človeka skoro vedno
preplaši živali. Tako je bilo tudi tukaj. Vodniki
vse črede so se osupli ognili na desno in levo,
Prav tako tisti bivoli, ki so vihrali za njimi.
Skoro pa pridivjajo tudi tisti, ki so bili zadaj,
in pritiskajo dalje. Stari mož je stal, kakor bi
bil ulit iz železa, in vrsta so je jela zopet deliti.

„ Stopite bliže drug tik drugega. Ne gonite
se in ne umikajte se, sicer pride tisoč teh po¬
šasti za eno.“

Morda pa bi tudi vse njih združene moči
ne bile izdale ničesar, ko ne bi jim bil zdajci
prišel osel z zateglim riganjem na pomoč. Bi¬
voli se zdrznejo ob nikoli zaslišanem glasu;
ustrašijo se gošče in se razdele na desno in levo.
Sele dosti dalje od gošče se zopet sklenejo.

Starec se malo nasmehne in se obrne k to¬

varišem.

„Za sedaj nas je otel Bileamov osel,“ pravi,
nabijaje puško, „toda glejte, tam-le se bliža
krdelo jahačev — tam, kjer podi veter oblake
prahu pred seboj, so se ustavili. Rdečekožci so
— sedaj se zbirajo ob padšom bivolu, da bi ga
ugonobili s pušicami.“

Vsi pogledajo na temno skupino in zapa¬
zijo kakih petdeset Indijancev, na majhnih
hitrih konjih, krožečih okolo velikanskega bi¬
vola. Žival je bila prebodena že z nekatero pu¬
šico in se je branila le še težko. Naposled jo
zabode velik Indijanec, in žival rjoveč pogine.

„Kako dobri lovci so Pawneejci,“ povzame
stari lovec. ..Vedeli so dosti prej nego mi, da

prihaja čreda-ali kaj je to? To niso Pa\v-

neejci! Sovja peresa na glavi jih izdajajo za
lopovske Siouxe! Hitro se skrijte, sicer smo iz¬
gubljeni."

Vsi stopijo nemudoma v goščo.

55

..Ko bi le mogli nahujskati Ismaela na
Siouxe ali pa narobe,“ reče starec, „to je edini
pomoček, da ubegnemo. Zakaj najsi smo trije
hrabri možje — 11

„Smo,“ ga ustavi Pavel ter pokaže na
doktorja.

„Da, da,“ odgovori stari lovec, „vsa.ka
vojska ima svoje postopače in svojo nepotrebno
prtljago. Toda poslušajte, doktor, vašega osla bo
treba ubiti, sicer nas utegne izdati.“

Prirodoznanec ga očitajo pogleda. „Kaj, to
zvesto žival, ki nam je ravnokar otela življenje?
To bi bilo grozovito, in žal bi mi bilo po njej.“
„Prav pravite. Ubili ga ne bomo, ampak
gobec mu bomo zavezali. “

Tako so tudi storili, potem pa je šel stari
lovec opazovat Siouxe. Preiskali so vse grme
ter naposled zasledili tisti kraj, kjer je bil Is-
mael pokopal sina Aso. Ondu so razjahali in
skrbno razgledovali tla, kjer so bili še sledovi
o ljutem boju. Zdajci zatulijo tako grozno, da
s e jim takoj pridružijo vsi drugi kakor tolpa
gladnih volkov, kadar začuje tuljenje tovariševo.

Sedmo poglavje.

6 1avar Mathoree, ki je bil med Siouxi, je zapo¬
vedal, naj gredo za sledom do gošče. Ko
stari lovec to zapazi, migne tovarišem in jih
vpraša, ali se hočejo boriti za življenje ali pa
skleniti mir z rdečekožci. Izvolili so si drugo,
ker so bili preslabi proti toliki množini.

„ Tedaj pa stopim sam iz gošče. Nekoliko
umejem o indijanski lokavosti in morda se mi
posreči divjake odvrniti od tega kraja in tako
oteti pet ljudi. 11

Ne meneč se za ugovarjanje, stopi stari
mož iz gošče, in sicer tam, kjer gaje  bilo moči
takoj zapaziti. Ko ga Indijanci ugledajo, se
ustavijo streljaj daleč od gošče, da bi ga poča¬
kali. Približa se jim z znamenji prijateljstva in
jih nagovori v njih jeziku.

„Moji bratje so dobro došli, 11  reče zvijačno,
kakor bi bil posestnik teh tal; ..moji bratje so
daleč od svojih vasi. Ali jim je ljubo iti v mojo
kočo, da se tam pozive in odpočijejo? 11

57

Glavar ga bistro pogleda; videti mu je bilo,
da je spoznal bivšega jetnika.

„Kje so tvoji mladi ljudje ?“

..Belokožci ne prihajajo v tolpah lovit bobre;
sam sem.“

„Tvoja glava je siva, ali tvoj jezik je raz¬
cepljen. Kje je tvoja hči in mladi vojščak, ki
sem ju našel s teboj na preriji?“

„Ali more videti glavar ljudi na tej goli
ravnini? Jaz sem star, in oči so mi kalno.“

Indijanec umolkne, kakor bi se mu ne
zdelo vredno, da bi se pregovarjal o stvari, ki
mu je bila dovolj znana. Nato pokaže krvavi
sled na tleh.

„Moj brat se je marsikatero zimo učil mo¬
drosti; ali mi more povedati, odkod prihajajo ti
sledovi ?“

„Na preriji so bivoli in volkovi, časih tudi
kuguarji. “

Mathoree se ozre tja na grmovje in zapove
nekaterim vojščakom, naj ga preiščejo. Stari
lovec se močno začudi, ko se vrnejo z novico,
da niso zasledili nič sumnivega. Nato glavar
razjaše in stopi z lovcem na stran.

„Ali ni moj oče jahal konja kakor velik
vojščak belih ljudi ?“ vpraša Indijanec in mu
zaupno položi roke na rame.

„Nikoli! Wahcondah mi je dal dve dobri
nogi, da ji rabim. Šestdeset let sem se potikal
po gozdih, deset let sem živel na preriji, in le
malokdaj mi je bilo treba pomoči drugih stvo¬
rov Gospodovih.”

„Zakaj jo prišel moj oče iz senčnih gozdov
na solnčno prerijo ? 11

..Prebil sem mnogo srečnih let v gozdih/
odgovori starec malone žalosten, „ali sekire
drvarske so me pregnale iz njih. Ostal sem
tamkaj, dokler sem imel prijatelja, ki se ni
hotel ločiti od lovišč svojega rodu. Ko pa je
umrl, sem šel na prerijo. Ali ni bilo prav tako?“
.. K ar je storil moj oče, je bilo dobro; kar
govori, je modro. Toda sedaj mi še povejte, ah
poznate belce, ki iščejo svoje živine po preriji,
pa je ne morejo najti ?“

..Ne poznam jih. Videl sem jih sicer, toda
ker ne občujem z možmi bele barve — “

Nagloma starec umolkne. Grmičje, na ka¬
tero je gledal prav tisti hip, se razdeli in vsi
njegovi tovariši stopijo iz gošče in naravnost
prihajajo k njemu in k indijanskemu spremlje¬
valcu. Zakaj so odšli iz skrivališča, to je stari
lovec spoznal takoj, ko je sledil skrbečemu po¬
gledu Middletonovemu: Oprezno se je za pre¬
cejšnjo valovito višino prikazala oborožena tolpa
— Ismael in njegova družina.

59

Starec si hitro razjasni, da so prijatelji rajši
hoteli pozvati divjake na pomoč nego se izpo¬
stavljati osveti Ismaelovi.

,,Ali je moj brat nastopil vojno pot proti
mojemu ljudstvu ?“ vpraša starec razljučenega
glavarja.

..Moji mladi ljudje so videli, da je velik
glavar — naj jim bo torej tudi naklonjen. Tam
sta dve ženski — ali imajo rdeči možje kaj
vzroka, da bi se ji bali? Ali mislijo, da jih
bosta užalili ?“

Mathoree se ozre na prikupni ženi. Celo se mu
razjasni, in prijazen nasmeh mu zaigra na ustnih.

„Moj brat vidi, da mi jezik ni razcepljen,“
povzame zopet stari mož; ..bledoličniki ne po¬
šiljajo svojih žena na vojno pot, in upam, da ji
prijazno vzprejmete in da boste z mojimi mla¬
dimi možmi pokadili pipo miru.“

„Naj bodo dobro došli,” odgovori Mathoree
ter si položi roko na prsi. ,.Pušice mojih voj¬
ščakov ostanejo v tulih. “

Samostrinar migne prijateljem, naj pridejo
bliže. Navzlic prijaznemu vzprejemu pa je bil
Dakotahec jako pozoren, ker se je bal vojne
zvijače. Kazalo ga je torej opozoriti na sovražne
namene Ismaelove, obenem pa zaprečiti boj, ako
bi bilo mogoče. Po kratkem posvetu s Pavlom
in Middletonom stopi starec zopet li glavarju.

60

„Ali vidi moj brat oni-le grič, ki se dviga
kakor sinja megla na obzorju ?“

„Mathoree ni krt.“

„No, tamkaj se je naselil Dolgi nož s svojo
prtljago. “

Divje veselje se zablisne divjaku v očeh,
nato pa ukaže vojščakom zajahati in tri konje
oddati belcem. „ Zenski naj gresta tudi z nami/ 1
je dejal in krenil proti skali.

Ismael, ki je bil zapazil gibanje med Indi¬
janci, je mislil, da ga bodo napadli, in je raz¬
postavil svojo družino v čelno vrsto. Ali divjaki
so oprezno odjahali v polkrogu mimo sovražnika,
potem pa so se kar najhitreje zapodili proti
skali.

Komaj Ismael spozna njih namero, začne
živahno streljati nanje. Ali razdalja je bila pre¬
velika, tako da ni zadel nikogar. Videč, da so
ga divjaki ukanili, je Ismael krenil za njimi ter
časih sprožil puško, da bi Esthero opozoril na
pretečo nevarnost.

Na obzorju so se že dvigale večerne megle
in skala je bila že zavita v soparico, preden so
imeli Siouxi pol pota za seboj. Zdaj pa se je
zdelo samostrinarju, da bi bil pravi čas izvršiti
svoj načrt. Zajaše k Middletonu in Pavlu ter
ju pozove, naj pazita na znamenje, ki bi jima
ga dal. ..Tatinskega posla nečem biti deležen.

61

če zaslišita, da moj Hektor zatuli drugič, bosta
videla, da krenem s konjem v stran. Potem
jezdita počasi za mano, vse drugo pa prepustita
meni. Nihče pa ne sme izpregovoriti besede. “
Nato se obrne k doktorju Battiusu, ki je
na oslu le iztežka dohajal krdelo. „Ali vidite
jasno zvezdo tam na severnem nebu?“

„Vidim. Kaj je ž njo?“

,,Pazite torej. Pobegniti hočemo. Ko odjašem
od vas, ustavite osla in jahajte najprej počasi
proti zvezdi, da ne vzbudite suma. Potem pa
izpodbodite žival in se izročite božji milosti, ki
vas zopet združi z nami.“

Dočim je Battius polagoma in precej nerad
ustregel zahtevi starega lovca, je le-ta zajahal
k Mahtoreeju. Opozoril ga je nato, naj se va¬
ruje žene Ismaelove, ki izvestno pozorno straži
v taborišču. Glavar samo zaničljivo zmiga z
rameni. Toliko pa da dojdejo pod skalo, se res
že začuje Estherin glas skozi temo.

„Kdo jo spodaj ?“ zakriči z višine. Odgo¬
vorite, sicer vam gre za življenje! Sioux ali
satan sam — ne bojim se vas P

Vojščaki ne odgovore ničesar na ta poziv.
Vsak obstane na svojem prostoru, dobro vedoč,
da ga skriva velika tema. Ta hip sklene upo¬
rabiti stari lovec za beg, ker so imeli divjaki
dosti posla s konji.

62

,,Hektor, kje si ? 11  reče tiho.

Pes lahno zacvili; zdajci pa Weuha zagrabi
starca za grlo, kakor bi ga hotel poučiti, kako
nevarno je zanj, ako ne molči. Vendar zakliče
starec še drugič: ,, Hektor P in pes skoči cvileč
k njemu. Razkačen pograbi Weuha psa, da bi
se mu osvetil, ko se hipoma zopet zasliši glas
Estherin. Divjak izpusti psa, da bi poslušal.

„Le tulite in cvilite, kolikor hočete, poznam
vas vendarle / 1  zakliče Esthera. „Zapalite dračje;
pokazali bomo očetu in fantom, kakšne goste
smo dobili . 11

To je bilo odločilno trenutje za starega
lovca. Približa se obema tovarišema, prime
molče konja za uzdo in počasi odjaše v noč.
Zdajci zaplapola ogenj za njim in oglasi se daljno
kričanje, naznanjujoče, da prihaja Ismael. Jahači
izpodbodejo konje in se skoro skrijejo v temi.

Nobenega glasu ni bilo slišati od nikoder.
Middleton je bil že za to, da bi ustavili upehane
živali, ali starec mu nikakor ni pritegnil, češ,
da so še zmeraj v nevarnosti.

„Poglejte, kaj leze tamkaj po tleh / 1  reče
starec. „To mora biti bolen bivol ali pa živinče,
ki se je izgubilo od divjakov . 11

„To ni nihče drugi nego nabirač prerijskih
stenic 11 , odgovori Pavel. „Hej, doktor, ali ste vi,
ali je vaš osel ? 11

„Jaz sam,“ zakliče prirodoznanec, ,,toda
ubogega osla sem preveč gnal, tako da neče
nikamor več.“

„Ce neče, pa naj obleži, zakaj muditi se ne
moremo. “

Nerad se vda doktor ter sede k starcu na
konja. Ker je bila pa teža za žival prevelika,
so se črez eno uro ustavili za kratek počitek.
Utaborili so se, pripravili ležišče obema ženskama
ter se potem poživili z ubogo večerjo, ki sta jo
imela Pavel in Middleton s seboj. Nato so spali
do dne.

„Le poglej, Middleton," vzklikne Inez drugo
jutro, „kako lepo vzhaja solnce! Tako lepo in
svetlo še ni bilo nikoli. “

Stari lovec se pozorno obrne proti vzhodu.
„Solnce!“ pravi črez nekaj časa. „Ne, to ni
solnce. Bog nas varuj — ti rdeči vragi so za¬
žgali prerijo!“

„Bog se nas usmili!“ zakličejo vsi ob onem.
„Nikar se ne mudimo, starec, zbežimo!"

„Kam? Na tej brezkončni pustinji smo
kakor ladja brez kompasa. Samo mirna pre¬
udarnost nas utegne oteti.“

Nemudoma stopi na majhno višino, da bi
odtod pregledal vso nevarnost. Njegov sklep je
bil hitro storjen.

64

„Siouxi vedo, kje smo, in nas hočejo zadu¬
šiti in zažgati kakor zveri v skrivališču. Po¬
glejte, povsod je vse polno dima, nikjer ni
videti izhoda. “

Res so se valili gosti oblaki dima po rav¬
nini, in rdeči plamen za njimi jim je dajal zdaj
podobo gorečega poslopja, zdaj se je plazil ne-
vdržno po tleh.

,,Grozno je, ako mora človek zreti taki
smrti v obraz h vzklikne Middleton, pogleda vsi
drhtečo soprogo.

„Bog pomaga vsem, ki si pomagajo sami , 11
reče starec. „Kaj bi tožili; čas je, da kaj sto¬
rimo. 11

„Kaj neki ? -1  vzkliknejo možje. „Ali naj
poženemo konje skozi plamen ?"

„Kaj še! Ognja se lahko otmem; ali pa
uhegnem Siouxom, to je druga reč! Populite
suho, nizko travo na tej višini, da bomo stali
na golih tleh, potem —“

„Ali mislite s tako otročjimi pomočki usta¬
viti ogenj ? 11  reče Middleton.

Starec se pomilovalno nasmehne. „Vaš stari
ujec hi bil dejal: Ako stoji vojak pred sovraž¬
nikom, sluša povelje ! 11

Kapitan je dobro čutil očitanje in se je
ravnal po Pavlu, ki je že marljivo pulil suho
travo. Za nekaj trenutkov razgalijo prostor,

65

vsaj dvajset crevljev v premeru. Na eden konec
premera morata leči Inez in Ellen. Da bi se
jima ne vnela obleka, ji ukaže 'starec kolikor
mogoče pokriti z nasuto prstjo. Nato stopi na
drugi konec kroga, pobere perišče suhe trave,
jo ovije okolo ponvice svoje puške in sproži.
Tako zapaljeni snopič vrže v visoko travo in se
nato umakne na sredo kroga. Tovariši so ga
gledali vsi osupli in so bili na vso moč prese¬
nečeni, videč, kako je okolo njih dogorevalo
gorivo, preden ga je dosegel plamen.

,, Sedaj ste videli, kako se kroti ogenj z
ognjem , 11  reče stari mož zmagoslavno.

..čudovito!" vzklikne Middleton. „Sam Bog
vam je vdihnil to misel!"

„Le držite konje , 11  povzame zopet starec,
ne da bi se zmenil za hvalo. .,Naj le gori ogenj
še . pol ure, pa lahko odjahamo. Prej ne smemo,
zakaj nepodkovani konji bi si opekli kopita."

Ko ni bilo črez nekaj časa nikjer videti
zasledovalcev, je naposled dejal, da bi odšli.
,,Vi doktor, lahko vzamete mojega konja. Moje
noge niso vajene jahanja. Ce bi zadeli ob za¬
sedo, teko konji z enim jahačem hitreje nogo z
dvema, če mi potem vzemo beli skalp, naj ga . 11  —
Starec se jim postavi na čeio in jih odvede
preko ravnine, ki se je še kadila. „Mislim, da
nismo daleč od široke reke; pazite torej, ali ne
Nat. Bumppo V. 5


66

ugledate svetle proge med dimom. Prej ne bomo
varni, dokler ne bo voda med nami in ostro-
vidnimi Siouxi . 11

Molče premerijo morda uro hoda, ko stari
lovec krene nekoliko na stran.

„Semkaj poglejte," zakliče tovarišem ter se
ustavi pred kotlino, v kateri je ležalo na pol
sežgano konjsko ogrodje. „Sedaj lahko vidite,
kakšni bi bili, ako bi bili ravnali po svoji glavi
in jezdili skozi plamen. Tukaj je bila mlaka, v
katero je pribežala žival. Na mojo vero, tukaj
je tudi sled o mokasinu!“

.,Bržkone je poizkušal jahač oteti žival; toda
kje je sam ? 11

.,Poglejte tja, stari lovec,“ povzame Midd-
leton ter pokaže na prostor, kjer je bila zemlja
bolj suha in kjer torej ni mogla rasti visoka
trava, „tam tudi leži konjsko ogrodje . 11

..Prav govorite. Skoro je videti, kakor bi
se bili Dakotahci sami ujeli v svojo zanko . 11

„Ali se niso utegnili oteti takisto kakor
mi ? 11  vpraša Middleton.

„Ne verjamem. Divjaki imajo malokdaj vži¬
galo pri sebi, in take puške, kakršna je moja,
ni na vsej preriji. Vrhutega beži plamen tako
hitro pred vetrom, da niso utegnili dosti pre¬
mišljati. Sicer pa vzemimo puško v roko, da nas


67

kdo ne iznenadi; vselej je bolje, ako ima človek
prvi strel. “

„To je moral biti pa kaj čuden konj,“ reče
Pavel, ko pridejo bliže. „Niti glave niti kopita
ni videti. “

„Na mojo vero!“ vzklikne starec, „menda
govorite prav! Kako li sem mogel imeti ožgano
bivolovo kožo za konjsko ogrodje!“

Rekši stopi k tisti reči, ki je ležala pred
njimi, in si jo natančno ogleda. „To ni nič dru¬
gega nego novo odrta bivolova koža! Ogenj jo
je samo ožgal, in kar nič se ne bi čudil, ako bi
našli še kos mesa pod njo.“

„Vzdignite konec, stari prijatelj,“ reče Pavel,

,. morda celo iztaknete že pečeno grbo!“

Starec se zasmeje. Ko pa hoče kožo razgeniti
z nogo, se le ta zagiblje in zdajci skoči iz nje
mladi Pawneejec, s katerim so se bili srečali
prejšnji dan.

Osmo poglavje.

Y sa začudena sta se gledala stari lovec in mladi
Indijanec.

„Zdaj je skrivnost razjasnjena , 11  reče starec.
„Legel je bil spat, in ko ga je bil presenetil
ogenj, se ga je ubranil pod kožo. Moj brat je
dobro došel,“ reče potem Indijancu, „Siouxi so
mu zakurili kakor jazbecu . 11

„Siouxi so psi ! 11  reče mladi divjak z na¬
gubanim čelom.

„Res je, ali ti vragi so nam za petami, in
veseli me, da sem našel vojščaka s sekiro v
roki. Ali bi moj brat pač spremil moje otroke
v svojo vas? Če bi prišli Siouxi za nami, bodo
moji mladi ljudje pač stali poleg njega, da jih
odbijejo . 11

„Moj oče bode dobro došel , 11  reče Indijanec
in si položi roko na prsi.

Nato sta se dolgo časa posvetovala o poti,
po kateri bi krenili. Indijanec je tudi povedal,

69

da je bil šel ogledovat Siouxe, da pa se jim je
moral skriti, ker jih je bilo preveč. Tovariše je
bil poslal v domačo vas po pomoč. Vrhutega
jim je poročil, da sta se Mahtoree in Ismael
sporazumela in da prežita na preriji, kako bi
jih ujela.

Napotijo se proti bližnji vodi in dospo tja
črez uro hoda. Ni bila globoka, toda deroča je
bila in kalna. Brž zbijejo nekakšen splav iz
drevesnih vej in bivoljih kož ter srečno prepe¬
ljejo najprej ženski. Nato so se odpravljali možje
preko reke. Doktorju se je zdela vožnja prene¬
varna in izvestno bi se bil mudil in mudil, da
se ni zdajci začul poseben krik. Začudeni se
ozro v daljo in ugledajo doktorjevega osla, na
njem pa Weucho. Za njim je hitela vsa njegova
četa. Ugledavši ubežnike, Siouxi divje zakriče,
doktor pa neutegoma skoči na splav, da bi ga
Indijanec prepeljal črez deročo vodo.

,, Sedaj pa hitro na konj e, “ de starec, ko
dospo na breg. ,, Midva z Indijancem poj deva
peš za vami, onostran griča naju počakajte.“

Na določenem kraju so se sešli. Starec je
nasvetoval, naj si kje poiščejo skrivališče, kjer
bi se nekoliko odpočili. ..Bežati pač utegnemo
samo ponoči. “ —

Indijanec je bil tudi takih misli in ko je
nekoliko časa ogledoval nebo, je pritegnil načrtu
samostrinarj evemu.


70

V kotlini, kjer je stala trava visoka, da bi
se v njej lahko skril mož, so našli dobro ležišče.
Dolgo časa je bilo vse mirno; zdajci pa je pri¬
hajal stari lovec nemiren. „Pa,wneejec,“ je dejal,
„zdi se mi, da sneži. Sedaj tudi vem, zakaj ste
prej tako pozno ogledovali oblake. Celo veverica
bi morala po snegu zapustiti kaj sledu. In na
mojo vero, tam se tudi že kažejo Siouxi, ti
rdeči vragi! Prihulite se vsi, sicer bomo ujeti,
preden mine pol ure.“

Vsi se takoj sklonejo, ali marsikateri pogled
je šinil preko trave tja na Siouxe, ki so .se v
čimdalje ožjem krogu bližali kraju, kjer so bili
skriti ubežniki. Izvestno so bili divjaki uverjeni,
da so njih sovražniki blizu, sicer bi bilo kje kaj
sledu po palem snegu. Ko se Mahtoree s svojo
tolpo približa na petdeset korakov, primeta Pavel
in Middleton za puško, ali stari lovec je bil
oprezno razsul smodnik s ponvice, da bi vso
družbo ohranil posledice prenaglega ravnanja.

„Kakor možje moramo prebiti svojo usodo.
Ali kaj bi streljali brez uspeha? To bi bilo to¬
liko kakor smrt. “

Starec se dvigne po teh besedah. Divji krik
iz kakih sto grl mu zazveni naproti. Samo
Mahtoree je vzprejel ubežnike dostojanstveno,
kakor gre glavarju. Ali iz mračnih oči se mu je
čitalo, da ne namerja nič dobrega. Brez mnogo

71

besed je ukazal, naj možem vzamejo orožje in
sosebno dobro pazijo na mladega glavarja. Potem
zasedejo konje in se napotijo proti svoji vasi.

Tja dospevši, se zbero indijanski veljaki na
posvet. Sredi njih je stal Mahtoree, nedaleč od
njega pa Ismael z družino pred kočo, za katero
so zahvaljali gostoljubnost zaveznih Indijancev.
Da je bila pogodba, sklenjena med Ismaelom
in divjaki, ugodna, je bilo jasno; zakaj vrnili
so mu bili ugrabljeno živino, in mirno se je pasla
pod nadzorstvom starejših deklic. Vendar pa
menda Ismael ni prav zaupal novim prijateljem,
zato je bil svoje vozove kakor nekakšno bran
razpostavil okolo svoje koče.

Zvezana na rokah in nogah, sta ležala Midd-
leton in Pavel na klopi, nekoliko korakov od
njiju pa je bilo videti ob kolu, trdno zabitem v
tla, mladega pawneeškega glavarja, ki ni bil
nihče drugi nego Trdo srce sam. Samo staremu
lovcu so bili z ozirom na njegova leta pustili
svobodo, ali nedaleč od njega je stražilo nekaj
mladih vojščakov, tako da mu še misliti ni bilo
na beg.

Starec stopi k mlademu glavarju, zročemu
v daljo. „Siouxi se posvotujejo zaradi mojega
brata , 11  je dejal.

„Štejejo skalpe svojih vojščakov, ki vise v
mojem wigwamu. u

72

..Srce mi je žalostno zaradi vas, sin moj;
ali nimate nič poročati svojemu rodu'?“

Glavar ga pogleda neodločen. ..Pojdite v
vas mojega rodu ob Platski reki,“ pravi potem
tiho, ..zakličite ime Trdo srce na glas, in nobeden
Pawneejee ne bode gluh; potem vprašajte po
mladem žrebetu, ki je hitrejše nego losos, in
priženite ga po skrivnih potih semkaj.“

..Bom, brat moj, in povedal mu bom, da
ga potrebuje njegov gospodar, ki ga je vzredil.“
„Tako je prav. Zakoljite žrebe na mojem
grobu, da Trdo srce lahko kot glavar stopi pred
Walicondaha. “

Obraz Indij ančev se nagloma izpremeni.
Stari lovec se ozre in zapazi, da so se Siouxi
prestali posvetovati in da se Mahtoree z dvema
odličnima vojščakoma bliža svoji žrtvi.

Deveto poglavje.

M ahtoree sreča na poti Ismaela, Abirama in
. Esthero. Prvi pogled na mračno lice Isma-
elovo mu je pokazal dovolj razločno, da preti
nevarnost premirju, sklenjenemu z belci.

„Starec," povzame Ismael in prime starega
lovca za roko, ,,povejte temu-le rdečemu vragu
pošteno po indijansko, da sem se naveličal ča¬
kati, kdaj mi izpolni obljubo

Ko starec drage volje prestavi te besede,
vpraša Mahtoree kakor začuden: „Ali zebe mo¬
jega brata? Tukaj je bivolskih kož v izobilju,
če je lačen, mu bodo moji mladi ljudje prinesli
divjačino v šator.“

Ismael preteč dvigne pest. ,,Povej ležnivemu
psu, da sem prišel kot svoboden mož vpraševat
po svojem imetju; zahtevam, da mi izroči Elleno,
Inez in tebe samega, kakor sva se dogovorila."

..Prijatelj,“ reče starec in se nekamo čudno
nasmehne, ..povedal mu bom to zahtevo, pa ne
vem, ali jo izpolni. “

74

Glavarju se naježe obrvi, ko mu stari lovec
prestavi Ismaelove besede, iu oko se mu za-
blisne.

„Mahtoree ne bo dal nikogar, ki že prebiva
v njegovem stanovanju! “ pravi nato precej do¬
ločno in se obrne, da bi se posvetoval z zbra¬
nimi vojščaki.

Ismael je nato razdrl svoje šatore in skoro
potem z vso rodbino odšel iz taborišča svojih
zaveznikov. Nihče ga ni zadrževal. Krenil je
ob reki navzdol kako miljo daleč in si ondu na
višini postavil šatore.

V tem so se Siouxi pripravljali na svoje
delo. Stare ženske so že marljivo tekale od koče
do koče, da bi razvnele vojščake. Pripovedovale
so o sinovih in očetih, katerih skalpi so se bili
posušili v pa\vneeških wigwamih, ter so že sra¬
motile jetnike, ki so jih bili prignali sredi od¬
prtega prostora. Ko pipa obkroži vse glavarje,
vstane eden izmed njih ter zahteva, naj se
prično muke.

Mahtoree mu pritegne. Zdajci pa stopi star
vojščak predenj, ga nagovori s slabotnim, za¬
molklim glasom in zahteva na splošno čudenje,
naj mu prepusti mladega Pawneejea kot podporo
v starosti. „Moj dan se nagiblje/ je dejal, „moj
wigwam je prazen, in nikogar nimam, da bi mi
nosil divjačine.“ Rekši razreže jetniku vezi.

75

Nihče se ni upal ugovarjati uglednemu možu.
Ali jetnik sam se mu upre, rekoč: „Moj oče je
star, toda vsega še ni videl. Bivol ne more biti
netopir — Pawneejec ne Sioux!“

Prijel je bil starca za trdo nagubano roko
in si jo spoštljivo položil na glavo; ko pa je
ljuto kričanje okolo njega pričalo, da so vsi
divjaki razžaljeni zaradi njegovih besed, se je
uporno obrnil k njim. Zdajci so zgane in po¬
sluša v daljo; tih nasmeh se mu razlije po
obrazu. Nagloma piano Weueha na znamenje
Mahtoreejevo kakor razkačena zver nanj in
vzdigne sekiro, da bi mu razcepil glavo. Ali
mladi glavar mu izvije orožje, in Weucha sam
se zgrudi z razklano črepinjo na tla. Visoko
vihteč krvavo sekiro, si Pawneejec preseka pot
skozi množico in plane nevdržno na višino.

Siouxi so stali, kakor bi bila udarila strela
mednje. Ali samo nekaj hipov. Iz sto grl zazveni
razkačen krik, in sto vojščakov udre za begun¬
cem. Mahtoree pa jih pozove nazaj, zakaj ugle¬
dal je bil ob reki tolpo oboroženih Pavmeejcov,
proti katerim je hitel jetnik.

Pač je mislil, da so mu bode mladi glavar
osvetil za sramoto. In da je bila ta misel upra¬
vičena, je precej spoznal. Oborožen z lokom,
sulico in tulom, se je pawneeški glavar že pri¬
pravljal, da z vso četo na konjih prebrede reko.

76

Mahtoree se ozre po svojih jetnikih, nato tja
na šatore Ismaelove. Vedel je le predobro, da se
mu bode treba braniti na dve strani. Ukrenil
je, da -so dobile ženske nože v roke, ako bi bila
sila; nato pa je na čelu svojih vojščakov od¬
jahal proti reki.

Stari lovec ni prezrl ničesar, ali oprostiti ni
mogel prijateljev. Zdajci se domisli zvijače. Ne¬
daleč od sebe zapazi koruzen strok, ki ga je
bil prinesel s sabo doktor, da bi ga bil dal oslu.

Z njim privabi starec osla k sebi, ki zariga od
radosti, ugledavši slaščico.

Bilo je prvič, da so Indijanke začule grozni
glas neznane živali. Grozovito prestrašene se
razkrope na vse strani, stari lovec pa nemudoma
prereže vezi svojim tovarišem in jim pomore na
noge. Ko se je pa ukvarjal s tem poslom, se
je nenadoma priplazil k njemu Ismael s svojimi <
sinovi. Ne da bi kaj govoril, ukaže vse skupaj,
tudi starega moža, novič zvezati. Nato planejo
k šatoru, kjer sta bili Inez in Ellen, posade
prestrašeni ženski na konje, in potem zdirjajo
proti Ismaelovemu taborišču.

Deseto poglavje.

\ f  tem sta se sovražni stranki trudili, da bi
* druga drugo zvabili črez reko. Mladi Paw-
neejec se naposled naveliča nepotrebnega na¬
gajanja in odide s svojim krdelom ob reki, da
bi kje našel kraj, kjer bi lahko brez izgube
prebredel vodo.

Sredi reke je bila nekje peščenina, ki seje
le nekoliko dvigala iz vode. Tamkaj požene
Trdo srce konja v vodo in srečno dospe na
peščeni otok. Mahtoree tudi zajezdi v vodo,
dajoe nasprotniku različna znamenja, da mu je
prijatelj, in vrže celo svojo puško nazaj na breg.
Lokavi Sioux se ni zastonj zanašal na pleme¬
nitost nasprotnikovo. Tudi ta vrže puško na
breg. Nato je samo s sulico, lokom in nožem
oborožen in s ščitom na roki pričakoval so¬
vražnika. Ta stopi na otok in vljudno namigne
Trdemu srcu, naj pride bliže. Glavar stori tako,
na jjol pota ustavi konja in trdno upre oko v
Mahtoreeja.

78

,,Naj Pawneejci pogledajo od jutranjega do
večernega solnca“, povzame Mahtoree, „pa bodo
videli, da je vsem rdečim možem dovolj prostora
na preriji 11 .

„Pa\vneeški volkovi ne beračijo pri Siouxih
prostorov za svoje wigwame; če hočejo loviti,
ne razpošljejo nikogar, da bi vprašah Mahto-
reeja, ali so Siouxi na preriji.“

,.Duh mojega brata je zmeden , 11  reče Mah¬
toree navidezno prijazno ter pokaže na taborišče
Ismaelovo. ..Tam je tolpa belokožeev — bogati
niso, mi smo ubožni; če bodo Pawneejei s Siouxi
pokadili pipo miru, bodo lahko rekli: To je vaše,
to naše . 11

„Ne; Trdo srce nikoli na napada tujcev.
Bledolični mogočni glavar je njegov prijatelj . 11

..Tedaj pa umri praznih rok, glupec!"
vzklikne Mathoree, položi pušico na lok ter jo
sproži proti golim prsim sovražnikovim.

Ali Pawneejec je bil pozoren. Skloni se
bliskoma na konju, potem ga izpodbode, da se
visoko vzpne, in zabode s sulico Mahtoreeja v
prsi. Mahtoree pade raz sedlo, in deroča voda
ga odnese.

Razkačeni planejo Siouxi k reki, da bi
ujeli mladega glavarja, ali Pawneejci pridejo
pred njimi k vodi in jih prisilijo, da se umak¬
nejo. Ker pa je bilo Siouxov preveč, so se morali

79

naposled sami umekniti. Zdajci jim pride nena¬
doma pomoč. Iz majhnega grmovja za njim se
začuje glasen „Hura!“ in precej nato poči nekaj
kentuških pušk. Kakih šest Siouxov se zvali
mrtvih na tla, precej nato se prikažejo Ismael
in njegovi sinovi, da bi se poleg Pawneejeev
osvetili izdajskim Siouxom.

Dolgo časa se Siouxi niso mogli več upirati.
Zbežali so v najdaljnejša skrivališča, Pawneejci
pa so udrli za njimi ter posekali še marsikaterega
sovražnika. Vrnili so se šele zvečer. —

Drugo jutro je bilo na preriji zopet vse
mirno, samo v taborišču Ismaelovem je bilo že
zarano vse pokonci.

Ismael sam je hodil resen po taboru, in
tudi Esthera je bila nenavadno resna. Sinovi
so čitali z mračnega obraza očetovega, da je že
ukrenil, česar je treba za prihodnost. Zlasti
Abiram ga je gledal ves v skrbeh.

Zdajci pride Trdo srce v taborišče. Ismael
je izvestno čakal samo njega. Ukaže sinovom,
naj priženo jetnike iz šotorov. Ko Middleton in
Juez, Pavel in Ellen, Bathius in stari lovec
stopijo na piano, Ismael vzprejme novega za¬
veznika. Pozdravi ga hladno kakor kdo, ki ne
išče prijateljev, pa jih tudi ne najde.

Ko se vsi r o do vinei, sinovi z orožjem v
roki, zbero okolo jetnikov, izpregovori Ismael:

80

.. Danes opravljam službo sodniško in sodil bom
po zakonu, ki velja v vsej prirodi: Oko za oko,
zob za zob. Vsakomur določim, kar mu gre, pa nič
več. Abner, razveži kapitana! Prosti ste, mladi
mož, in lahko greste s svojo ženo, kamor hočete.
Če želite biti pri nas, dokler ne pridemo do na¬
selbin, ostanite, če ne, pa nikoli ne govorite,
da vas je Ismael golega pognal na prerijo."

Ves presenečen po toliki velikodušnosti,
odhiti Middleton k svoji ženi in jej veli, naj
zahvali Ismaela. „Na vojaško east,“ reče sam,
..hvaliti vas hočem vse žive dni za to častno
vedenj e. “

..Doktor," se obrne Ismael k Battiusu, ..zdaj
bom obračanj al z vami. Bil sem. pošten proti
vam, vi pa ste mi z izdajstvom plačali gosto¬
ljubnost. Moja žena, ki ste jo ozdravili trganja,
je izpregovorila dobro besedo za vas, in zato
dajem tudi vam svobodo, da lahko greste, kamor
hočete. Ampak pazite, da ne boste z ljudmi,
kakršen sem jaz, sklepali pogodb, katerih se
nečete držati."

Nato se obrne k Pavlu. ..Z vami, Pavel,
imam dolg in težak račun. Ampak skleniti ga
hočem kar ob kratkem, ker pravi moja žena,
da vas pozna od prej za poštenega fanta in ker
ste deklici dobri. Mislil sem, da bode kdaj poz¬
neje ostala v moji rodbini; ako pa hoče iti z

81

vami nazaj v naselbine, jo vzemite in bodite
srečni. Ravnajte lepo ž njo, da mi ne bode žal,
ako vas izpuščam brez kazni. Če hočete ostati
pri nas, dokler ne pridemo blizu k naselbinam,
ste nam tudi dobro do šli."

,. Kapitan Middleton pravi, da ga nekateri
njegovi vojaki iščejo blizu pawneeških vasi.
Najrajši bi ga spremil tja."

,,Tudi prav, pa se ločite čim prej. Spodaj
je konj dovolj; izberite si jih, kakršne hočete,
pa pojdite z Bogom."

..To ni mogoče, dokler ostane pri vas ujet
stari lovec, ki je bil že pred petdesetimi leti
prijatelj moje rodbine," reče Middleton. ..Kaj je
storil, da ga ne izpustite?"

„Nič ne vprašujte," reče Ismael osorno. ,,S
tem možem imam še razpravljati o rečeh, ki
jih ni treba vedeti častniku Združenih držav.
Pojdite, dokler vam je pot še prosta."

„Bil bi nehvaležen in prekršil bi 'svojo
dolžnost proti postavam," odgovori Middleton,
..ako bi prepustil tega jetnika vam, ne da bi
vedel, kaj je zakrivil."

..Poglejte torej," reče Ismael in potegne iz
žepa kroglo, ki so jo bili našli v mrtvem Asi.
„S to kroglo je ustrelil najboljšega sinu, ki je
kdaj veselil očetovsko oko."

Nat. Bamppo V.

6

82

..Tega ni storil!" odgovorita Middleton in
Pavel skoro obenem.

„Ne?“ vpraša Ismael zateglo.

,.Ne,“ ponovi Middleton, „tudi mi vemo o
tem krvavem dejanju. Bili smo mu priče od daleč."

Stari lovec pa plane ves ogorčen pokonci.
„Jaz, jaz da bi bil storil kaj takega ? 11  vzklikne
ljuto. ,.Znajte — zdaj sem ga spoznal, tam-le
je morilec ! 11  pristavi in pokaže na Abirama.
..Videli smo od daleč, kako je ustrelil vašemu
sinu kroglo v hrbet in potem pobegnil kakor
Kajn! Videli smo, kako se je vaš sin kakor
ranjen medved opotekel v grmovje in tamkaj
izkrvavel . 11

Bled in drhteč ga je poslušal Abiram. „Laže,
laže! Umoril ga nisem, samo branil sem se
proti njemu-“

Ismael krepko upre oko v svaka. Abiram
nehote povesi oči. „ Dosti vem , 11  vzklikne Ismael
z groznim, pretečim glasom. „Sinovi, razvežite
starca in postavite brata svoje matere na njegovo
mesto . 11

„No dotikajte se me!" zakriči Abiram. ,.Bog
vas bode kaznoval, ako položite prst name ! 11

Mladi možje obstanejo kakor preplašeni.
Ko pa stopi Abner odločnega obraza proti njemu,
se zločinec obrne, da bi zbežal. Sinovi ga ujemo
in zvežejo.

83

..Jutri bomo storili ž njim, kar je prav, 11
reče Ismael. ..Zdaj pojdi vsak svojim potem. “

Nedolgo potem so se ločili. Skoro je bilo
hladno. Trdo srce migne svojim prijateljem in
se napoti ž njimi proti daljni svoji vasi.

Ismael je potrpežljivo čakal, dokler se niso
vsi izgubili v dalji, nato pa je ukazal razdreti
šatore. Ko se je to zgodilo, stopi k svaku.

„Z morilcem nečem nazaj v naselbine.
Toda brat si moje žene in ako tudi moraš umreti
za veliko žalost, ki si jo nam provzročil, pa
vendar nečem oskruniti rok s tvojo krvjo.
Tukaj je puška, nabita s kroglo, ki si ž njo
ustrelil Aso. Dobro bode zadela, stopi tja za grm
in končaj si kleto življenje. Odpuščam ti, kakor
ti odpušča moja žena, in Bog sam bo sodnik
tebi in meni.“

Rekši se obrne in migne sinovom, naj se
pripravijo za odhod. Sam ostane — s puško v
roki, da bi pazil, ali Abiram izvrši njegov ukaz
ah ne. Pač je čakal četrt ure; potem pa je
poknil strel, zaslišal je, kako je padlo težko
truplo in kako je nekaj zaječalo za grmom,
potem se je molče obrnil in odšel za vozovi.
Prišedši v naselbine, se je njegova družba po¬
razgubila med drugimi, in nihče ni še kaj čul o
tem posebnem možu in o njegovih potomcih.

l*

Enajsto poglavje.

P awneeški glavar je s spremljevalci brez ovir
dospel v domačo vas. Slavili so ga na vso
moč ter ga proglasili za najlirabrojšega glavarja.

Navzlic temu, da so bili naši prijatelji sedaj
precej varni, so bili vendarle veseli, ko so našli
oboroženo četo Middletonovo, ker bi v njenem
spremstvu lože premagali težave na poti proti
naselbinam.

Middletonovi vojaki so bili že od Indijancev
kupili dva čolna, in na njih se je hotela od¬
peljati vsa družba po reki. Slovo je bilo kaj
iskreno in presrčno. Ko so posedli v čolniča,
je bilo vsem čitati z obraza veselje, da utegnejo
po tolikih nevarnostih oditi s pustinje. Samo
stari lovec je bil videti žalosten.

„Tam-le ob zemeljskem rtiču ustavite, da
stopim iz čolna, “ de naposled tiho.

„Kaj ?“ vzkliknejo vsi kakor iz enih ust.
.,To ne sme bitil Poslednja leta morate prebiti
pri nas.“

85

„Ljubi otroci, ne grenite mi zadnjih tre¬
nutkov! Že dolgo sem se poslovil od hrupa in
I malopridnosti po naselbinah. Najsi živim tukaj
na pustinji, sem vendar zadovoljen in srečen.
Naj lovim bobre, dokler ne zatisnem starih oči.
Trdo srce, ta vrli glavar, ki je tolikanj podoben
sinu mojega starega prijatelja Chingachgooka,
mi bode storil poslednjo službo. Dolgo mu ne
bode treba čakati . 11

..Tedaj vam nikakor ne moremo izpričati
svoje hvaležnosti ? 11  vzklikne Middleton ginjen.
..Pošljemo vam vsega, česar vam je treba za
zimo, smodnika, svinca. Ampak nikoli ne zabite,
da imamo tudi streho in ogenj, kjer se lahko
ogrejete . 11

..Pustite, pustite, otroci , 11  odgovori starec in
migne brodarju, naj zapelje h kraju. „Ne težite
mi srca; dajte mi roko, in Bog vas čuvaj na
vseh potih ! 11

S solznimi očmi mu vsi sežejo v roko, potem
stopi na breg, zažvižga psu in se obrne na
odhod. Dolgo je še slonel, oprt na svojo puško,
in gledal za njimi, dokler se niso skrili za
ovinkom.

Naši prijatelji so nato potovali srečno in
hitro. Inezin oče je bil izredno vesel, ko je
zopet objel ugrabljeno hčer. Pavel se je poročil
z Elleno ter si kesneje kupil posestvo blizu pri-

86

jateljev. Kaj skoro je bil imovit mož, ker je
štedil in pridno delal.

Leto dni pozneje se je doktor Battius navzlic
mnogim bridkim uram, ki jih je bil prebil na
preriji, zopet napotil na znanstveno raziskovanje.
Srce ga je gnalo v vas pawneeško, da bi videl,
kako je kaj s starim lovcem. Že spotoma je
zvedel po nekaterih Pawneejcih, ki so prišli v
naselbine prodajat živalske kože, da je starec
jako slaboten in da utegne vsak dan ugasniti.
Obvestil je o tem Middletona in Pavla, in ta
dva se nista mogla premagati, da ne bi še
poslednjič stisnila roke možu, ki sta mu bila
dolžna toliko hvalo. Tako se torej napotita na
prerijo in lepega jesenskega večera srečno do-
speta k Pawneejcem. Doktor jima z nekaterimi
glavarji pride naproti.

..Ravno o pravem času prihajata, zakaj
bojim se, da starec na preživi te noči. Trdo srce
se že nekaj dni ne gane od njega in mu streže
kakor sin očetu . 11

Prijatelji stopijo v kočo glavarjevo in ugle¬
dajo tam starega lovca, pokonci sedečega na
stolu. Zahajajoče solnce je sijalo nanj. Bil je
razoglav, in večerni veter se je igral z njego¬
vimi dolgimi, tenkimi lasmi. Na kolenih mu je
ležala puška, ki mu jo je bila pred petdese¬
timi leti podarila hvaležna Judita Hutterjeva,

87

drugo lovsko orodje je viselo poleg stola; ob
nogah mu jo ležal pes Hektor, kakor bi spal.
Zvesta žival je bila že davno poginila, toda
ležala je tako prirodno, da na prvi pogled ni
bilo moči spoznati, da je to le napažena koža
Hektorjeva. Okolo stola so stali glavarji, ki so
prišli gledat, kako se pravičen in neustrašen
vojščak, ki so ga častili in ljubili kot modrega
svetovalca, loči od sveta.

Ivo stopi Trdo srce z gosti pred umirajočega
starca, se skloni k njemu in ga vpraša rahlo:
,.'Ali sliši moj oče glas svojega sinu?”

„Cujem ga,” odgovori starec razločno, ,.ali
dolgo mi ne bode več zvenel na ušesa."

Zdaj stopi Middleton k njemu in ga prime
za velo mrzlo roko. „Ali moj oče pozna sina, ki
mu je dolžan toliko hvalo?”

Starec se zamisli, zdajci pa mu zaigra pri¬
jazen nasmeh na bledih ustnih.

,,Dobro se spominjam vas in vašega starega
strica; veseli me, da ste prišli. Ali bi mi storili
poslednjo uslugo?”

„Govorite, vse vam storim."

„Pri otseških gorah je naselbina, imenuje
se Templeton — tam stanuje Oliver Effingham
— ponesite mu to-le puško z lovsko torbo in
rogom za smodnik vred. Vedel bo, da je to moj
poslednji pozdrav.”

,, Zgodilo se bo, kakor želite. Ali imate še
kaj povedati

..Trdo srce/ 1  povzame stari mož, ,,navada je
pri mojem ljudstvu, da oče blagoslovi sina,
preden se loči od njega. — Zaradi blagoslova
krščenega človeka ne bode pot pravičnega indi¬
janskega glavarja proti srečnim loviščem niti
daljša niti težavnejša. Pred teboj pojdem, in če
prideš za mano, bodi mi pozdravljen. — Ko
umrem, me položite k poslednjemu pokoju tja,
kjer sem živel, daleč od hrupnih naselbin. Na
grob Velike kače, ki spi v zemlji svojih očetov
ob Otseški gori, so položili prijatelji tako lep
kamen —“

„To bodeva storila tudi vam,“ reče Pavel
obenem z Middletonom.

..Mislil sem si kaj takega. Ali prosim vaju,
ne postavljajta na kamen bahavih besed, ampak
samo ime, starost in čas smrti, potem pa še
izrek iz Svetega pisma. Drugega nič.“

Moči so mu ginile očividno; samo na očeh
se mu je poznalo, da še ni ugasnil. Zdajci začuti
Middleton, kako mu stisne roko, vidi, kako se
s pomočjo Trdega srca dvigne s stola, kako
trdno upre oko na zahajajoče solnce in se po¬
stavi krepko kakor vojak, ki ga zove naj višji
vojskovodja predse. Nato zakliče razločno:
..Tukaj sem, moj Bog P

89

Rekši se zgrudi na stol in izdihne. Vsi so
stali molče ob častitem mrliču.

..Wachcondah ga je poklical, in odzval se
mu je," izpregovori Trdo srce, ,,krepak, pravičen
in moder vojščak se je preselil na blažena-lo¬
višča svojega rodu. Otroci, spominjajte se pra¬
vičnega belega glavarja, ki je bil vreden, da bi
bil rdeč mož."

Drugo jutro so Indijanci slovesno pokopali
Natanaela Bumppapod  hrastovim drevj em.
Še dandanes čuvajo tisti kraj, kakor bi bil po¬
svečen, in ga kažejo vsakomur, kdor prihaja k
njim. Na grobnem kamenu pa je napis, kakr¬
šnega si je želel stari lovec, in spodaj se čitaio
besede:

Naj nihče kdaj ne moti njegovega
miru!

Spisi za narod in mladino.

Z * oznažene knjige so primerne za šolarske knjižnice.

Aladin s čarobno svetilnico (s podobami) ... 10 kr.

Alešovec Jak.: Jama nad Dobrušo. Pravljica iz

starodavnih časov.20 „

— ‘Kustoca in Vis, popis vojske na Laškem

leta 1866 . 20 „

— Vojska na Turškem od leta 1875 do konca

leta 1878. II. natis.36 „

Trdo vezano 46 kr.

— Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini.

Ljudska pravljica .20 „

Amicis - Miklavčič: *Srce, 4 zvezki po ....  20 „
Vsi 4 zvezki skupaj vezani v lepih platnenih
platnicah 1 gld. 20 kr.

* Andersenove pravljice za mladino. Izbral in
poslovenil Fran Nedeljko. S podobami, trdo

vezane .  50 „

Berthet-Sušnik: Sita, mala Hindostanka. II. del 24 „

— ‘Izanami, mala Japonka. III. del ....  24 „

Bojtek, v drevo vpreženi vitez. Pravljica ... 8 „

Borislav: * Spominski listki iz avstrijske zgo¬
dovine .24 „

Trdo vezani 34 kr.

Brezovnik Ant.: * Zakaj'? — Zato! Zbirka prav¬
ljic, pripovedk in legend za šolo in dom.

Trdo vezano.30 „

Cerkvica na skali. Pravljica.12 „

Cimperman Jos.: Pesmi. 1888   90 „

V platno z zlato obrezo 1 gld. 70 kr.

Costa dr.: Postojnska jama .20 „

Črni bratje. Povest.20 „

Borna in na tujem. Povest, 1889 .  20 „

Dominicus: ‘Harodne pripovedke za mladino.

1. in II. zvezek po . ..24 „

— ‘Pravljice in pripovedke za mladino, 1889 36 „

— *S prestola na morišče. Zgodovinska povest 20 „
Dve igri za slovensko gledišče. 1. Juran in Zofija.

2. Štepan Šubic.20 „

Eno leto med Indijanci. Povest.  20 „

Erazem Predjamski. Povest .......  10

Freuensfeld Josip: * Venček pravljic in pri-

povedek .20

Funtek A.: Knjižnica za otroke (s podobami).

12 zvezkov po 6 kr., vsi skupaj.60

(Vsebina: Mati in sin; UbožniTonče; Uboga

družina; Ne bodi radoveden; Božje oko bdi;
Juriče in Zorka; Soseda; Lahkomiselna pri¬
jatelja; Ne vodi nas v skušnjavo; Otroci v
gozdu; Vihar na morji; Ivan Hromeč.)
Genovefa, sveta grofinja. Mična in ganljiva pri¬
povedka .16

Hildegarda, zveličana cesarica. Sveta povest . 20
Hirlanda, bretanjska vojvodinja. Podučna povest

po Krištofu Šmidu.20

Hitri računar z ozirom na sedanji denar po av¬
strijski veljavi in na novo mero in vago.

Trdo vezan.40

Hladnik I.: *IVa valovih južnega morja. Pravljica 14
Hoffmann: *€as je zlato. Podučna povest za

mladost.36

Hoffmann - Funtek: »Kako vzgaja usoda. Povest
(s štirimi jeklorezi).40

— »Kar Bog stori, vse prav stori. Povest (s

štirimi jeklorezi).40

— * Peter Prostak. Povest (s štirimi jeklorezi) 40

— *Bog pomaga. Povest (s štirimi jeklorezi) . 40
Hopfen - Funtek: Kako je izginil gozd. Povest 20
Hubad Fr.: * Pripovedke za mladino. I., II. in

III. zvezek po.20

Kljnkec lažnjivi.20

Keller J. A. dr.: Prst Božji ali izgledi božjih

kazni. I. in II. zvezek po.20

Kosi A.: Šaljivi Jaka. Zbirka najboljših kratko-
. časnic za slov. mladino.. I. in II. zvezek po . 24

— *Sto narodnih legend. Slovenski mladini
in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo.

Trdo vezane.60

Kredba-Podkrajšek: »Izdajalca domovine. Povest 20
Leban Janko: »Šestdeset malih povesti za otroke 16

— »Sto beril za. otroke.20

— *BTa različnih potih. Povest, primerna

dečkom od 11. do 14. leta. Trdo vezano . . 24

Leban J.: Mirko Poštenjakovi«. Povest za mlad.

— Pri Vrtovčevem Grogi. Povest za mladino

— Nezgoda na Paiavanu. Povest . . f  . . .

NatanaeJ Bnmppo (Cooper). Strelec. Povest. I. z.

— Poslednji Mohikanec. II. zvezek . . . .

— Stezosledec. Povest. III. „ . . . .

— Naseljenci. Povest. IV. „ . . . .

— Na preriji. Povest. V. „ . . . .

Malavašič Pr.: Strije Tomova koča ali življenje

zamorcev v severni Ameriki. Trdo vezano .

Mali palček (s podobami).

Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih posku¬
sov iz fizike, mehanike itd., smešnic, zastavic
z navodom o punktiranji ali geomanciji . .

* Maršal grof Kadecki.

May - Pretnar: Eri. Povest .

Močni baron Ravbar. Zgodovinska povest . .

"Najdenček ali pravični se tudi živine usmili

Naseinikova hči, cvetlica pustinje.

Nikolaj Zrinjski, hrvatski junak .

Pavliha nemški v slovenski obleki.

Pod turškim jarmom. Povest.

Podkrajšek H.: ('ar in tesar. Zgodov. pripoved
Potovanje v Liliput. Čudovita zgodba . . .

Repoštev, duh v Krkonoških gorah. Pravljica .

"Ribičev sili. Pravljica .

"Robinzon. Povest za slovensko mladino (s po¬
dobami). Trdo vezano.

Sanjske-bukve (s podobami).

Šmida Krištofa: Sto malih pripovedek za mla¬
dost. Trdo vezano .

Tolstoj-Podravski: Rodbinska sreča. Roman .
Tkalec I.: Tiun-Iing, kitajski pomorski razbojnik

"Trnjulčica (s podobami).

Trstenjak D.: V delu je rešitev. Podučna povest
Urbanec Tv.: Knez Črni Jurij. Zgodov. povest .
"Venček rezilnih daril ali vošilne pesmice

Vjetnik na galeji. Podučna povest.

Vrabl R.: Božični darovi.

—- Vstajenje.

VrchlickyJ.: Barvaste črepin j e. Zbirka povesti)

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

20 kr.
20 „
20  „
24 „
24 „

1»

24 „

70 „
10  „

30 „

20 „

20 „

20  „

20 „

20 „

20 „

20 „

20 „

20  „

20 „

20 „

10 „

50 „

15 „

40 „

40 „

20 „

10

30 „

20  „ «

20 „

10 „

20 „

20 „ i

30  „