letnik XVII • št. 3, marec 2010
Glasilo občine Trzin
Zbora občanov sta bila
Sodnik mora biti neodvisen
Priprave na čistilno akcijo
Sezona občnih zborov
Avto center Knavs v Trzinu
Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila
Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah.
Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje.
Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni.
U VODNIK
Pomladne želje
Kam hiti ta svet, se sprašujemo, ko beremo o številnih naravnih katastrofah, ki si sledijo tako na hitro, da že po nekaj tednih pozabljamo trpljenje in rane, ki jih puščajo za sabo, saj nam pozornost pritegujejo že nove. V časopisnih stolpcih in na televizijskih ekranov nas dan za dnem zasipavajo tudi žalostna poročila o terorističnih napadih, vojaških spopadih in drugih grožnjah urejenemu življenju, še bolj pestro pa je na domači politični sceni, saj razkritja nečednih poslov naših politikov in vidnih gospodarstvenikov dan za dnem razkrivajo zlaganost in pokvarjenost tistih, ki so se dokopali do politične in gospodarske moči. Maske padajo. Naša država, na katero smo bili tako ponosni, ima na svojem obličju vse več pack in razpok. Tega si ne zasluži in si ne zaslužimo! Včasih nam je bilo v uteho, ko smo si govorili, da bodo volitve, pa bomo te, ki niso dobri, zamenjali, zdaj pa nas to niti ne more potolažiti, saj so volitve še daleč, a tudi tisti, ki so v opoziciji in bi bili lahko nadomestek, ne vlivajo zaupanja. Preveč grehov imajo že vsi skupaj, preveč so mislili le nase in premalo na vse, na državo, Slovenijo in svet. »Saj ni važno, če je slab, pomembno je, da je naš!« To razmišljanje naših vodilnih je pogubno, saj se je na vodilne položaje nagnetlo že kar preveč slabih. Za deželico na sončni strani Alp pa bi bili lahko sprejemljivi le najboljši, le tisti, ki ne mislijo samo nase in svoje koristi, ampak imajo v sebi še čut za poštenost in pravičnost. Tisti, ki se nesebično trudijo za
dobro vseh. Ali je take res treba iskati z lučjo ob belem dnevu?
Kako pa nam kaže v Trzinu? Ne bom komentiral dogajanj in tistega, kar je zaradi volilnega leta že čutiti pod plaščem vsakdanjosti. Zapišem lahko le, da je še pravi čas za opazovanja in razmisleke. Mogoče nam bo to pomagalo pri jesenskem odločanju na volitvah. Zdaj pa je bila v Trzinu, lahko bi rekli, sezona občnih zborov društev. Res imamo veliko društev in zato mogoče niti ne preseneča, da je imelo kar nekaj sicer dobro delujočih društev težave pri zagotavljanju sklepčnosti. Občni zbori so si sledili dan za dnem, kakšen dan jih je bilo tudi po več naenkrat. Težko je biti prisoten povsod. Saj je lepo, da imamo toliko možnosti za delovanje v prostem času, a včasih bi bilo le prav, če bi bilo med temi društvi več sodelovanja, več usklajevanja. Zdaj se pogosto zdi, da društva prevečkrat vlečejo v nasprotne smeri, so tekmeci in trošijo za to preveč energije. Mogoče bi prav s sodelovanjem, skupnimi akcijami, dosegali večji učinek in celo pomnožili svoje članstvo. Velika priložnost za skupni nastop bo prav čistilna akcija, ki jo 17. aprila pripravljamo tudi v Trzinu. Čeprav zima še občasno kar krepko opleta z repom, so ji za letos dnevi šteti, in to kljub napovedim mučenikov, da bo še 40 dni zmrzali, da je zelen božič obljubljal belo veliko noč in da je Matija, ki naj bi led razbijal, zagrozil, da ga bo še naredil. Stare modrosti je treba spoštovati, a vseeno je že opazno, da se dnevi daljšajo, sonce ima večjo moč in na vseh koncih že brsti in se poraja
Odsev
glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar, Zinka Kosmač in Brigita Crljenič
Foto: Andrej Nemec
Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje:
Oglaševalska agencija IR Image d.o.o.,
Tel.: 01 839 64 00
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285
Glasilo izide enkrat mesečno
in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902

5-
aprila 2010
Slika na naslovnici:
Pomlad je prišla Foto: Miro Štebe
življenje. Ko bo izšel ta Odsev, bomo tudi uradno zakorakali v pomlad, čas mladega zelenja, cvetja, vrnitve ptic selivk in tudi v obdobje pomladnih sapic, ki budijo hrepenenja, sanje. To je čas, ko mladi hrepenijo po ljubezni, starejši, ki tudi niso imuni nanjo, pa se morajo vse prepogosto sprijazniti zgolj s spomini in sanjami. Marec je mesec, ko se vsaj zaradi v koledarju določenih dni spomnimo tudi žena, mater in sploh »boljših« polovic človeštva. Neštetokrat izrečena mnenja, da bi morali ženskam tako pozornost namenjati pogosteje, pravzaprav vsak dan, v hitenju za našimi dnevnimi cilji vse prepogosto pozabimo. Enostavno nam »uide«, saj svoje sile in pozornost boljnamenjamo nalogam in izzivom, ki se postavljajo pred nas. Mogoče pa bi naš svet lahko začeli spreminjati prav tu: z več pozornosti, ljubezni do svojih najbližjih. Ko se ob svojih dnevnih bitkah znajdemo v stiskah, se kar prepogosto »znesemo« nad svojimi bližnjimi. Tiste, ki so ob nas, ki nam največ pomenijo, najlažje prizadenemo. Pogosto svojim najdražjim rečemo ali celo storimo kaj takega, kar tujcem zagotovo ne bi. Prav bi bilo, da bi se nad tem zamislili in poskušali že na ta način izboljšati medsebojne odnose.
Ne bi pa se smeli ustavljati že tu. Odnose bi morali izboljševati tudi na drugih področjih, pri vseh stikih z drugimi ljudmi, pri odnosih med društvi, organizacijami. Sploh bi bilo lepo, če bi nam bili povsod pred očmi tudi drugi, še zlasti tisti, ki potrebujejo našo pomoč. Predvsem pa bi se morali zavzemati za to, da drugim ne bi delali tistega, kar si sami ne želimo, da bi drugi nam. Takšno razmišljanje je mogoče utopično, za sanjače, ampak zakaj ne bi sanjali? Zakaj ne bi začenjali z majhnimi koraki? Mogoče bi bilo to že nam samim v zadoščenje, zadovoljstvo. Saj pravijo, ko nekaj daš, nekaj tudi dobiš. Ne gre za trgovino, a vseeno je to lahko majhen korak, da začnemo spreminjati stvari na bolje v naših družinah, v našem kraju in ne nazadnje tudi v naši državi. Naj nam pomlad resnično prinese ljubezen!
Urednik
Komu letos
občinska
priznanja
V januarskem Uradnem vestniku je bil objavljen Razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Trzin za leto 2010.
Želimo vas opozoriti na to, da rok za posredovanje predlogov poteče 26.03.2010!
KoMiSiJA za občinska priznanja, proslave iN promocijo Občine Trzin
Županov kotiček
V teh dneh (do 15. marca) še vedno poteka javna razgrnitev izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Trzin (OPN), v okviru katere smo organizirali dve javni obravnavi, čeprav bi glede na zakon izpolnili obveznost tudi, če bi organizirali eno. Vendar smo želeli sebi, torej predstavnikom t.i. občinskega vodstva, in zainteresiranim občanom omogočiti, da se javnih obravnav udeležijo v kar se da velikem številu in da razpravljajo o posameznih delih Trzina, saj bi bila lahko razprava o območju celotnega občinskega prostorskega načrta preobsežna in premalo osredotočena in zato tudi manj kakovostna. Najbrž lahko ugotovimo, da je vsaj v večjem delu namen bil dosežen, čeprav je res, da je bilo na obeh razpravah precej časa porabljenega tudi za vprašanja in prepir, ki v bistvu niso imeli stvarne podlage, ker z morebitnimi spremembami izvedbenega dela OPN vprašanj, ki so bila izpostavljena, ni mogoče rešiti. Treba je pač še enkrat povedati, da je OPN sestavljen iz dveh delov, in sicer iz strateškega dela in iz izvedbenega dela, in da veliko vprašanj, ki so bila izpostavljena na javnih obravnavah, ureja Strategija prostorskega razvoja Občine Trzin, ki ima v skladu z zakonom status strateškega dela OPN, medtem ko izvedbeni del OPN ureja pravila in pogoje za posege v prostor na že veliko bolj podroben način, povsem natančno in podrobno pa bodo ta vprašanja za območja, ki so s Strategijo prostorskega razvoja občine na novo določena kot zazidljiva, urejali občinski podrobni prostorski načrti, ki bodo (lahko) predlagani in sprejeti po in na podlagi OPN. Vem, da je vse to videti precej zamotano, še zlasti za človeka, ki se s temi vprašanji ne ukvarja vsak dan, ne sledi spremembam zakonodaje in je navajen na neko drugo, lahko bi rekli tra-
dicionalno terminologijo (dolgoročni plan, ureditveni načrt, zazidalni načrt, PUP-i itd.), a tako žal je in vsaj zdaj glede tega ni mogoče nič spremeniti.
Pritiski različnih konceptov in želja
Ne glede na doslej povedano, smo torej v javni razpravi lahko slišali in prebrali veliko pripomb in predlogov, ki jih v postopku sprejemanja izvedbenega dela OPN ni niti teoretično mogoče upoštevati. Kažejo pa vsi ti predlogi izjemno raznolikost idej in želja v zvezi s tem, kako naj bi se Trzin, pa ne samo Trzin, temveč tudi Slovenija v celoti, v prihodnje razvijal. Odmislimo za sedajpovsem legitimne želje in predloge posameznih lastnikov zemljišč, ki bi - v večini primerov - želeli, da tudi njihove parcele postanejo zazidljive, česar, kot rečeno, z izvedbenim delom OPN tudi ni mogoče uresničiti, bo pa mogoče te želje vsaj uvrstiti v predlog morebitnih sprememb in dopolnitev OPN kot celote, ki jih lahko Občina začne pripravljati takoj, ko bo sprejet sedaj pripravljeni izvedbeni del OPN in bo na ta način OPN celovit in v celoti sprejet. Osredotočimo se potemtakem na, kot rečeno, bolj daljnosežne predloge, očitke in ugovore!
Zlasti na prvi javni obravnavi se je ponovno pojavil neutemeljeni očitek, češ da želi vodstvo občine z izvedbenim delom OPN, kot že prej s Strategijo prostorskega razvoja Občine Trzin, uveljaviti koncept zelo intenzivne nadaljnje pozidave Trzina, in da predlog dokumenta predvideva ne vem koliko večstanovanjskih zgradb (blokov), in da razlagalci zavajajo občane itd. itd. Kot da ljudje ne znajo brati! Pojavil se je predlog, da je treba z glasovanjem na javni obravnavi zavrniti tak predlog, čeprav je bilo jasno povedano, da predlog izvedbenega dela OPN ne prinaša v tem pogledu nič novega, kar bi že ne bilo sprejeto, in to, kar trdijo zagovorniki preprečitve sprejema tega akta, preprosto ni res. Gre za že večkrat izrečeno zahtevo, da je potrebno nadaljnji razvoj Trzina tako rekoč za vsako ceno preprečiti in nikakor ne dovoliti, da se vanj sploh še kdo priseli itd. Skratka, gre preprosto za zahteve, ki so popolnoma neskladne s časom, v katerem živimo, in gotovo tudi s predstavami večine ljudi v Trzinu o prihodnosti našega kraja.
Po drugi strani pa se pojavljajo tudi predlogi, ki so ravno tako pretirani in skregani s časom in resničnostjo, ki smo se je začeli zavedati tako na ravni Trzina kot na ravni države zlasti v zadnjih letih. Tako je po elektronski pošti priromala v županov kabinet ponudba, da nam je neka gospodarska družba, ki se ukvarja s svetovanjem, načrtovanjem razvoja in tudi s prostorskim načrtovanjem pripravljena pripraviti
novo strategijo razvoja naše občine in tudi prostorski akt, s katerima bi načrtovali izgradnjo velikega novega stanovanjskega kompleksa na polju vzhodno od OIC Trzin ter glavne ceste in železnice z vsaj 4.000 stanovanji, trgovinami, vrtcem, šolo itd. Tudi če pri tem odmislimo politiko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v zadnjem času skuša preprečiti tudi vsak res nujni, četudi minimalni poseg na kmetijska zemljišča, in med drugim nasprotuje tudi obvoznici mimo prvotnega dela naselja Trzin, je predlagani projekt nepotreben, megalomanski, in bi tudi bil tako z vidika kmetijstva kot tudi z vidika varstva okolja in narave škodljiv in nevaren. Seveda smo domnevno ljubeznive ponudnike, ki jim očitno ne dajo misliti niti trenutna finančna in gospodarska kriza, niti ugotovitve, da je v Sloveniji trenutno na razpolago na tisoče praznih stanovanj, niti neizpodbitno dejstvo, da je neoliberalni koncept brezobzirnega razvoja, ki se ne meni ne za okolj-ske ne za socialne posledice takšnega razvoja, v zatonu, zavrnili.
Hkrati pa le velja poudariti, da se razvoju, načrtovanemu s pravo mero in razumom, ter občutkom za okolje in naravo, torej razvoju, ki bo načrtovan in usmerjan v skladu z načeli trajnostnega razvoja in ravnovesja v okoljskem in socialnem pomenu besede, vseeno ni mogoče odpovedati. V skladu s temi je bila oblikovana že Strategija prostorskega razvoja Občine Trzin in je, seveda skladno s Strategijo, oblikovan tudi predlog izvedbenega dela OPN Občine Trzin.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom
Tako to je
V	Trzinu bomo tudi letos pripravili že tradicionalno občinsko čistilno akcijo, s katero naj bi dodatno očistili Trzin, le da bo tokrat akcija potekala v sklopu vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo. Glede na to, da bo to širša, bolj množična akcija in je zanjo že zdaj več reklame, lahko pričakujemo, da bo letos akcija tudi v Trzinu bolj množična. Ali ste razmišljali tudi o tem, da bi akcijo razširili tudi na drugače manj obiskane predele občine - proti divjim odlagališčem ob Pšati, daleč od naselja, na odlagališča v gozdu ob cesti, ki pelje od posestva na Pšati proti Dobravi? Kje bodo svoje »delovišče« dobila društva, ki se doslej akcije še niso udeleževala? Razmišljamo tudi o tem, kako, kot pišete, razširiti področje. Predvidevam, da bomo pred akcijo organizirali sestanek s predsedniki društev in se skušali dogovoriti, da bi zajeli tudi kak doslej še neočiščeni del občine.
V	nekaterih občinah, kjer se trudijo za lepši izgled naselij, spomladi poskrbijo, da občani lažje ali celo zastonj pridejo do sadik balkonskega cvetja. Ali na Občini kaj razmišljate, da bi tudi pri nas poskrbeli za takšno možnost polepšanja trzinskih oken in balkonov, nenazadnje je Trzin lani dobil laskavo državno priznanje za urejenost kraja?
Za to, da bi v kateri občini kupovali semena ali sadike rož za lastnike zasebnih hiš ali stanovanj, še nisem slišal, čeprav se veliko srečujem z župani drugih občin in se pogovarjam z njimi. Zamisel se mi zdi vprašljiva iz več razlogov. Po eni strani, kot vemo, kupna moč velike večine občanov in občank občine Trzin, če se primerjamo z drugimi občinami, res ni tako nizka, da ne bi zmogli kupiti vrečke semena ali nekaj sadik rož. Po drugi strani v naši občini že sofinanciramo kar nekaj dejavnosti, ki so ravno tako pomembne za izgled kraja in občine v celoti, ki jih v večini drugih občin ne sofinancirajo, seveda pa je pri porabi proračunskih sredstev potrebno upoštevati načelo sorazmernosti med potrebami, željami in obveznostmi občine, in ni mogoče prevelikega deleža sredstev nameniti samo za določen namen. Pomembno pa je tudi to, da sofinanciramo stvari ali dejavnosti, ki zajamejo čim večji krog občanov ali pa kakšne posebne, spodbude in pomoči potrebne skupine (otroke, starejše občane, socialno ogrožene družine ipd.), in da se nam ne zgodi, da bi na primer v kakšnem primeru finančno podpirali najbolj premožne in iznajdljive, ne pa najbolj revnih ali kaj podobnega. Odpira pa se še vrsta drugih vprašanj, kako deliti takšna sredstva in kdaj itn.
(Lani so občanom zastonj razdeljevali sadike balkonskega cvetja v občini Kamnik, ce-
nejši nakup cvetja pa so omogočili še v nekaterih drugih občinah. OP. U.) Ljudje se precej pritožujejo, ker na ekoloških otokih ni več zabojnikov za embalažo. Že res, da embalažo ljudje zdaj odlagajo v svoje domače zabojnike, vendar so si nekateri že prej uredili sortirano zbiranje papirja, steklenine in plastenk doma in so to potem vozili na ekološke otoke. S tem ločenim zbiranjem nekateri ozaveščeni občani nadaljujejo. Papir in steklo še vedno lahko odlagajo na ekološke otoke, za plastenke in drugo embalažo pa ni več možnosti. Neredko se zgodi, da ljudje takšno embalažo zdaj puščajo kar ob drugih zabojnikih na ekoloških otokih. Ali ne bi bilo smiselno vseeno namestiti tam še po en zabojnik za embalažo? Kolikor vem, ima vsako gospodinjstvo zabojnik z rumenim pokrovom, namenjen za odlaganje embalaže, medtem ko imajo stanovalci blokov seveda še vedno skupne posode. Tudi sam opažam, da se občasno ob ekoloških otokih pojavljajo kupi ali tudi zaboji odpadne embalaže, zlasti plastenk, vendar menim, da gre pri tem v večini primerov še vedno za pojav, ki smo ga opažali že tudi prej, torej pred uvedbo rumenih zabojnikov za embalažo. Gre za to, da tako odlagajo svoje odpadke ob ekoloških otokih brezvestni gostinci, tudi nekateri iz Trzina pa tudi od drugod, ki se želijo izogniti obveznosti, da morajo po zakonu sami najeti dovolj velike posode za tovrstne odpadke, in seveda plačati odvoz; tako pa plačujemo odvoz njihovih odpadkov občani, kajti zbiranje in odvoz ločenih odpadkov z ekoloških otokov je vštet v ceno te storitve v celoti. Da se to res dogaja, je znano v Trzinu. Sam težko razumem, da bi bilo nekomu kot fizični osebi oziroma neki družini bolj udobno kot sproti odlagati embalažo v posodo pred hišo, odpadno embalažo zbirati doma in jo potem enkrat ali dvakrat tedensko odpeljati na ekološki otok, še posebej zato, ker je tovrstnih odpadkov praviloma precej več kot odpadnega papirja ali stekla, kar še vedno odnašamo ali vozimo na ekološke otoke. Seveda pa v določenih primerih lahko pride do tega in, če prav vem, takšna družina lahko dobi večjo posodo tudi za zbiranje embalaže. Če bi bilo takšnih primerov v nekem delu Trzina res več, bi se verjetno bilo mogoče s Prodnikom pogovarjati tudi o možnosti, ki jo predlagate; da pa bi samo zaradi posameznega primera na nek
posamezni ekološki otok spet namestili posebni zabojnik za tovrstne odpadke in potem morali to posebej odvažati itd., pa bi lahko predstavljalo tudi nesorazmeren strošek. Vsak sistem pač zahteva določene prilagoditve in, kot vemo, vedno ostaja nek manjši delež uporabnikov, ki imajo s tem težave; vendar če sistem ustreza veliki večini, potem je pač smiselno pričakovati tudi prilagajanje manjšine, ker drugače stvari postanejo predrage in preveč zapletene.
Pred vrtcem ob Mlakarjevi cesti je urejeno parkirišče, vendar avtomobili poleti nimajo nobene sence. Ali ste kaj razmišljali, da bi tam zasadili drevesa, ki bi nudila senco mirujočim vozilom? Opozorilo je gotovo na mestu in bo smiselno preveriti, kakšne možnosti obstojajo za to.
Kako je poskrbljeno za prostore za delovanje društev v občini? V Trzinu deluje - vsaj na papirju - kar precej društev, pojavljajo pa se tudi nova, kot npr. spet oživljeni Rdeči križ, Društvo za napredek in razvoj Trzina itn. Ali ta društva lahko kje dobijo prostor za svoje delovanje? Društev je v Trzinu, glede na velikost občine same, kar veliko, in prav je tako. Društva veliko prispevajo k izboljšanju odnosov v občini oziroma za integracijo prebivalstva in zato Občina Trzin zelo izdatno podpira njihovo delovanje, kar pokaže sleherna primerjava z razmerami v drugih občinah. Seveda pa ni mogoče pričakovati, da bo vsako društvo, ki se pojavi, dobilo na razpolago nek prostor samo zase, saj v mnogih primerih društvo potrebuje prostor kvečjemu za en sestanek na mesec; so pa seveda tudi društva, ki potrebujejo prostore bolj pogosto, pa vendar tudi ne vsak dan od jutra do večera. Zato to poskušamo reševati racionalno, saj vsak prostor nekaj stane, treba pa je upoštevati tudi druge stroške (vzdrževanje, ogrevanje, elektrika ipd.). Mislim, da se vprašanje potreb Rdečega križa že rešuje v sodelovanju z Društvom upokojencev in s KUD-om Franceta Kotarja. V prihodnosti nameravamo vprašanje potreb po skladiščnem prostoru reševati v okviru nadomestne gradnje na mestu t.i. lope ob Habatovi ulici. V »društvenem domu« (Mengeška 9) pa je prostor, ki ga glede na svoje potrebe upravlja Društvo upokojencev in v tem prostoru imajo lahko sestanke in še kakšne dejavnosti tudi druga društva; kolikor vem, to poteka brez večjih težav.
V kateri fazi je povezovalka med Mlakami in OIC Trzin?
Z izvedbenim delom Občinskega prostorskega načrta, ki naj bi bil sprejet pred poletjem, bodo na novo določene usmeritve za dokončno ureditev prostora, skozi katerega naj bi potekala ta povezovalna cesta. Kot je znano, gre za spremembo, ki bi omogočila nov vhod za potrebe OIC Trzin nekoliko za trenutno delujočo pralnico avtomobilov, in na to vstopno cesto naj bi se navezovala Kidričeva ulica kot ulica za dostop krajanov iz Mlak do OIC Trzin. To pomeni, da te povezovalne ceste seveda drugo leto še ne bo, a tudi brez tega je še ne bi bilo, saj še
vedno poteka lastniško urejanje zemljišč v tem delu, kjer naj bi ta povezovalna ulica potekala. Seveda pa upam in si s sodelavci iz občinske uprave tudi prizadevam za to, da bi do tega čim prej prišlo.
Pred dnevi je bila dokončana javna razgrnitev in razprava o izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta. V njem ni bila nikjer predvidena lokacija za pokopališče. Ali to pomeni, da bo takrat, ko se bomo odločili za eno od možnih lokacij, potrebno sprožiti postopek za spremembo namembnosti tistega območja, saj bo zdaj, ko bo izvedbeni del načrta potrjen, tam predvidena stanovanjska gradnja, gozd, kmetijsko zemljišče ali kaj drugega, le pokopališče ne?
Kar zadeva to vprašanje, je odgovor jasen in je bil že velikokrat povedan in napisan. Mi z Občinskim prostorskim načrtom, ki sestoji iz Strategije prostorskega razvoja občin, sprejete l. 2008, in izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrt, ki bo sprejet letos, in v skladu z izidom referenduma ukinjamo lokacijo pokopa-
lišča na t.i. Pajkovem hribčku. Seveda pa nove lokacije, tudi če bi že bili dogovorjeni o njej, ni mogoče vnesti v Občinski prostorski načrt po tem, ko je bila Strategija prostorskega razvoja že sprejeta oziroma sredi postopka, kajti postopek se začne tako, da Občina svoje načrte predstavi urejevalcem prostora na državni ravni in oni potem povejo, ali se s temi načrti strinjajo ali ne in dajo smernice, kako nadaljevati postopek, in to je seveda že zdavnaj mimo. Mi bomo zdaj na podlagi javne razgrnitve in javne obravnave ter stališč občinskega sveta oblikovali predlog izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta, potem nam bodo urejevalci prostora z državne ravni (v bistvu Vlada RS) povedali, ali smo dovolj upoštevali njihove smernice in ali je torej predlog ustrezen, in potem ga bo občinski svet lahko sprejel. In šele potem je mogoče začeti s postopki sprememb, kar pomeni tudi z vnašanjem novih zamisli in idej v Občinski prostorski načrt, kar bo seveda potekalo po istem postopku. Tako to je. Saj drugače ne bi nikoli dokončali nobenega postopka. Hkrati pa je seveda treba povedati, da je urejanje prostora pač proces, ki vedno poteka, četudi
počasi. Zemljišča postajajo in lahko tudi prenehajo biti zazidljiva, ampak, kot rečeno, v skladu z veljavnimi postopki. Zemljišče, ki bo v skladu s sprejeto Strategijo prostorskega razvoja in izvedbenim delom Občinskega prostorskega načrta, ko bo sprejet, postalo zazidljivo, lahko potem s spremembami Občinskega prostorskega načrta postane spet nezazidljivo ali se mu določi nova namembnost, če seveda ne bo že pred tem pozidano. Vendar je, kot rečeno, za to potreben nov postopek.
Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe
Poročilo z 31. redne seje Občinskega sveta Občine Trzin
Smučarji so lahko zadovoljni
10. marca so se članice in člani Občinskega sveta zbrali na 31. redni oziroma marčevski seji najpomembnejšega občinskega delovnega telesa. Na dnevnem redu je bilo 9 točk, začeli pa so z obravnavo letnega programa dela Nadzornega odbora Občine Trzin v tem letu. Člani in članice sveta so se strinjali s predlaganim programom, po katerem bo nadzorni odbor tudi v tem letu bdel nad tekočim poslovanjem Občine in opravil pregled zaključnega računa. Posebno skrb bo namenil nadzoru porabe sredstev za Dom starejših občanov, opravil pa bo tudi nadzor finančnega poslovanja nekaterih izbranih trzinskih društev. Pri obravnavi sprememb Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Trzin so udeleženci sestanka največ razpravljali o tem, kaj sodi v kompostnike, ki si jih želijo v nekaterih gospodinjstvih, in kako morajo biti urejeni. Opozarjali so, da vanje ne sodijo odpadki, ki
bi lahko privabljali nezaželene živali in s katerih bi se lahko širil neprijeten vonj po okolici. S spremembami odloka so dopustili, da si tudi trzinska gospodinjstva lahko uredijo komposte, vendar v skladu s predpisanimi pogoji. Strinjali so se tudi s podaljšanjem tedenskega odvoza bioloških ločeno zbranih odpadkov tudi v oktobru in marcu. Izkazalo se je namreč, da je štirinajstdnevni ritem odvozov zaradi toplote in tudi drugih vzrokov neprimeren. Z omenjenimi spremembami so tudi določila trzinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki uskladili s podobnimi odloki v sosednjih, mengeški in domžalski, občinah.
Brez posebnih zapletov je svet potrdil tudi povišanje cene pomoči družinam na domu za 6,16%. Kot je pojasnila direktorica Doma počitka iz Mengša, ga. Irena Gričar, višje cene narekujejo višji stroški storitev.
Bolj živahna je bila razprava pri naslednji točki, ko so govorili o dolgu Smučarskega društva Trzin Občini. Društvo je v letu 2008 na osnovi razpisa dobilo namenska sredstva za svojo dejavnost, vendar zaradi zelene zime društvo napovedanega programa ni uresničilo v celoti. Neporabljena sredstva v višini 1.221,13 € bi zato moralo društvo vrniti Občini, ker pa je imelo društvo nepredvidene stroške, je ta denar porabilo. Društvo je zaprosilo za odpis terjatve, vendar Občina tega ne more storiti. Občinsko vodstvo je preučilo razmere v društvu in ocenilo, da je vrnitev sredstev mogoče izpeljati s kompenzacijo ob izplačilih subvencij omenjenemu društvu. Dolg bodo enostavno odšteli od zneska subvencije, ki naj bi jo društvo dobilo za izvedbo svojega programa v tem letu. Ker je društvo utrpelo tudi dve večji okvari na napravah, pomembnih za opravljanje njegove dejavnosti, kar je dokazalo tudi z ustreznimi računi, bo Občina ob ustrezni vlogi društva skušala vsaj delno povrniti stroške teh popravil. Udeleženci razprave so poudarjali, da se zavedajo pomena dejavnosti smučarskega društva in da si želijo, da bi društvo še naprej uspešno delovalo, zavzemali pa so se tudi za večjo transparentnost pri trošenju proračunskega denarja v društvu. Brez pomislekov pa so udeleženci marčevske seje Občinskega sveta skoraj v svežnju »odpravili« naslednje tri točke dnevnega reda. Strinjali so se s spremembo odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Roje, s spremembo odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Domžale in z imenovanjem Anice Mušič za skupno predstavnico občin Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče v Svetu zavoda Osnovne šole Roje. Marčevsko sejo so zaključili po približno dveh urah dela.
Mš
Zbora občanov sta bila
17. in 24. februarja sta bila v dvorani KUD-a zbora občanov ob javni razgrnitvi predloga Očinskega prostorskega načrta. Prvi zbor je bil namenjen občanom starega dela Trzina, drugi pa prebivalcem novega dela in obrtno-industrijske cone. Delitev je marsikoga presenetila, pred zborom pa so gospodinjstva dobila tudi poziv k čim boljši udeležbi na obeh zborih, ki so ga razposlali predstavniki civilne pobude na čelu z občinskim svetnikom Petrom Kraljem. Treba je reči, da je bila udeležba, še zlasti na prvem zboru, kar solidna, saj se je na list prisotnosti podpisalo 76 udeležencev, vendar jih je bilo več, saj se jih kar nekaj več kot deset ni podpisalo. Na drugem zboru je bila udeležba manjša. Uvodoma je župan občine Trzin g. Anton Peršak pojasnjeval, zakaj je potrebno sprejeti občinski prostorski načrt, kako se je doslej na tem področju spreminjala zakonodaja in dosedanje postopke občine, ki so vodili do tega, da zdajsprejemamo izvedbeni del prostorskega načrta. Pojasnil je, da je prostorski načrt sestavljen iz dveh delov in da je strateški del že sprejet, saj gre pravzaprav za razvojno strategijo Trzina, ki jo je občinski svet že sprejel. Pojasnil je tudi, da na zboru ne bo mogoče govoriti o konkretnih vprašanjih prihodnjih pozidav Trzina, saj bodo to kasneje opredeljevali podrobni prostorski načrti občine.
Podrobna županova razlaga
Županova razlaga je bila zelo podrobna, vseeno pa je dosedanje postopke in pogoje, ki so pripeljali do tega, da je treba z javno razgrnitvijo in obravnavo izvedbeni del načrta pripraviti za sprejem na občinskem svetu za njim še enkrat orisala tudi višja svetovalka župana za okolje in prostor Sida Valentičič . Podobne predstavitve se je lotila tudi predstavnica podjetja Area Line d.o.o. Špela Gosak, ki je orisala, kako se je do zdaj na tem področju spreminjala zakonodaja, ob tem pa je izrekla nekaj kritičnih opazk na račun spreminjanja zakonodaje.
Po uvodni predstavitvi, ki je bila zaradi ponavljanja istih dejstev kar razvlečena, nekateri od udeležencev očitno vseeno niso vedeli, o čem na zboru sploh lahko razpravljajo. Ne-
kaj posameznikov je hotelo izvedeti, kakšna naj bi bila nadaljnja usoda nekaterih njihovih parcel, vendar so jim pojasnili, da bo o tem mogoče razpravljati ob obravnavi podrobnih prostorskih načrtov, ki jih bodo pripravili v naslednji fazi prostorskega načrtovanja v občini. Predstavnica liste Za zeleni Trzin Nataša Chva-tal je skušala udeležence prepričati, da bi morali spet spregovoriti o strategiji razvoja Trzina in da bi morali ob razpravi imeti vpogled tudi v strateški del prostorskega načrta, njen strankarski kolega Peter Kralj pa je poskušal udeležence prepričati, da s sprejemanjem občinskega prostorskega načrta prižigamo zeleno luč za prekomerno poselitev Trzina. Župan, g. Anton Peršak, je zavrnil oba predstavnika liste Za zeleni Trzin, ob Petrovih pozivih, da najudeleženci glasujejo proti predlaganemu načrtu, pa je precej udeležencev zbora, predvsem lastnikov zemljišč, ki naj bi jih pozidali, začelo zapuščati dvorano.
Ne verjamejo več
Treba je povedati, da je razumljiva skrb Petra Kralja in nekaterih drugih občanov ob sprejemanju sedanjih prostorskih načrtov. Občinskim zagotovilom in obljubam ne verjamejo, saj se spominjajo, kako so se v preteklosti spreminjali takšni načrti, na primer za ureditev industrijske cone. Sprva so Trzincem kazali kar sprejemljive načrte, v katerih je bilo zarisano, da bodo v coni ohranili kar veliko zelenja, avtohtonega rastlinstva, da bo tam zadosti parkirnih mest in da bo cona res prijazna okolju, kasneje pa je denar cono spremenil v to, kar imamo zdaj. Veliko gradenj v coni je narejenih na črno, daleč od načrtov, ki so nam jih obljubljali.
Državni predpisi
Po drugi strani pa je treba razumeti tudi občinsko vodstvo, ki zatrjuje, da sedanji načrti ne predvidevajo tako obsežnih pozidav, kot se jih bojijo Peter in somišljeniki. Treba je povedati, da zdaj Ministrstvo za kmetijstvo zelo strogo omejuje možnosti širjenja naselijna nepozidane kmetijske površine. Vladne uredbe silijo občine k »zaokroževanju« naselij, boljši izrabi že degradiranih območij in predvsem k pozidavi zemljišč znotraj naselij, za širjenje na nepozidana območja pa veljajo zelo strogi pogoji. Sedanji predlog prostorskega načrta tako res ne predvideva pozidave večjih nezazidanih površin na obrobju naselja. Glede
načrtov za pozidavo Brodiča in nekaterih sosednjih, zdaj nepozidanih območij znotraj naselja pa tako velika pozidava, kot se jo bojijo nekateri predstavniki civilne iniciative, ne bo možna tudi zaradi zahtev Ministrstva za okolje in prostor, pravzaprav vodnega gospodarstva. Zaradi številnih poplav in škode, ki jo te povzročajo v soseskah, ki so jih v zadnjih obdobjih gradili na območjih poplavnih travnikov, zdaj novogradnje na takih poplavnih območjih niso več mogoče. Ker je del Brodiča in travnika za lopo ob Habatovi cesti poplavno območje, tam zdaj ne bo mogoče zgraditi toliko objektov, kot so jih sprva želeli in kot se boji Peter Kralj s somišljeniki. Res je, da denar lahko hitro najde tudi druge rešitve, na primer da bi Pšato obzidali s škarpami in spremenili v kanal, ki bi poplavno vodo hitreje usmerjal iz naselja, vendar je ob sedanji čuječnosti nara-vovarstvenikov to kaj malo verjetno.
Varovalke
Prav pa bi bilo, da bi ob sprejemanju prostorskega načrta vseeno v načrt zapisali tudi varovalke, ki bi preprečevale takšne morebitne posege. Če na Občini poudarjajo, da so strahovi Petra in nekaterih drugih občanov pretirani, lahko že zdaj v prostorskih aktih Občine dokaj natančno opredelijo, kako obsežna je lahko pozidava posameznih območij. To bodo res natančneje opredeljevali podrobni prostorski načrti, nobene škode pa ni, če je to zapisano že tudi v strategiji in izvedbenem delu prostorskega načrta. Drugo sporočilo zbora krajanov pa je bilo sporočilo lastnikov nepozidanih zemljišč v naselju. Ti so povedali, da bi si želeli spremembe namembnosti nekaterih območij. Želijo, da bi na parcelah, ki jih imajo, za svoje potomce zgradili hiše. Tudi te želje je treba spoštovati. Prav je, da Trzinci in njihovi otroci dobijo možnost zidave svojih novih domov v Trzinu. Teh možnosti je zdaj vse manj, a tudi pri teh željah je treba v prostorske načrte vnesti točna merila, ki bodo dopuščala, da bodo Trzinci za svoje otroke še lahko gradili hiše, da pa trgovci z novci ne bodo mogli zakuhati kakšne nenačrtovane, preobsežne gradnje. V izvedbenem delu prostorskega načrta so sicer določila, ki že govorijo, kakšne gradnje so kje dopustne, vseeno pa bi tudi na tem področju že lahko dodali še kakšne dodatne varovalke.
Miro Štebe
Komentar k Javni razgrnitvi Odloka o izvedbenem prostorskem načrtovanju, Trzin, 24. 02. 2010
Občina Trzin je za občane Trzina v mesecu februarja 2010 pripravila dve (2) javni razgrnitvi Odloka o izvedbenem prostorskem načrtovanju občine Trzin.
V Društvu za napredek in razvoj Trzina menimo, da je pri sprejemanju tako pomembnih odločitev, ki bodo imele daljnosežne posledice na bivalno okolje v naši lokalni skupnosti, nujno potrebna javna obravnava. Prostor je kot končna in omejena dobrina osnova za kakovostno in dostojno življenje posameznika in družbe, zato je z njim treba ravnati skrbno, razumno in načrtno. Rezultat konkretne javne razgrnitve pa je v širši javnosti pustil mešane občutke. Namen tega prispevka ni dajanje sodbe o tem, ali mora biti Trzin bolj zelen, manj zabetoniran in ali bo imel vzdržno površino kmetijskih zemljišč. Interesi posameznikov so različni, interes občine pa mora slediti skupnemu interesu celotne skupnosti na tem območju.
Potrebno je razumeti lastnike zemljišč, ki si želijo spremembe namembnosti zemljišč in posledično prodaje oz. pozidave za svoje najbližje; spet drugi (tisti brez viškov nepozidanih zemljišč) pa si želijo več parkov, zelenic in otroških igrišč. Javna razgrnitev, ki jo je pripravila Občina Trzin, je ustrezala formalnim pogojem, ki jih določa 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju in ki govori o »sodelovanju z javnostjo«, toda iz odziva publike je bilo moč razbrati, da javna razgrnitev ni dosegla svojega namena. Poslušalci smo pričakovali več praktičnosti in manj zamegljevanja bistva. Želeli smo več kmečke pameti in preproste logike prikaza stanja na papirju in stanja v naravi. Prav je, da je izvedba administracije zaupana najboljšim strokovnim snovalcem na področju urejanja prostora, toda ljudem je potrebno naliti čistega vina. Večina navzočega poslušalstva na debati nismo bili prostorski načrtovalci, arhitekti ali krajinski arhitekti in
drugi strokovnjaki, ki sodelujejo ali so sodelovali pri načrtovanju in urejanju prostora Trzina. Prebivalci Trzina smo in bomo končni uporabniki storitev in rešitev, ki jih bo predlagala stroka in na koncu občinski svet. Obstajati mora torej trdna vez med stroko in realnostjo, med naravnimi možnostmi in skrbjo za ze -mljo, ki so jo obdelovali naši predniki in na kateri bodo lahko kvalitetno živele kasnejše generacije. Za takšno rešitev
je potrebno medgeneracijsko soglasje, in tudi v tem je čar in bistvo lokalne samouprave. Trzin je druga najmanjša občina v Sloveniji. Deliti in obravnavati Trzin na OIC, stari Trzin in novi Trzin po našem prepričanju ni pravilna. Občina Trzin je ena in enovita, prav tako njeni prebivalci. Trzin ni New York ali Frankfurt. Delitev prebivalcev občine Trzin po okrožjih, conah, ulicah ali celo statusu (stari/novi/priseljeni) je domena majhnosti v razmišljanju in kaže na pomanjkanje modrosti vodenja skupnosti. Vprašanje skupnega prostora, dostojnega pokopališča, urejene prometne infrastrukture, dobre trgovine z živili, potrebnih kmetij in podjetniških con je vprašanje vseh nas, in o tem moramo enakopravno soodločati vsi Trzinci in Trzinčani skupaj. Moč lokalne skupnosti ni v nasilnem poenotenju, ni v umetnem ustvarjanju enotnosti tam, kjer naravnih pogojev za enotnost ni. Enotnost je v dobrem, svobodnem, prepričanem povezovanju vseh ljudi. V spoštovanju raznovrstnosti vseh prebivalcev. Za to pa bo potrebno več modrosti, poguma in zdrave pameti.
mag. Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina
Preobširna pozidava starega dela Trzina
Začetki drugega prostorskega planskega obdobja v občini Trzin segajo v leto 2005. V pripravah na to prostorsko načrtovanje se je govorilo za stari del Trzina, da bodo ti načrti zaokrožili zazidalno območje znotraj poselitvenih meja in da bodo na ta način pridobljene gradbene površine zadoščale za 20 do 30-letno obdobje. To je bilo slišati sprejemljivo.
Ko pa smo na občinskem svetu dobili gradivo za prvo obravnavo, smo videli prave namene pozidave. V prostorskih načrtih so bile pozidavi namenjene praktično vse zelene površine v tem delu Trzina, kar jih je dovolilo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Pozidavi so bili tako namenjeni obširni travniki na severnem in južnem(pod kamnolomom) delu Brodiča, ki
jih nikakor ni mogoče šteti za notranje območje poselitvene meje Trzina. To je tudi ključni problem teh prostorskih planov. Strategija prostorskega razvoja Občine Trzin(SPRO) je bila na seji občinskega sveta v prvi obravnavi kljub temu sprejeta z veliko večino.
Do druge obravnave SPRO je prišlo šele leta 2008 zaradi raznih zapletov. Na lokalni ravni zaradi lokacije pokopališča, kot tudi zaradi sprememb državne zakonodaje. Sprejemu strateških prostorskih planov na občinskem svetu pa je sledilo zbiranje podpisov občanov starega dela Trzina, ki se s tako obširnimi načrti za pozidavo niso strinjali in so želeli, da se o njej odloči na referendumu. Žal pa je v postopek za to najbolj demokratično obliko odločanja zelo sporno po-
segel župan in na neupravičen način preprečil možnost izvedbe referenduma. Za nameček pa je še poskrbel za kriminalistično preiskavo suma ponarejanja podpisov, čeprav je bilo od samega začetka jasno(telefoni so zvonili na vse strani), da organizatorji zbiranja podpisov le-teh niso ponarejali, kar bi bilo seveda zelo sporno, ampak da je šlo v nekaterih »sumljivih« primerih za podpise družinskih članov, ki so podpisali bolne ali odsotne svojce, ki pa so se s tem strinjali. V ponovni pobudi volivcev za razpis naknadnega referenduma podpisi niso bili več sporni. Vsekakor menim, da bi se moral župan opravičiti občanom, ki jih je prišel na dom zasliševat kriminalist. Tak poseg kriminalista je bil boljpodoben zastraševanju ljudi, kot pa odkrivanju po-
membnih dokazov za ponarejanje podpisov.
Na letošnji januarski seji je občinski svet v prvi obravnavi sprejel predlog Odloka o Izvedbenem delu Občinskega prostorskega načrta. Treba je povedati, da se je območje pozidave Brodiča nekaj skrčilo, zlasti na južnem delu Brodiča. Deloma zaradi take odločitve nekaterih lastnikov zemljišč kot tudi zaradi zahteve države po zagotovitvi izlivnega območja ob tem delu Pšate. Kljub temu pa je za pozidavo še vedno predvidenih več kot 100 000 m2 zelenih površin samo v starem delu Trzina. Za večino pozidavi namenjenih območij bo potrebno izdelati in sprejeti še Občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), nekaj zemljišč pa bo postalo zazidljivih že ob sprejemu predlagane-
ga odloka (druga obravnava, junija ali julija).
Na januarski seji je bilo zanimivo poslušati, kako je skušal župan minimalizirati predvideno pozidavo. Za območje južnega Brodiča je dejal, da bosta na njem po OPPN (8400m2) zgrajeni dve hiši, na območju OPPN (18900m2) severnega Brodiča pa bo zgrajenih sedem hiš. Čemu so potrebne tako neve-rodostojne izjave? Ali zato, da občinski svetniki lažje dvignejo roke za potrditev pozidave? Te županove izjave niso zapisane in niso zavezujoče. Jaz vsekakor ne verjamem v tako redko pozidavo Brodiča, ker so gradbena zemljišča v Trzinu za to enostavno predraga. Vse to samo potrjuje neodgovorno načrtovanje pozidave.
Kakor bi bilo neživljenjsko, da bi v starem Trzinu povsem onemogočili gradnjo, tako je neživljenjsko, da se hoče v enem zamahu vse pozidati. Potrebno bi bilo prisluhniti različnim interesom in ustvariti čim bolj uravnotežen kompromis. Bistvo kompromisa je časovno čim bolj raztegniti pozidavo. Sedajse govori o petnajstih do dvajsetih letih. Če bi bila pozidava resnično razporejena na dvajset let, to ne bi bil tako slab kompromis. Še vedno pa sem mnenja, da bi morali s pozidavo Brodiča počakati, dokler se ne konča pozidava znotraj naselja in zgradi obvoznica mimo starega dela Trzina, torej vsaj dvajset let, saj bo že notra-
nja pozidava preveč obremenjevala ta del Trzina.
Jemčeva, Habatova in ulica Za hribom zaradi majhnega prometa sedaj predstavljajo rekreacijsko os starega dela Trzina. Med in po pozidavi bodo to precej bolj prometne ceste, za varnost pešcev pa bo morda celo potrebno zgraditi pločnik. Nikakor ne smemo pozabiti, da so te ulice tudi šolske poti. Ker so te ulice ozke in brez pločnikov, je že sedaj srečanje s tovornjakom za pešca kar stresno. Ko pa se bo začela gradnja, bo takih srečanj nešteto. Če se že mora zgoditi pozidava, naj se dogaja počasi, da se bo lažje sledilo dogajanju in ustrezno ukrepalo. Seveda bo zelo težko določati, na katerih parcelah se lahko gradi prej in na katerih kasneje, mislim pa, da bo potrebno ugrizniti v to kislo jabolko. Če se k temu ne bo pristopilo, potem lažemo sami sebi, ko pravimo, da bodo grad-
bena zemljišča zadoščala za naslednjih petnajst do dvajset let. Javna obravnava prostorskih načrtov, ki so bili sprejeti na prvi obravnavi na januarski seji, je bila za stari del Trzina 17. 2. v dvorani KUD Trzin. To je sredi zimskih šolskih počitnic, in jasno kaže na nekorekten odnos župana do občanov, ki so bili zaradi počitnic odsotni. Ker bi ob zadostni prisotnosti občanov na zboru (5% volivcev, več kot 130) lahko sprejeli zavezujoče sklepe za občinski svet, je naša lista Za zeleni Trzin poslala vsem gospodinjstvom poziv k udeležbi na zboru občanov. Zbora se je udeležilo vsaj 150 občanov, kasneje pa se je izkazalo, da je bilo veliko lastnikov zemljišč.
Na začetku se še ni vedelo, kakšno je večinsko razpoloženje, in je bil tudi župan videti malo negotov. Najprej se je obregnil ob naš poziv, ker je bila na njem
napisana njegova izjava (povzeli smo jo po časniku Delo), da bo v starem delu Trzina zgrajenih največ do 100 hiš. Župan je dejal, da ni prav, da smo to napisali, da je pozidavo sprejel Občinski svet in da on nima niti enega glasu pri glasovanju. Kot da je župan pozabil, da je on predlagatelj take pozidave Trzina. Na zboru je bila županu očitana neupravičena zavrnitev možnosti referenduma. Župan je zopet hotel preložiti odgovornost, tokrat na Upravno sodišče, češ da je sodišče tako razsodilo. Vendar to ni res. Res je, da Upravno sodišče ni sprejelo predloga civilne iniciative, da se uveljavitev Odloka o Strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin zadrži do končne presoje sodišča. Župan pa je izkoristil tako ravnanje sodišča in z objavo odloka on odločil, da Trzincem ne bo dal možnosti referenduma. Ko sem začel na zboru občanov govoriti o možnosti, ki jo ima tako dobro obiskan zbor, se je skoraj polovica udeležencev zbora dvignila in začela zapuščati dvorano. Postalo je jasno, da odhajajo lastniki zemljišč, ki ne želijo kakšnih sprememb v predlaganih prostorskih načrtih.
Očitno je, da zbori občanov niso prava možnost za spremembe občinskih odločitev. Torej ostajajo za to samo še volitve.
Peter Kralj, lista Za zeleni Trzin
Zbirna mesta
udeležencev
čistilne akcije v Trzinu
Občina Trzin tudi letos s pomočjo članov in članic trzinskih društev, organizacij, lovske družine in osnovne šole Trzin organizira čistilno akcijo na območju naše občine. To je že dvanajsta tovrstna akcija, ki bo letos zastavljena nekoliko širše, saj smo se priključili k iskalno-čistilni akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Obe bosta potekali istega dne, v soboto, 17. aprila 2010. Udeleženci akcije se zberemo na običajnih zbirnih mestih ob 9.00 uri,
kjer prevzamemo vrečke in rokavice in si razdelimo področja iskanja. Akcijo bomo zaključili predvidoma ob 14.00 uri v okrepčevalnici Bor na Kidričevi ulici, kjer nas bo čakala topla malica. Zbirna mesta za udeležence:
1.	OSNOVNA ŠOLA TRZIN: za Strelsko društvo Trzin in starše s predšolskimi in šoloobveznimi otroki;
2.	OBJEKT PD ONGER NA UL. RAŠIŠKE ČETE 4: za Planinsko društvo Onger,
3.	AVTOPRALNICA NA KIDRI-
ČEVI UL.: za Društvo prijateljev mladine, Društvo za zaščito mladosti, OO ZZB, ZVVS Trzin, Občino Trzin;
4.	VRTEC NA PLOŠČADI DR. TINETA ZAJCA: za Osnovno šolo Trzin, Enoto Žabica Trzin, Športno društvo Trzin in starše s predšolskimi otroki;
5.	BRUNARICA V DOLGI DOLINI: za Smučarsko društvo Trzin in Kolesarsko društvo Felixi Trzin;
6.	DVORIŠČE ZA OBČINSKO STAVBO NA MENGEŠKI C. 9: za Karitas Trzin in Društvo Samokres Trzin;
7.	GASILSKI DOM: za PGD Trzin;
8.	PROSTORI KUD: za KUD-om Franceta Kotarja Trzin;
9.	Stičišče ulic DOBRAVE IN
GMAJNA: za Četrtni odbor za območje OIC Trzin, Orientacijski klub in Društvo za napredek in razvoj Trzina;
10.	Dvorišče pred CERKVIJO sv. Florijana: za Turistično društvo Trzin in Društvo upokojencev Trzin;
11.	Stavba OBČINE na Mengeški c. 22: za Šahovsko društvo Trzin;
12.	PRI BAJERJU: lovci (g. Ivan Mušič in ostali).
Apeliramo na vse občane in občanke, člane društev in organizacij, starše naših malčkov, da se akcije udeležite v čim večjem številu. Predlagamo, da se akciji pridružite na vam najbližjem zbirnem mestu.
Občina Trzin
Da bi bil Trzin res čist
Že dvanajst let poročamo o trzinskih čistilnih akcijah. V zadnjem času ugotavljamo, da sta Trzin in njegova okolica, tudi zaradi teh čiščenj, manj nasmetena, da je vse manj divjih odlagališč in odpadkov, a vseeno vedno znova odkrivamo nove in nove kupe nemarno odvrženih odpadkov. Iz leta v leto ugotavljamo, da se čistilnih akcij vsakič udeležijo eni in isti ljudje, tisti, ki jim ni vseeno, kakšna je narava v trzinski okolici in kakšne so trzinske zelenice. To so ljudje, ki so tudi drugače osveščeni in verjamem, da sami ne onesnažujejo narave. Akcij pa se doslej ni udeleževala velika večina drugih Trzincev, še zlasti pa ne tistih, ki onesnažujejo naravo. Ti se mogoče celo posmehujejo tistim, ki se trudijo s čiščenjem. Letošnja velika vseslovenska čistilna akcija pa je mogoče priložnost, da se prizadevanjem za čistejšo Slovenijo in čistejši Trzin pridružijo tudi tisti, ki doslej na take akcije niso prišli. Mogoče bodo spoznali, da ta-
kšna čiščenja niso tako zahtevna, da ne bi mogli sodelovati. Mogoče bodo spoznali, da gre za družabne akcije, med katerimi lahko navežejo stike tudi s sosedi, drugimi Trzinci ali pa se spet pogovarjajo z znanci, ki jih drugače le na hitro pozdravljajo. Če bo vreme lepo, bo to tudi priložnost za gibanje v naravi. S skupnimi močmi lahko kaj hitro počistimo tisto, kar najbolj bode v oči, vsekakor pa so udeleženci čistilnih akcij na koncu le nagrajeni tudi z lepim občutkom, da so naredili nekaj lepega, dobrega tudi za Trzin in trzinsko naravo. Naš fotograf je pred letošnjo čistilno akcijo obiskal nekaj trzinskih predelov, ki bi morali biti brez kupov odpadkov, a je naletel na kupe nesnage, salo-nitke in odpadke. Po očiščevalni akciji bomo preverili ta divja odlagališča in ugotovili, kako smo bili temeljiti in uspešni.
Mš
foto: Zmago KnupleZ -ZMAK
Sramota na Kidričevi
Z Občine so nam posredovali protest ene od ogorčenih občank, ki jo motijo odpadki na divjem odlagališču, ki bi ga lastnik lahko razglasil celo za kompost. Ker podobne pritožbe in opozorila prejemamo tudi od drugih občanov, bi bilo prav, da se takšni (ne) ločevalci odpadkov zamislijo in takšno nesnago hranijo izven dosega pogledov sprehajalcev na bližnji poti in mogoče tudi izven dosega najrazličnejših bolj ali manj ljubkih živalic.
Ob sprehajalni poti pri potoku na Kidričevi brezvestni krajani odlagajo svoje odpadke !
Morda bi se prostor za biolo-
ške odpadke našel v kontejnerjih na bližnjem ekološkem otoku ali pa kar na domačem vrtu ? Morda bi pa lastnik te hiše lahko poskrbel za rešitev problema, saj je odlagališče pred njegovimi vrati na vrt.
Joči reka Zdaj solze
Joči reka.
Izjokaj človeške slepote gorje,
pohlepa, sovraštva in bede, ki polnijo tvoje vode. Po strugi se tvoji nespameti človeške plodovi vale.
Umirajo biseri naših dolin in gora,
brez njih ostajaš le struga, struga, ki nekoč si napajala naša življenja s svojo lepoto. Reka, doklej, doklej še trpela boš človeško slepoto?
so moje
Nenasitnost človeka
dan za dnem me ubija.
V lepoti svoji nekoč,
tok moj prelestni,
poživljal deželo.
Srce je človeku od radosti
pelo,
ko oko je njegovo v valovih se mojih ujelo. Zdaj solze so moje človeška nesnaga. Pohlepa, bogastva plod mojega toka smrtna so sraga, kapljica vsaka prepolna
človeških je zmot. PS: Gospod Marjan Likar je zgornji pesmi napisal pred bližnjo aprilsko vseslovensko čistilno akcijo ob gledanju vsakršne navlake v naši sicer tako lepi deželi.
Marjan Likar
Pogovor z vrhovno sodnico dr. Matejo Končina Peternel
»Sodnik mora biti zato, da odloča neodvisno, zaščiten pred vplivom in nadzorom politike«
Zaradi dveh posebnih dni, ki sta ta mesec posvečena ženam in materam, lahko rečemo, da je marec še posebej naklonjen pripadnicam ženskega spola. Le-te se v modernih družbah vse pogosteje soočajo z aktualno dilemo o tem, kako uskladiti obveznosti, ki jih od njih terja delo, materinstvo, partnerstvo in s tem seveda specifična vloga, narekovana s strani družbe. Pogovarjali smo se s Trzin-ko, ki uspešno združuje prav vse. Dr. Mateja Končina Pe-ternel namreč ni zgolj vrhovna sodnica na Vrhovnem sodišču v Ljubljani, temveč je poleg tega tudi žena in mama, ki je ob vseh svojih dejavnostih aktivna tudi na področju družinske medi-acije. Kljub temu pa ne pozablja na zdravo življenje in šport, s katerim učinkovito krepi telo in duha.
Kako bi izpostavili pozitivne in negativne plati svojega poklica?
Dobra stran sodniškega poklica je strokovna svoboda. Odvetnik mora velikokrat uveljavljati pravna stališča, ki jih želi
stranka, čeprav se z njimi strokovno ne strinja. Tudi v upravi morajo pravniki slediti navodilom nadrejenih. Kot sodnik si pri svoji odločitvi strokovno povsem neodvisen, in to je največja vrednost tega poklica.
Slaba stran je, da je naše delo psihično precej obremenjujoče, saj naše odločitve velikokrat zelo spremenijo življenja ljudi. Dober sodnik mora za odločitvijo vselej videti ljudi in kaj bo njegova odločitev povzročila. Sodnik mora glede na okoliščine primera v prvi vrsti najti za vpletene najbolj pravično rešitev, ki pa bo obenem tudi pravno pravilna. To je včasih težko. Prav v tem se sodnik razlikuje od uradnika
Poleg uspešne službene kariere ste tudi žena in mati. Kako usklajujete te tri vloge? Predvidevam, da ni vedno lahko...
Res je včasih težko. Brez pomoči moža in obeh babic ne bi šlo. Jaz imam zelo rada tudi šport in če želiš usklajevati družino, športne in strokovne aktivnosti, se moraš zanesljivo nekaterim ambicijam odpovedati. Ko sem na primer še
delala kot asistentka na Pravni fakulteti, bi morala oditi na daljši študij v tujino, pa sem raje ostala z otrokoma. Nikoli mi ni bilo žal za to odločitev. Sinova sta zdaj stara 14 in 16 let in prihaja čas, ko bom lahko spet več časa posvetila športu in stroki.
Glede na to, da je za nami dan žena, pred nami pa materinski dan, je ta mesec do neke mere posvečen pripadnicam nežnejšega spola. Kakšen je vaš odnos do tovrstnih praznikov? Meni osebno ti prazniki ne pomenijo dosti, zdijo pa se mi odlična priložnost za premislek o položaju ženske in matere v družbi in tudi o lastnem odnosu do žene, partnerke in matere.
Kako pa sicer gledate na položaj žensk v sodobni družbi?
Mislim, da smo ženske prehodile že velik del poti do enakopravnosti. Bojim pa se, da ob tem delamo tudi napake. Naj izpostavim le dve. Ženske imamo veliko sposobnost zaznavanja stisk soljudi in znamo zelo dobro te stiske blažiti. Marsikatera ženska zaradi preobremenitve v službi te svoje pomembne vloge v družini ne zmore več opravljati, moški pa je v tem ne more nadomestiti. To je velika škoda. Druga napaka je, da veliko žensk, ki so ekonomsko neodvisne in poklicno uspešne, znotrajdruži-ne največkrat nezavedno izpodbija avtoriteto moža. To je zelo slabo, saj potem tudi otroci ne priznavajo avtoritete očeta, prav oče pa je tisti, ki mora
otrokom postavljati meje in jih vzpodbujati k osamosvajanju. Tu bi morale biti bolj modre.
Če se vrneva na vaše delo... Po mnenju mnogih je sodniški poklic v Sloveniji precej slabo ovrednoten. Bi lahko rekli, da k temu svoj delež prispevajo tudi sodne zamude?
Zagotovo je glavni razlog nezadovoljstvo ljudi s sodnim sistemom; podobno kot pri zdravnikih. Sodniki ne moremo uživati ugleda, če mora stranka več let čakati na odločitev, zlasti še, če je odločitev na koncu formalistična in neživljenjska. Nekateri menijo, da k slabemu ugledu pripomore tudi negativen odnos politike do sodstva. Nedvomno, vendar če bi sodni sistem deloval dobro, nam tudi podcenjujoč odnos politike ne bi mogel do živega. Mislim, da je zelo pomembno, da so sodniki kvalitetni. Da bi rešili sodne zaostanke, smo v preteklosti zelo povečali število sodnikov. V tako majhni državi, kot je Slovenija, preprosto ne moreš dobiti tisoč res kvalitetnih pravnikov. Tako veliko povečanje števila se nujno odrazi na kvaliteti. Zato je zmanjševanje števila sodnikov in nadomeščanje sodnikov s sodnim osebjem zagotovo prava pot. Sodnik mora biti zato, da odloča neodvisno, zaščiten pred vplivom in nadzorom politike. Vendar je zato toliko bolj pomembno, da sodniki sami znotrajsvojih vrst poskrbimo za odgovorno delo. Tu smo v zadnjih letih naredili korak naprej, bo pa to ena pomembnejših nalog tudi v naslednjih nekaj letih.
Mateja Peternel z možem Miho
Zakaj pravzaprav prihaja do sodnih zaostankov? Se v prihodnosti torej lahko nadejamo kakšnih pozitivnih sprememb na tem področju? Prvi razlog je v spremembi družbenega sistema. Mi smo iz sistema družbene lastnine prešli na sistem, v katerem je lastninska pravica ena temeljnih ustavnih pravic. V zadnjih dvajsetih letih smo morali sodniki rešiti celo vrsto na novo nastalih sporov, ki so izvirali iz lastninjenja stanovanj, denacionalizacij, lastninjenjdružbe-nih podjetij. Te zadeve so bile zelo zahtevne, vendar se k sreči končujejo.
Drugi razlog je v stalnem spreminjanju zakonov. Vsaka nova vlada začne spreminjati zakone, ki jih je napisala prejšnja. Tako se sodna praksa ne more ustaliti. Če zakon nespremenjen velja dolgo časa, se sporna vprašanja razčistijo in odvetniki vedo, kako bo sodišče odločilo in tudi znajo povedati stranki, ali bo s tožbo uspela ali ne. Če pa se ureditev stalno spreminja in se sodna praksa ne uspe ustaliti, končnega rezultata postopka ni mogoče napovedati in tako je tudi tožb več.
Tretji razlog je v slabi organiziranosti dela. V sodstvu je tako kot v zdravstvu in v vseh javnih sistemih veliko rezerve v učinkovitejšem razporejanju dela. Še vedno sodniki opravljamo čisto administrativna dela, ki nam jemljejo dragoceni čas. Stanje se vsako leto izboljšuje, na številnih sodiščih zaostankov ni več. Za resen korak naprej pa bi moralo sodstvo narediti dolgoročni načrt za izboljšanje kvalitete s čisto konkretnimi ukrepi, ki bi se jih
zavezala podpreti tudi vlada.
Sodelovali ste že pri pripravi nekaterih zakonov. Kakšne so vaše izkušnje v zvezi s tem?
Mislim, da se politika ne zaveda, kako pomembno je, da je zakon kvaliteten in kako resno strokovno delo je pisanje zakonov. Včasih so zakone pisali izkušeni pravniki na ministrstvih, ki so v delovne skupine pritegnili strokovnjake z določenega področja. Zakonodajno pravna služba Državnega zbora pa je s svojo strokovno avtoriteto skrbela za medsebojno skladnost predpisov. Prepogosto spreminjanje zakonov, velike kadrovske spremembe na ministrstvih in zmanjšanje avtoritete zakonodajno pravne službe so storile svoje. Izboljšanje kvalitete zakonov bi bil tudi eden pomembnejših ukrepov za izboljšanje stanja v sodstvu, na katerega pa samo sodstvo ne more vplivati.
Aktivni pa ste tudi na področju družinske mediacije. Lahko poveste kaj več o tej temi?
Sem velik zagovornik mediacije, ker spodbuja ljudi, da sami rešijo svoje spore. Mediator namreč ne odloča, ampak le s posebno tehniko vodenja razgovora strankam pomaga pri iskanju rešitve, ki je za vse sprejemljiva. To je tudi prednost mediacije pred sodnim postopkom. Ljudje gredo namreč velikokrat na sodišče, da bi rešili svoj življenjski problem, pa na koncu dobijo pravno rešitev, ki njihovega resničnega problema ne odpravi. Zato so razočarani. Mediaci-ja pa to omogoča.
Ksenija Kozjek
Glasba me pomiri in navda z optimizmom!
Iz neuradnih virov sem izvedela, da ste med drugim tudi navdušena alpinistka. Je to za vas zgolj ena izmed oblik preživljanja prostega časa ali gre za kaj več...? Plezam že od leta 1985, z možem pa od leta 1990, tako da je to postalo moj način življenja. Plezanje človeka nauči umirjenosti, saj te v hribih ne sme zagrabiti panika, ko gre kaj narobe, ampak moraš ravnati čim boljpremišljeno. Plezanje mi tudi pomaga vzpostaviti distanco do problemov, s katerimi se srečujem v vsakdanjem življenju in v službi. Po plezalni turi se mi problem, ki se je prej zdel skoraj nerešljiv, vselej pokaže v povsem drugi luči.
Kaj pa vaša otroka? Ste ljubezen do gora morda prenesli na njiju?
Z možem nama je uspelo Jaka in Matevža dodobra »okužiti«. Sta redna obiskovalca planinskih taborov PD Onger, lani sta bila v ekipi, ki je zmagala na državnem prvenstvu Mladina in gore, letos je bil Matevž v ekipi, ki je osvojila drugo mesto. Matevž tudi že pomaga pri vzgoji mladih planincev. Zaenkrat gresta še vedno z nama na ka-
kšen turni smuk in planinsko turo, do zaključka planinske transverzale pa jima manjka le še nekaj vrhov.
Kako pa ste zadovoljni z življenjem v Trzinu? Je primerno izhodišče za izletniške pohode?
V Trzin smo se preselili leta 1996 in od začetka se tukaj počutimo odlično. Trzin je ravno prav majhen, da se ljudje med seboj poznamo, in ravno prav velik, da ohraniš tudi zasebnost, če to želiš. Tako z vrtcem kot s šolo smo bili zelo zadovoljni. Vsi štirje se redno udeležujemo kulturnih in športnih prireditev. Pogrešam dvotirno železnico, ki bi omogočala več vlakov, in urejeno kolesarsko stezo od Domžal do Trzina, ker sem zaprisežen uporabnik javnega prevoza in tudi rada kolesarim. Pogrešam tudi pokopališče. V decembru mi je umrla mama in obe sva si želeli, da bi bila pokopana v Trzinu. Neprecenljiva vrednost Trzina je v naravi in čudovitih sprehajalnih in tekaških poteh okrog bajerja, in močno upam, da bomo to ohranili.
Tj as a Banko
Vsi v Trzinu poznamo mešani pevski zbor Društva upokojencev ŽERJAVČKI, ki ga sestavljajo predvsem starejše pevke in pevci iz Trzina. V zadnjem letu so postali mnogo bolj prepoznavni. Pojejo težje pesmi in predvsem pojejo vedno lepše, to pa predvsem zato, ker je pred približno letom vodenje zbora prevzela nova zborovod-kinja, Ksenija Kozjek, ki je našla izredno dober in pozitiven stik s pevci.
Ksenija je mama sedmih otrok, in vsi so prav tako zaljubljeni v glasbo. Vsak igra svoj instrument, nastopajo v raznih ansamblih, pevskih zborih in godbah. Ksenija igra klaviature, kitaro in še kaj. Pa ne samo to. Tudi odlično poje in obvlada teorijo, ki jo seveda uporabi pri vodenju pevcev trzinskega zbora Žerjavčki. Koliko časa že vodite pevski zbor Žerjavčki? Približno eno leto bo od takrat, ko sem začela.
Kako to, da ste prevzeli vodenje našega pevskega zbora?
Glasba mi je osebno zadovoljstvo, zato se poleg družine, ki mi pomeni največ, rada ukvarjam z njo in sem vesela, da sem naletela na tako prijeten zbor-ček, s katerim z veseljem sodelujem.
Tudi v službi, kjer sem zaposlena kot delovni terapevt v domu starostnikov v Kamniku, mi je velik izziv delo s starejšimi, in
Ksenija v elementu
tudi tam vodim pevski zborček ter naše varovance spodbujam k raznim aktivnostim. Kdaj in kolikokrat imate vaje v Trzinu?
Vaje so vsak teden eno uro in pol, to je v torek ali sredo, odvisno, kdaj je dvorana prosta. Pred nastopi pa imamo vaje boljpogosto in intenzivno. Pevci se zelo trudijo in prihajajo na vaje redno, zato je delo z njimi prijetno.
Kakšen svet odkrivate in kakšne pesmi pojete?
Skupajodkrivamo skrivnosti zborovskega petja, lepoto narodnih in umetnih pesmi, lepoto druženja in ne nazadnje vznemirjenje pred in ob nastopih. Najlepši pa je občutek in veselje po uspešnem nastopu. Pojemo vse vrste pesmi, tako narodne kot umetne, poskušamo pa tudi že težje, za katere naredim priredbe, da so pesmi bolj spevne in jih lažje naštudi-ramo.
Kje vse nastopate?
Zaenkrat v okviru občine na občinskih prireditvah, ob državnih praznikih in na trzinskem sejmu.
Povedati moram, da se pevci posebej potrudijo in ob nastopih pripravijo povezovalni del programa s svojimi sestavki v prozi ali verzih. Zato je vsak naš nastop odlično pripravljen tudi tekstovno.
Zbor praznuje konec leta 2010 deseto obletnico. Kakšni so načrti?
Vadimo lažje spevne pesmi, postopoma pa vključujem bolj zahtevne zborovske skladbe, ki nam bodo prišle prav ob koncertu za deseto obletnico zbora, ki bi ga radi pripravili. Motivacija nam je tudi nastop na medobčinski reviji v Domžalah naslednje leto. To naj bi bil tudi izziv za delo zbora v naslednjem desetletju. Ste mama sedmih otrok, ob tem tudi redno zaposlena -kako najdete čas še za vodenje pevskega zbora? Glasba me pomirja in ima
Nagajiva
Če bil bi cvetlica rdeča,
bi dekletom dehtel, jih za ljubezen razvnel.
Če bil bi žival, najraje konjič vihrav bi postal.
Bi mladenke me jezdile vesele in zale, v galopu bi dirjal prek
bele poljane.
Če mesec bi bil, bi prikradel se k njim
kot tat tiho v noči, nežno jih božal
s srebrno lučjo preko lica, nežno, o nežno,
da ne bi prebudila se nobena devica.
Če bil bi zvezda svetleča, dekletom kazal bi pot,
bi v temnih nočeh obranil jih zmot.
Če bil bi potoček, bi radoživo skakljal,
bi noge jim zmočil, pa saj to ni greh,
iz njih izvabil igriv bi nasmeh.
A če veter bi bil, bi jim mršil lase,
na dušo pihljal, se skrivnostno smehljal.
A najraje njih sonce bi bil,
bi v kristalni svetlobi jim pot tlakoval.
A ker ne morem postati cvetlica,
ne iskri konjič, ne mesec srebrni, ne zvezda svetleča,
ne potoček kristalni in ne veter, ne piš,
o, kako bil bi le sonce toplo,
sem ubogi le človek in to bom ostal.
Kar mi je dano, ne bom več jemal,
kar narava ali Bog mi je dal.
Emil Milan Kuferšin
Načrtov in idej je še veliko
Ksenija
name pozitiven učinek, navda me z optimizmom in tako vse skrbi in težave lažje rešim.
Kako pa družina gleda na vašo polno zasedenost?
Rdeča nit naše družine je glasba, šport, študij ter izredno medsebojno razumevanje, ki pri tako številni družini mora biti, in potem ni nič težko.
V začetku ste povedali, da so vsi vaši otroci zaljubljeni v glasbo. Kako? Ne vem, kje naj začnem. Katarina - gimnazijka, skupaj s sestro Kristino, ki je osnovno-šolka, igra v šolskem godalnem orkestru Glasbene šole Domžale, Martin (10 let) poje pri pevskem zboru »Sončni žarki«. Najstarejši Mihael, Dominik in Anže so pri Dom-
Čajanka v Barci ob dnevu žena
Letos praznujemo 100. obletnico mednarodnega praznika žensk - dan žena. Leta 1910 je pobudo za to praznovanje dala nemška socialistka in feministka Clara Zetkin, ki se je zavzemala za enakopravnost žensk. Za trzinsko čajanko pa je, kot vedno, zaslužna gospa Babnik, ki jo je na veselje obiskovalk letos zopet organizirala. In kaj se dogajalo na dobri (ženski) čajanki? Seveda smo predstavnice ženskega spola ugotovile, da si še vedno težje utiramo pot do uveljavitve nas samih v še trenutnem prevladujočem moškem svetu, toda kljub
žalskem trobilnem kvartetu skupaj s prijateljem Ivom Ko-vičem. Pri Simfoničnem orkestru Domžale - Kamnik pa igrajo Katarina, Mihael, Dominik in Anže. Vsem aktivnostim navkljub pa Dominik in Anže spoznavata tudi skrivnosti gasilskega življenja pri domžalskih gasilcih. Najmlajši, Blaž, ki hodi še v malo šolo, pa zaenkrat poskuša igrati razne instrumente in prepeva vesele otroške pesmi. Kaj na vse to reče vaš mož? Z možem Janezom sva se spoznala na orgelskem taboru in še danes je organist v Domžalah. Torej tudi njemu glasba ni tuja in je del življenja, ki ga skupaj živimo. V naši lepo urejeni hiški, ki včasih poka po šivih, se imamo zelo lepo in najbolj srečni smo, ko smo vsi skupaj. Kaj bi rekli za konec? Ponosna sem, da sem mama sedmih otrok in da mi je bilo dano spoznati moža Janeza, da sva ustvarila našo krasno glasbeno družino, s katero širimo veselje in glasbo med vse ljudi.
Tekst in foto: Zmago Knuple2 - ZMAK
vsemu smo ponosne, da smo ženske. Rade opravljamo svoja dela, pa naj bodo to gospodinjska, materinska ali ka-rierna. Ob odličnih čajih se je pogovor med udeleženkami razvnel, kot se spodobi, seveda pa organizatorka ve, da je najlažje žensko dušo poleg tradicionalnih rožic, ki smo jih dobile ob slovesu, zadovoljiti z okusno torto. Dobra ura druženja je marsikateri udeleženki »olajšala« dušo ali pa ji za trenutek upočasnila današnji tempo življenja. Taka srečanja bi bila priporočljiva večkrat letno, saj se lahko stkejo nova prijateljstva, delijo izkušnje, pripovedujejo zanimive anekdote in morebiti odženejo kakega zdravnika. V imenu vseh udeleženk se zahvaljujem gospe Babnik za pogostitev in organizacijo srečanja, in če ne prej, na snidenje prihodnje leto.
Majda Šilar
Dom starostnikov v Trzinu deluje že skoraj tri mesece, zato je skrajni čas, da o njem kaj več spregovorimo tudi v našem glasilu. Čeprav začetno delo in uvajanje terja precej več naporov in časa, se je voditeljica trzinske enote Doma počitka Mengeš Tadeja Šu-šteršič rada odzvala povabilu na pogovor.
Ali je dom v celoti zaseden?
Da, dom je zaseden.
Koliko je v njem stanovalcev in koliko od tega jih je iz Trzina? Kakšna je tudi drugače struktura vaših oskrbovancev?
V	domu je trenutno nastanjenih 14 občanov Trzina, 5 stanovalcev pa ima svojce, ki živijo v Trzinu. Večina ostalih stanovalcev je prišla iz bližnjih krajev.
V	nasprotju s pričakovanji, da bo večina stanovalcev v domu pokretnih, je sedanja situacija obrnjena na glavo. Kar 64 % stanovalcev je z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami in v celoti potrebujejo neposredno pomoč druge osebe pri opravljanju dnevnih aktivnosti, večino od teh je potrebno tudi hraniti. Med njimi so tudi stanovalci, ki jih tudi po večkrat dnevno posedamo na invalidski voziček. Trenutno imamo v domu tudi nekaj stanovalcev z lažjo stopnjo demence in jim ta trenutek še lahko zagotovimo pomoč, nadzor, predvsem pa
varnost. Če (oz. ko) bo de-menca napredovala, jih bomo morali preseliti na varovano enoto doma v Mengšu. 9 % stanovalcev ima zmerne starostne in zdravstvene težave in ti potrebujejo manjši obseg pomoči druge osebe. Okrog 20 % stanovalcev potrebuje le občasno pomoč (npr. pomoč in nadzor pri jemanju zdravil , pomoč pri kopanju in podobno), ostali pa so še povsem samostojni, in trenutno ne potrebujejo dodatne pomoči.
Kaj v domu nudite oskrbovancem in ali boste svojo ponudbo še popestrili?
Poleg zagotavljanja popolne oskrbe in zdravstvene nege našim stanovalcem nudimo še fizioterapevtske storitve, katerih namen je skrb za ohranitev in izboljšanje psihofizične kondicije stanovalcev in aktivnosti v okviru delovne terapije - cilj slednje je omogočiti posamezniku, da kljub fizičnim ali duševnim omejitvam lahko opravlja zanj pomembne naloge in ohranja neko mero neodvisnosti in samostojnost. V okviru delovne terapije v domu že izvajamo različne aktivnost: gibalne aktivnosti (skupinska telovadba), dnevne aktivnosti (učenje transferja, vožnje z inv.vozičk-om, učenje oblačenja, hranjenja...), prostočasne aktivnosti (ročna dela, različne kreativne tehnike...), socializacijske aktivnosti (praznovanje rojstnih dnevov, različne prireditve).
Tem dejavnostim se bodo v prihodnje priključile še številne druge, že načrtovane aktivnosti: pevski zbor, družabne igre, ogledi filmov, pikniki, izleti, verski obredi. V sodelovanju z različnimi trzinskimi društvi načrtujemo tudi skupno sodelovanje v pevskem zboru, ustvarjalne delavnice, skupine za samopomoč... Ko se bo pokazala potreba, bomo v domu organizirali tudi t.i. dnevno varstvo, ki je namenjeno starostnikom, ki še ne potrebujejo zahtevne zdravstvene in celodnevne domske oskrbe, potrebujejo pa varstvo, oskrbo in družabništvo.
Načrtov in idej je še veliko, vsekakor pa pričakujemo tudi odziv in pobude s strani občanov Trzina.
Koliko je v domu zaposlenih? Koliko je od tega ljudi, ki živijo v Trzinu? Kakšna je usposobljenost zaposlenih?
Trenutno so na lokaciji v Trzinu tri delavke, ki so občanke Trzina. Sicer pa smo vsi, ki delamo na lokaciji trzinskega doma, zaposleni v Domu počitka Mengeš, in če se pokaže potreba, delamo na eni ali drugi lokaciji; prav tako številni zaposleni v Mengšu dnevno pri-
Opozorilo za dnevni center
Občina Trzin in Dom počitka Mengeš opozarjata starejše občane in občanke in njihove družine, da se Dom počitka Mengeš, v skladu z napovedmi Občine, pripravlja na uvedbo t.i. »dnevnega centra« v Domu starejših Trzin. V ta namen bo Dom počitka Mengeš v kratkem tudi izvedel anketo v Trzinu, da bi tako ugotovili, koliko je želja in potreb po tej storitvi, ki pomeni možnost, da posamezni starejši občan ali občanka prebije v domu, ob skrbnem varstvu in tudi negi, če je potrebno, nekaj ur ali večji del dneva, in da so njegovi domači lahko brez skrbi, da je na varnem in primerno oskrbljen. Prosimo vas, da se na anketo odzovete in sami sebi in vsem nam omogočite, da tudi ta načrt uspešno izpeljemo. Opozarjamo tudi na to, da Dom starejših Trzin že sedaj omogoča dnevno varstvo, kar pomeni še stopnjo več od dnevnega centra, torej celodnevno bivanje in varstvo v domu (razen ponoči) z vso oskrbo in nego, ki jo oskrbovanec potrebuje. V primeru potrebe po dnevnem varstvu ali za vse druge informacije, ki jih želite, se lahko oglasite v Domu starejših Trzin.
Občina Trzin
hajajo v Trzin. Zagotoviti moramo prisotnost odgovorne osebe, diplomirane medicinske sestre, nekajurno dnevno prisotnost fizioterapevta, delovnega terapevta, socialnega delavca, vzdrževalca (ki je obenem tudi voznik) in seveda 24 urno prisotnost zdravstveno-negovalne ekipe, med katere sodijo zdravstveni tehnik, bolničarji in oskrbovalci. V dom prihajajo tudi zdravniki. Dr. Cedil-nikova, ki jo občani Trzina dobro poznate, prihaja v dom vsak dan, psihiater in fizia-ter pa enkrat tedensko oziroma po dogovoru.
Kakšne načrte imate z vključevanjem doma v življenje občine? Kako je z dnevnim centrom in kakšne želje imate na tem področju?
Nekaj malega sem glede sodelovanja že omenila. Pogovarjala sem se z nekaterimi predsedniki trzinskih društev in organizacij, dogovarjamo se o medsebojnem
Župnija Trzin
Blagoslov
doma
starejših
Dragi župljani in vsi ljudje dobre volje! Veseli smo, da imamo v našem kraju lep in urejen dom za starejše. Dom še ni bil blagoslovljen, več oskrbovancev in tudi osebje pa je izrazilo željo, da bi imeli sv. mašo. Prav zato smo se dogovorili, da bo blagoslov doma in sv. maša na velikonočni ponedeljek, 5. aprila, ob 10.00 uri. Vabljeni, da tudi tako pokažemo povezanost med domom starejših, krajem in župnijo. Ta dan v župnijski cerkvi ne bo sv. maše, ampak bo skupna slovesnost samo v domu. Lepo vabljeni! Boštjan Guček, žpk.
sodelovanju. Idej je res veliko. Vsekakor bomo v domu ponudili gostoljubje vašemu pevskemu društvu, pričakujem, da se bodo vanj želeli vključiti tudi naši stanovalci. Dogovarjamo se, da bomo v kratkem v domu izvedli likovno delavnico, na kateri bodo sodelovali stanovalci doma in varovanih stanovanj in nekateri trzinski občani; pobudnica delavnice je vaša občanka. Na pustni torek so prišle v dom male maškare iz vrtca; otroci so nas obiskali tudi ob dnevu žena. V prostorih doma bodo našle svoj prostor tudi številne knjige, ki so nam jih namenili vaša knjižnica in vaši občani. Knjige si bodo lahko izposodili naši stanovalci, stanovalci varovanih stanovanj in drugi. Prepričana sem, da imamo že sedaj v domu neformalni dnevni center za starejše. Vsekakor pa boste imeli občani Trzina možnost soodločati o vrstah dejavnosti, ki se bodo odvijale pod našo streho. Dogovarjamo se o formalni postavitvi dnevnega centra aktivnosti, za starejše občane, ki živijo doma , pa si želijo bolj ustvarjalno preživetje prostega časa. V ta namen pripravljamo anketo, ki jo boste starejši občani prejeli na dom. Prosimo, da jo izpolnite in vrnete. K številnim aktivnostim, družabnim srečanjem, delavnicam, ki se bodo izvajale, bomo povabili vse zainteresirane. Na naše delavnice in srečanja že sedaj povabimo stanovalce varovanih stanovanj, ti tudi sicer radi pridejo v dom na kavo in klepet, s seboj pogosto pripeljejo tudi svoje prijatelje - obiskovalce. Vsekakor si želim, da bi se naši stanovalci in vsi, ki boste prihajali v naš dom, počutili prijetno in da boste tudi pri nas našli delček tistega, kar si želite: polno in zadovoljno življenje, bogato z aktivnostmi, ki si jih želite in jih še zmorete. Da boste z našo pomočjo premagali osamljenost in morda postali drug drugemu v oporo ter dobili možnosti za nova prijateljstva. Ali pa pridite, če boste tako želeli, zgolj na klepet, po nasvet ali na skodelico kave ali čaja. Iskreno vabljeni.
Švicarski koncern SIKA prisoten v Trzinu
Odgovoren odnos do okolja
Na VIII. podelitvi priznanj za prispevek k urejenemu in lepemu izgledu našega kraja za leto 2009 je TD Kanja preko svoje komisije za urejenost kraja, varstvo narave in dediščine v občini Trzin v kategoriji priznanj ustanovam in podjetnikom, ki so pomembno prispevali k gostoljubnosti in turistični prepoznavnosti kraja v obrtno-industrijski coni izbrala podjetje SIKA. Kot je bilo v obrazložitvi rečeno, je družba SIKA komisijo prepričala zaradi videza urejenosti. Na podelitvi priznanj je nagrajeno podjetje predstavljala gospa Jožica Orehek, vodja finančne službe, ki smo jo zaprosili tudi za pogovor za naše glasilo.
Kako so zaposleni v vašem podjetju sprejeli povabilo na omenjeno prireditev?
Vabilo, ki smo ga prejeli od TD Kanja, nas je prijetno presenetilo. Urejenost poslovnih prostorov in okolice je naša vsakdanja skrb in prispevek vseh sodelavcev.
Nam lahko predstavite vaše podjetje, saj, kot vemo, deluje tako doma kot v tujini?
Sika AG (d.d.) je neodvisni gradbeni koncern iz Švice, ki ima zgrajeno mednarodno mrežo holding družb. Ustanovljen je bil leta 1910 v Zurichu na pobudo znanega izumitelja Kasparja Winklerja. Leta 1910 so iznašli v gradbeništvu legendarni in še vedno uporabljani dodatek za tesnitev betona z imenom »Sika 1«. Kemični dodatek za zmanjšanje prodiranja vode skozi beton je omogočil elektrificiranje in podaljšanje železniškega sistema v Alpah. Izdelek je bil podlaga za današnji položaj koncerna in za njegov ugled. Iz majhnega družinskega podjetja se je Sika razvila v mednarodni koncern, ki deluje v več kot 70-ih državah, s približno 12.000 sodelavci na petih kontinentih.
Sika je eden izmed vodilnih proizvajalcev posebnih kemijskih izdelkov v gradbeni kemiji in v industriji. Približno 80% današnjega prometa doseže s kemijskimi izdelki za gradbeništvo in 20% z izdelki v industriji (lepila in tesnilna sredstva).
SIKA sistemi za lepljenje in tesnjenje d.o.o., Prevale 13, 1236 Trzin, je hčerinsko podjetje švicarskega koncerna Sika AG. V Sloveniji je prisotno 18 let. Leta 1999 se je podjetje preselilo v lastne poslovne prostore v Trzinu. Danes posluje z enaindvajsetimi delavci. Ima dolgoročno strategijo in jasno zastavljene cilje. Glavna dejavnost družbe je prodaja in svetovanje o Sikinih proizvodih in sistemih (lepila, dodatki za betone in malte, folije...) za gradbeništvo in industrijo. Podjetje ima preko 1200 naročnikov (kupcev). Dobavitelji so sestrske družbe
koncerna.
Kakšen pa je odnos do okolja pri prodaji specialnih kemikalij?
Z odgovornostjo skrbimo za okolje in varnost v celotni verigi ustvarjanja vrednosti. Spoštujemo in izvajamo zahteve zakonskih in drugih pogojev, na katere smo pristali in se nanašajo na naše okoljske vidike. Imamo osvojena standarda ISO 9001 in 14001.
Implementiramo in vzdržujemo lastni management sistema ravnanja z okoljem kot pomemben inštrument poslovodstva, ki ga usklajujemo z drugimi podjetniškimi nalogami.
Z lastno odgovornostjo in samokontrolo vsakega sodelavca želimo nenehno izboljševati in preprečevati dejansko in možno obremenitev našega okolja po načelih gospodarske dopustnosti, po stanju varnostne tehnike in lastnih izkušnjah ter jih omejiti.
Želimo šolati in podpirati vsakega sodelavca z informacijo in internim ter zunanjim izobraževanjem v skladu z njegovo funkcijo.
Pripravljeni smo na odkrit dialog in sodelovanje z uradi, sosedi in drugimi zainteresiranimi krogi; naša okoljska politika je javna.
Na osnovi naših pomembnih okoljskih smernic imamo izdelane okvirne in izvedbene cilje, s katerimi na sistematičen način skrbimo za stopnjevanje sistema ravnanja z okoljem.
Želimo in podpiramo razvoj ekološko sprejemljivih izdelkov. Filozofija in politika koncerna Sika je sestavni del okoljske politike Sika Slovenija.
Imate v času svetovne gospodarske krize kakšne posebne težave, odpuščate delavce, zmanjšujete osebne dohodke?
Naši največji odjemalci so izvajalci gradbenih storitev in proizvajalci luksuznih proizvodov, katere je svetovna gospodarska kriza najbolj prizadela. Zaradi upadanja prodaje in stopnjevanja finančne nediscipline smo v začetku preteklega leta sprejeli recesijske ukrepe za zmanjšanje
stroškov. Z odgovornim delom vseh zaposlenih in dodatnimi aktivnostmi smo leto 2009 zaključili z dobičkom.
Pojavljate se tudi kot sponzor večjih mednarodnih športnih tekmovanj (hokej, smučarski skoki).
Vzpodbujamo športne dejavnosti, kot so hokej, smučarski skoki, rokomet ipd... Po naših najboljših močeh se bomo trudili, da bi športne aktivnosti podpirali tudi v bodoče. Kajti v
času trajanja finančne in gospodarske krize imamo za sponzoriranje temu primerno omejen znesek.
V	trzinsko obrtno cono ste se preselili iz Ljubljane; kakšni so vaši pogledi na razmere v coni in počutje v Trzinu?
V	Trzin smo se preselili avgusta 1999. Sedaj smo tu že 11 let, in z veseljem povem, da radi prihajamo v Trzin in da se dobro počutimo. Navdušuje nas urejenost mesta in prizadevnost Občine Trzin, ostalih institucij in društev, ki se trudijo za urejeno in lepo okolje.
Ali se podjetje SIKA vključuje v trzinsko družabno življenje, katera društva podpira in katere družabne dogodke?
Seveda, Sika se vključuje v trzinsko družabno življenje. V obliki denarnih ali materialnih sredstev podpira posamezna društva, kot so Medobčinsko društvo invalidov Trzin, Prostovoljno gasilsko društvo Trzin in TD Kanja Trzin, poleg tega pa še nekaj društev v Domžalah, Lukovici, Moravčah, Mengšu itd.
Vaši načrti za bližnjo in daljno prihodnost?
Ostati največji dobavitelj gradbene kemije na izbranih segmentih trga. Našim kupcem pomagamo aktivno reševati njihove probleme pri lepljenju, tesnjenju in hidroizola-cijah.
Verjamemo vase; z nenehnim vlaganjem v raziskave in razvoj postajamo prepoznavni kot eno najbolj inovativnih podjetij v naši panogi.
Dunja Špendal foto: Zin ka Kosmač
©
SRCE
SLOVENIJE
NVO Stičišče
Srca Slovenije
Pogovor z Aleksandro Gradišek, direktorico Centra za razvoj Litija
Spudbude lokalnemu razvoju
Spomnim se začetkov regijskega povezovanja, ko je v občinah posavsko - zasavskega območja v zimi 2000/2001 potekalo več delavnic, med njimi tudi v Trzinu. Na delavnici smo popisali vso dediščino in danosti, ki naj bi pomenile možnosti za razvoj in ponudbo turističnih znamenitosti in zmogljivosti. Spisek vsega je bil pomemben tudi za občino glede na sprejemanje določenih odlokov o zaščiti ipd. Kako se vi spominjate teh delavnic in kaj so prinesle?
To je bil naš prvi regijski projekt, v katerega smo vključili 13 občin. Z njim smo želeli aktivirati in animirati območje, da prepoznajo poslovno priložnost tudi v skupni ponudbi naravne in kulturne dediščine. Seveda je bilo potrebno najprej vložiti ogromno energije in časa, da so se nosilci razvoja, t.j. občine, odločili za skupni korak, ki ni imel infra-strukturnega ozadja.
V naslednjih letih smo delali predvsem na tem področju, si ogledali primer dobre prakse - projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, in na ta način so se odpirale možnosti za turistično ponudbo ne le javnih objektov, gostiln itd., temveč tudi ponudbo izdelovalcev do-
Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija v družbi župana občine Dol pri Ljubljani Primoža Zupančiča. Z omenjeno občino že deset let uspešno sodelujejo.
mače obrti, kulinarike in skritih biserov dediščine. Kakšno je danes vaše mnenje o teh začetkih?
Za lažje razumevanje novih razvojnih pristopov v domačem okolju je najbolj učinkovito peljati somišljenike, skeptike, celo nasprotnike preverit, kako ideja deluje drugje. Seveda pa tudi tovrstne aktivnosti niso zagotovilo za uspeh projekta. Občani, obrtniki, skratka ljudje morajo videti svoj izziv, institucije smo jim lahko le v oporo. Mogoče smo bili prav v tem segmentu premalo vztrajni. Kljub temu smo v letu 2008 uspeli s pomočjo občin in Evropskega regionalnega sklada nadaljevati skupni regijski projekt »Trkamo na vrata dediščine«, v katerega je bila vključena tudi občina Trzin. V okviru projekta je bilo označenih 51 točk dediščine, urejena so bila posamezna počivališča in igrala za otroke, potekale so številne podporne storitve za turistični razvoj celotnega področja, pripravljene so bile razstave in izdani skupni promocijski materiali.
Z leti se je Center za razvoj Litija razvijal in širil svoje dejavnosti. Na kakšen način vam je to uspelo, kakšna je bila pri tem vloga sodelujočih občin?
RCL je bil ustanovljen s strani občine Litija z namenom spodbujanja lokalnega razvoja. Glavno vodilo pri zasnovi in vodenju razvojne institucije pa je bilo povezovanje različnih deležnikov za promocijo razvojnih idej in družbeno odgovornih projektov. Odzivamo se na potrebe terena, hkrati pa budno spremljamo usmeritve EU. Na podlagi tega se prijavljamo na različne razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Tak pristop je bil tudi predpogoj za vključevanje občin v skupne projekte. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstva, da je pri našem delu prisotno ogromno entuziazma in vztrajnosti.
Kako se spominjate dogodka v Tunji-cah pri Kamniku junija 2008, na katerem je bila uradno predstavljena blagovna znamka Srce Slovenije?
Blagovna znamka Srce Slovenije je primer, ki priča o moči povezovanja in sodelovanja znotraj zaokroženega geografskega območja in predstavlja unikum v smislu razvoja blagovne znamke, ki vključuje najrazličnejša področja in številne posameznike z že uveljavljenimi ali še razvijajočimi se projekti, dogodki in praksami. Naš gostitelj in razvojni partner, Drago Vrhovnik iz Zdravilnega gaja Tunjice, drugače zaznava in prepoznava poslovne priložnosti, zato smo se odločili, da damo popotnico Srcu Slovenije prav v Tu-njicah.
Na območju Srca Slovenije deluje društvo Geoss, preko katerega je bilo vzpostavljeno stičišče za nevladne organizacije za Osrednjeslovensko regijo. Kakšen je pomen tovrstne organizacije? Na RCL se zavedamo, da je nevladni sektor lahko pomemben razvojni akter v okolju. V skupnem programu Razvojnega partnerstva središča Slovenije smo že v letu 2006 zapisali, da je to ena izmed prioritetnih nalog. Iskali smo evropska sredstva in bili v sodelovanju z društvom Geoss tudi uspešni. Tako se že drugo leto izvaja kvaliteten program podpore društvom v smislu brezplačnih storitev za društva: tehnična pomoč, izdelava spletnih strani za društva, vodenje računovodstva, spodbujanje mreženja, mednarodno sodelovanje in pomoč pri zastopanju interesov nevladnih organizacij na območju.
Tudi v Trzinu bi si želeli sodelovanja na področju razvojnih projektov. V preteklosti je bilo govora o projektu Narobeto-va gostilna, ki pa nikoli ni zaživel, ukvarjali smo se tudi z idejami, koga pripeljati v Hišo s tradicijo. Kako se lotevate tovrstnih projektov, kakšne so možnosti za pridobivanje evropskih sredstev? Na območju, na katerem delujemo, želimo spodbujati zdrava podjetniška jedra, ki bodo zgled drugim, saj se le na tak način okolje lahko uspešno razvija. Če je ideja jasna in želja močna, se pokaže tudi pot in najdejo finančna sredstva. Samo s programom Leader, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in občin, smo v zadnjih dveh letih na območju podprli 29 projektov v skupni višini pol milijona evrov.
V zadnjem času potekajo pogovori o vključitvi sosednjih občin (Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda) v Srce Slovenije. Občine, ki so v preteklosti spadale pod občini Domžale in Kamnik, so bile v preteklosti sicer povezane v t.i. Podjetno regijo. V čem vidite prednosti širšega povezovanja in perspektivo skupnega delovanja v okviru Srca Slovenije? Občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi so leta 2006 ustanovile Območno razvojno partnerstvo Središča Slovenije (RPSS) kot obliko interesnega sodelovanja z namenom hitrejšega razvoja na območju povezanih občin.
Odločitev za ustanovitev RPSS-ja se je izkazala za pravilno, saj je bilo v okviru Območnega razvojnega programa realiziranih več ciljev, med katerimi sta najpomembnejši ustanovitev LAS Srce Slovenije (črpanje Leader sredstev) in lansiranje območne znam-
Oskrba z lokalno pridelano hrano tudi v Trzinu
V	Srcu Slovenije se zavedamo pomena lokalne trajnostne oskrbe s hrano, zato se zavzemamo za izboljšanje prehran-skih navad z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe. Lokalna samooskrba veča tudi ekonomsko moč z novimi možnostmi zaposlovanja na lokalni ravni in prinaša nove tržne priložnosti za lokalne pridelovalce.
V	ta namen Jarina, Zadruga za razvoj podeželja, izvaja promocijo in trženje lokalnih pro-
izvodov območja Srca Slovenije. S koriščenjem naravnih danosti podeželja na omenjenem območju na ta način povečujemo sedaj nizko samooskrbo s kmetijskimi pridelki in izdelki. Spodbujati želimo razvoj tržno usmerjenih kmetij z usmeritvijo v pridelavo visoko kakovostnih proizvodov in z večjo dodano vrednostjo. Na območju Srca Slovenije se je že povečala stopnja zaupanja potrošnikov v domačo pridelavo, in sicer predvsem preko trženja izdelkov v javnih ustanovah. Jarina z lokalnimi pridelki in izdelki, predvsem z integriranim in ekološko pridelanim sadjem, oskrbuje nekaj lokalnih vrtcev in osnovnih šol. K sodelovanju želi pridobiti tudi druge javne ustanove (domovi za starejše občane, srednje šole itd.) in gostilne, izvajati pa želimo tudi maloprodajo. Spodbujamo možnosti za neposredno prodajo na
ke Srce Slovenije, kamor se vključujejo partnerji z območja. Opazno je tudi večje sodelovanje med občinami in posamezniki ter njihovo vključevanje v domače in tuje projekte. Zaradi vsega tega se Območje Razvojnega partnerstva središča Slovenije hitreje razvija in s tem se zvišuje kakovost življenja. Uspešno smo se vključili v mednarodne mreže za financiranje razvojnih projektov območja, kjer smo pridobili sredstva v vi-
šini nekaj več kot milijon evrov. Od tega je mednarodni projekt RegioMarket uspešno zaključen, dva projekta - turistično naravnan Listen to the voice of villages in »ekološki« CO2 Neu TrAlp pa še tečeta. Verjamem, da je v povezovanju moč. S skupnim delovanjem lahko soustvarimo okolje, v katerem bomo radi bivali, delovali in se samouresničevali.
Jožica Valenčak
Regionalno stičišče NVO Srca Slovenije nudi računovodsko pomoč za društva
Izkoristite možnost brezplačnega računovodskega svetovanja o oddaji letnih poročil za društva in drugih računovodskih vprašanjih. Vodenje računovodstva za vašo nevladno organizacijo pa si lahko posodobite in poenostavite z uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX.
Več informacij na www.srce-me-povezuje.si, info@srce-me-povezuje.si ali 040 365 850.
Gradišek s sodelavci
Odlični domači pridelki iz lokalne kmetije
lokalnem trgu in z njo skrajševanje tržnih poti "iz njive na mizo". Na ta način želimo povečati lokalno samooskrbo s pristopom »iz regije za regijo«, saj ima ta številne pozitivne učinke: zagotavlja prihodek lokalnim proizvajalcem, potrošniki uživajo bolj sveže in
zdrave kmetijsko-živilske proizvode, hkrati pa ima omenjeni pristop pozitivne učinke tudi na okolje.
Dodatne informacije: Ana Sav-šek, Center za razvoj Litija, tel. 01 8962-717, e-pošta: ana.sa-vsek@razvoj.si
ra, računalnika, telefona, internetne povezave, izplačila plače in zelo pomembnega usmerjanja oz mentorstva. Stičišče NVO Srca Slovenije je pomagalo pri vzpostavitvi primernih pogojev za delo kot tudi pri vzpostavitvi elektronskega bančnega, računovodskega in davčnega poslovanja.
Zaposlovanje v društvih in ustanovah
Delo v društvih oz. nevladnih organizacijah temelji na prostovoljstvu. Delo, ki ga člani društev opravljajo, je prostovoljno in praviloma brezplačno. Prav gotovo je pomoč pri izvajanju programov društev dobrodošla, še zlasti če obstajajo možnosti javnih sredstev za pokrivanje stroškov dela.
V ta namen smo se s skupnimi močmi tudi drugih stičišč uspešno prijavili na nacionalni program javnih dela za leto 2010. Iz Osrednjeslo-venske regije se je vključilo 7 nevladnih organizacij in pridobilo 8 novih delovnih mest. Gre za program zaposlovanja za obdobje enega leta, pri čemer Zavod za zaposlovanje krije 80% stroškov plače. S pridobitvijo novih delovnih mest so društva pridobila ljudi, ki so jim v pomoč pri izpolnjevanju društvenih programov dela. Tudi pri prijavi na lokalni program javnih del za leto 2010 smo pomagali 5 nevladnim organizacijam, katerim zavod krije 100% strošek zaposlitve.
Tista društva, ki že vrsto let koristijo javna dela, vedo, katere naloge oz probleme povzroči zaposlenec - od zagotovitve delovnega prosto-
Mladi turistični raziskovalci so se predstavili
Med 18 turističnimi podmladki osnovnih šol Ljubljane in okolice, ki so pripravljali raziskovalne naloge na temo MOJ KRAJ -MOJ PONOS, so se obiskovalcem na turistični tržnici v Ljubljani 2. marca predstavile tudi osnovno-šolke iz Trzina.
Priprave na 23. festival Turizmu pomaga lastna glava, ki so ga organizirali Turistična zveza Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Mercator, je šest mladih raziskovalk, učenk sedmega razreda OŠ Trzin, začelo že lansko jesen. V sodelovanju s TD Kanja Trzin so pripravile nalogo z naslovom DEVET NAJ, NAJ TURISTIČNIH PONUDB TRZINA. Na turistični tržnici v Mercator centru v Šiški je bilo 2. marca zares občutiti ponos mladih na njihove kraje: Trboveljčani so ponosni na tradicijo rudarstva, Dobrepoljčani niso zanemarili tradicije izdelovanja zobotrebcev, Mengšani so začrtali Trdinovo pot, raziskovalke iz Trzina
so v oblačilih ponazorile ponudbo kraja tako, da so obiskovalce povabile na pokušino trzinskih dobrot, na spoznavanje zanimivosti Ongra, spodbujale so jih k obisku številnih trzinskih prireditev, se ozrle na preteklost in čas Ivana Hribarja, niso pozabile na naravno in kulturno dediščino, seveda pa so tako, kot se za poslovni Trzin spodobi, v vso ponudbo vpletle tudi poslovni vidik.
Brez glasbe na tržnicah ni šlo. In seveda tudi ne brez priznanj, ki so jih
Organizatorji podelili v obliki bronastih, srebrnih in zlatih odli-čij.
TRZINSKI TURISTIČNI PODMLADEK JE PREJEL SREBRNO PRIZNANJE.
Trzinske udeleženke prireditve so takole strnile svoje vtise:
Tanja Civič: Dolgo smo se pripravljale, ampak se je splačalo. Bilo je tudi zelo naporno, vendar
zanimivo. Za našo stojnico so se zelo zanimali.
Sara Valenčak: Trzin sem že doslej kar dobro poznala, pri raziskavi dediščine in možnosti za obisk našega kraja pa sem se prepričala, da imamo v Trzinu veliko lepega. Drugače pa je bilo veliko dela, bilo pa je tudi naporno.
Eva Gregorin: Bilo mi je všeč, ker smo osvojile srebrno priznanje. Delo pa je bilo težko, a tudi zelo zabavno.
Klara Bohnec: Imele smo se do-
bro, naš trud se je splačal. Bilo je naporno, vendar zanimivo in zabavno.
Elma Reči: S tem projektom sem se ukvarjala z velikim veseljem. Malo je bilo tudi zahtevno, kljub temu zabavno.
Anja Zupanc: Čeprav je bilo kar naporno, sem se ob tem tudi zabavala. Naučila sem se nekaj novega in si pridobila izkušnje. Ni mi žal, da sem sodelovala.
Jo2i Valenčak
Vabilo na zbor članov
Upravni odbor TD Kanja Trzin v skladu z določbami Pravil Turističnega društva Kanja vabi na redni XI. ZBOR ČLANOV, ki bo
v petek, 26.marca, ob 19.00 v Kulturnem domu Trzin.
Gradivo za zbor - poročila o delu za leto 2009 in program dela ter finančni plan
za letošnje leto - je na voljo na sedežu društva, Ljubljanska c. 12/f /CIH/. VABLJENI!
XI. Florijanov sejem 8. in 9. maja
Letošnji XI. Florijanov sejem v Trzinu bo 8. in 9.maja na tradicionalnem prostoru, Ljubljanski cesti /ob gasilskem domu/.
Vabljeni podjetniki, društva in posamezniki na predstavitev dejavnosti in prodajo izdelkov na stojnicah.
PRIJAVNICA JE NA VOLJO na sedežu društva, Ljubljanska cesta 12/f, Trzin.
Posebej vabljena trzinska društva in organizacije, da v času sejmu predstavijo svojo dejavnost, se vključijo v zabavni, glasbeni in športni program.
Trzinske kuhinjske dobrote
Spoštovane gospodinje/gospodinjci!
Na XI. Florijanovem sejmu v Trzinu, 8. in 9. maja, se lahko predstavite in ponudite kuhinjske dobrote, kot na primer izdelke iz sadja /marmelade, kisi.../, izdelke iz moke /rezanci, pecivo, potice .../. Za vas bo na voljo posebna turistična stojnica.
Na sejemsko nedeljo, 9. maja, bo TRADICIONALNO OCENJEVANJE POTIC, kamor ste prav tako vabljeni!
Vabilo na plesno delavnico -učenje plesov slovenskih pokrajin
Spoštovane občanke in občani!
Turistično društvo Kanja Trzin in njegova folklorna skupina Tr-zinka
vabita na delavnico - učenje plesov slovenskih pokrajin - PREKMURSKI PLESI,
26. marca 2010, ob 19.30. v KULTURNEM DOMU TRZIN, Mengeška cesta 9.
ČLANARINA
TD Kanja vabi člane društva, ki še niso poravnali članarine za leto 2009 in želijo to storiti že za letošnje leto, da to storijo v času dežurstva na sedežu TD Kanja, v CIH, Ljubljanska 12/f, kjer so na voljo tudi znamkice.
Zbor članov DU
s*
"Žerjavčki"
Leto kar prehitro mine in ponovno smo se zbrali na našem zboru članov, da smo naredili pregled nad našim delom v preteklem letu.
Povabili smo tudi nekaj gostov. Na naše vabilo so se odzvali: podžupan Občine Trzin, predstavnica medgeneracijskih skupin iz Trzina, predstavniki DU Kamnik, Mengeš, Domžale, Vir, Moravče in Cerklje na Gorenjskem. Slednji so naš program po-
Jožetovih devetdeset
Bodite nasmejani in dobre volje
Naš sokrajan Jože Šimenc z Jemčeve 21/b je zelo prijazen gospod, in ko ga srečaš, nikoli ne bi pomislil, da jih šteje devetdeset. Nasmejan in dobre volje te pozdravi, ko pozvoniš pri njegovih vratih, ne glede zakaj si prišel. Ob njegovi devetdesetletnici sta ga obiskala župan naše občine g. Tone Peršak in predsednik Društva upokojencev Trzin g. Franc Pavlič. Hčerka Lidija Babnik in sin Janez Šimenc sta ju sprejela z velikim veselje tudi zato, ker so se na Občini Trzin spomnili občana, ki je Trzinu marsikaj doprinesel.
Jože je bil po poklicu čevljar, pa ne zaradi veselja do tega poklica, ampak zato, ker so v tistih časih starši odločali, kaj boš delal in kakšen poklic boš imel. Povedal pa je, da je vsakomur z veseljem naredil vse čevljarske storitve najbolje, kot je znal. Pomagal pa je tudi pri drugih problemih, pa ne s »komandiranjem«, ampak z nasvetom, če je bilo potrebno tudi večkrat. Zelo radi so ga imeli tudi otroci, ker jim je pomagal tako, da so lahko sami delali in ustvarjali. Če so ga kaj polomili, jih ni kregal, ampak jim je znova dobre volje pomagal. Jože je čil, še vedno veliko hodi in ustvarja, rad pogleda strokovne TV programe, ker ga še vedno zanima tehnika, velike zgradbe in najnovejša tehnologija na področju strojništva in elektronike. Elektronike zato, ker je v mladih letih hotel biti radiotehnik, pa mu razmere v tistem času
Pogovor Jožeta, hčerke in sina z županom in predsednikom upokojencev
pestrili z dvema skečema.
Po mojem kratkem uvodnem govoru in poročilu so se nadaljevala poročila tajnika, blagajnika, predsednika nadzornega odbora in predsednika častnega razsodišča o delu našega društva v preteklem letu. Tajnica ga. Olga je svoje poročilo zaključila s prelepo mislijo: „Ne pozabimo na osamljene in bolne, vzemimo si čas tudi zanje."
Sledili so pozdravi naših gostov, zbor pa smo zaključili v prijetnem druženju, ob dobri domači hrani in pijači.
Predsednik DU Žerjavčki Trzin Franc Pavlic
tega niso dopuščale. Pa se Jože nič ne jezi, ampak jemlje življenje z najlepše plati, vsakogar prijazno pozdravi in mu še vedno pomaga, če se le da.
Z velikim veseljem nas je tega dne pozdravil in nas povabil naprej. Darilo, ki ga je župan prinesel, je ponosno sprejel in z nami sproščeno poklepetal.
Na vprašanje, kaj bi svetoval mladim, da bi dosegli to častitljivo starost, je povedal: »Pomembno je zmerno življenje, ne kaditi, pojesti precej zelenjave in sadja, odreči pa se ne smejo mesu, ki daje organizmu moč, in tudi kozarček dobrega vina ob kosilu ni odveč, ampak pomaga k zdravemu življenju. Veliko se smejte in jemljite življenje z najlepše plati.« Vsi skupaj smo Jožetu zaželeli veliko sreče, zdravja in čimbolj pestro in veselo življenje še naprej.
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Prvenstvo PZDU Gorenjske v Kranjski Gori z udeležbo "žerjavčkov"
Upokojenci našega društva so se tudi letos udeležili državnega prvenstva ZDUS za Gorenjsko regijo v veleslalomu. Prvič smo imeli letos tudi žensko predstavnico, našo novo članico Marijo Karče, ki je med 22 tekmovalkami zasedla odlično 5. mesto.
Med moškimi tekmovalci je Miha Kosec v najstarejši skupini zasedel 1.mesto. ČESTITAMO!
V srednji skupini je Franci Velenčak zasedel 16. mesto, v najmlajši in tudi najštevilčnejši skupini sta naša predstavnika Milan Karče in Franci Mušič zasedla 20. in 25. mesto. Za ekipno uvrstitev se seštevajo rezultati veleslaloma in teka na smučeh, kjer pa žal nismo imeli svojega predstavnika. Kljub temu smo „žerjavčki" med 18-timi ekipami zasedli dobro 10.mesto.
Iskreno čestitamo vsem našim „žerjavčkom"!
Franc Pavlic
Vrgli so luč preč
11. marca, na predvečer gregorjevega, so se ob mostu čez Pšato pri osnovni šoli Trzin spet zbrali otroci in njihovi starši ter seveda drugi opazovalci, da bi po potoku spuščali gregorčke. Člani Turističnega društva Kanja Trzin so poskrbeli, da so čez Pšato spet namestili brv, iz katere so otroci lahko varno spušča-
li ladjice, okrašene s svečkami, poskrbeli so tudi za osvežilne pijače, še zlasti tiste, ki so pogrele, vzgojiteljice iz vrtca pa so poskrbele, da so malčki izvedli tudi pravi kulturni program. Kar težko se je bilo odločiti, ali je bolje opazovati ladjice ali poslušati pevske nastope mladih talentov. Treba je pohvaliti malč-
Fičoti bodo spet obiskali
Ob petindvajseti obletnici izdelave zadnjega fička bo Fičo klub Slovenija v soboto, 27.03.2010, pripravil mednarodno parado ljubiteljev starodobnih vozil - fičkov. Organizator pričakuje udeležbo preko sto restavriranih in voznih avtomobilov, med udeleženci pa bodo tudi ljubitelji fičkov iz Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Krožna vožnja po občinah Domžale, Mengeš in Trzin se bo tistega dne začela ob 8. uri na glavnem trgu v Lukovici, kjer bo zbor udeležencev. Med 1115 in 1230 bodo fički pred farno cerkvijo na Dobu, kjer bo tamkajšnji župnik blagoslovil vsa vozila, nato pa se bodo skozi Domžale odpeljali v Mengeš in nato do gradu Jablje, kjer bodo predvidoma ob 13. uri. Udeleženci karavane si bodo ogledali grad, s klobasami in drugimi trzinskimi speci-alitetami pa jih bo pogostilo Turistično društvo Kanja iz Trzina. Kolona bo ob 15h odpeljala skozi Trzin v Lukovico, kjer bodo imeli kosilo v gostišču Furman. Več podatkov o srečanju lah-
ko dobite na spletni strani: www.ficofan.com. Zgodovina fička
Začetek sega v leto 1955 na sejem avtomobilov v Ženevi, ko so predstavili vozilo FIAT 600, kot povojni italijanski ekonomski čudež.
Dosegel je hitrost do 100 km/h, porabil malo goriva, s simpatično karoserijo pa je v trenutku osvojil srca mnogih. V prvih petih letih je bilo prodano milijon primerkov. Leta 1960 so modernizirali model 600, dobil je motor 767 ccm, 18 kW (29KM), dosegal je maksimalno hitrost 110 km/h. Ta model je dobil oznako 600 D.
Leta 1955 je Zastava v šu-madijski metropoli Kragu-jevac začela s proizvodnjo tega modela po licenci Fiat 600. V bistvu so jih uvozili in so jim v Crveni Zastavi morda samo nataknili kolesne pokrove. Potem so še dolgo osvajali proizvodnjo, in še tisto, kar so v tovarni osvojili, so šli srečni lastniki v Trst zamenjat za italijansko. Od leta 1962 se je začela
ke, ki so verjetno ob pomoči očkov in starejših bratcev naredili res domiselne barčice. Največ jih je bilo iz stiroporja. Nekatere so bile prave barke, druge pa so bile, kot se za gregorjevo tudi spodobi, bolj plavajoče hiške. Nekatere so malčkom kar hitro ušle in povzročile začudenje med racami, ki so se ob Pša-ti ravno pripravljale k nočnemu dremežu, vendar so se na večji
Trzin
proizvodnja zastave 750 M, vozila so bila zelo podobna fiatu 600 E. Produktivnost in tehnološki razvoj v tovarni Crvena Zastava je identičen fiatovim tovarnam. Leto 1969 je prineslo večje žaromete in večji rezervoar za gorivo ter zaradi varnostnih razlogov nazaj obrnjena vrata.
Zatem pride model Zastava 750 S s spremenjeno notranjostjo. Zastava 750 Special nastane leta 1979, vendar z novim in močnejšim 22 kW motorjem.
1980 leta je na beograjskem
promet po Pšati kmalu navadile, saj je bilo prav lepo, ko se je po potoku spuščalo vse več osvetljenih barčic. Otroci so bili na dogajanje tudi kar dobro pripravljeni, saj so skoraj vsi vedeli, da se na gregorjevo ptički ženijo, da se bo zdaj dan začel daljšati in da bomo ob večerih vedno pozneje prižigali luč.
MS
sejmu predstavljen model Zastava 850, ki je v osnovi isti avtomobil kot 750 S, vendar z večjim in močnejšim 843 ccm, 23,4 kW motorjem, ki je dosegel največjo hitrost 125 km/h.
18.novembra leta 1985 je bil izdelan zadnji fičo (rumene barva); skupaj so jih v Kragu-jevcu izdelali 923.487.
Vljudno vabljeni!
STELKOM - celovite komunikacijske rešitve
Janko Janežič: Trzin je odlična lokacija za poslovanje
Podjetje STELKOM - telekomunikacije in storitve d. o. o., s sedežem v OIC Trzin, je ponudnik elektronskih komunikacij na infrastrukturi elektropodjetij (Elektro Ljubljana d.d., Elektro Maribor d.d., Elektro Primorska d.d., Elektro Celje d.d., Elektro Gorenjska d.d., Elektro Slovenija d.d., Holding Slovenske elektrarne d.d.). Direktor podjetja Stelkom d.o.o. je gospod Janko Janežič, ki podjetje uspešno vodi od septembra 2008 dalje. Stelkom d.o.o. z uporabo naprednih tehnologij zagotavlja zanesljive in kakovostne komunikacijske storitve predvsem za segment poslovnih uporabnikov (banke, zavarovalnice, javno upravo) kot tudi za segment ponudnikov komunikacijskih storitev oz. operaterjev.
Gospod Janežič, nam lahko opišete vaše glavne poslovne storitve?
Stelkom d.o.o. je specializirano podjetje, ki se ukvarja s trženjem presežkov telekomunikacijskih storitev in telekomunikacijske infrastrukture v telekomunikacijskih omrežjih elektropodjetij. Naša ponudba vključuje storitve prenosa podatkov v SDH in IP omrežjih, širokopasovni dostop do omrežja Internet, storitve brezžičnega dostopa do uporabnika, zakup optičnih omrežij, svetovanje in pomoč pri oblikovanju komunikacijskih storitev ter zakup storitve kolokacije.
Zadnje čase se veliko govori o optičnih omrežjih. Gre res za revolucijo na področju prenosa podatkov?
Vsekakor. Dosedanje tehnologije in rešitve v omrežjih z bakrenimi ali v omrežjih s koaksialnimi kabli imajo omejitve v zmogljivosti prenosa podatkov. Optična vlakna so prav gotovo omrežja, ki bodo zadostila potrebam prenosa podatkov tudi v prihodnosti. Trendi razvoja telekomunikacij in zahtevanih hitrosti prenosa narekujejo potrebe po zmogljivejših tehnologijah
na prenosnem in dostopovnem telekomunikacijskem omrežju. Optična omrežja so edina rešitev, sajomogočajo praktično neomejene možnosti prenosa. Naše optično omrežje v Sloveniji obsega več kot 2.500 km optičnih relacij in je realizirano z optičnimi vodniki, ki vsebujejo 36, 48 oziroma 96 enorodovnih vlaken, vgrajenih v strelovodnih vrveh, v faznih vodnikih ali posebnih kablih, ovitih okoli faznega vodnika daljnovoda, kot tudi z zemeljskimi optičnimi kabli. Svoje optično omrežje stalno povečujemo in nadgrajujemo z novimi povezavami in tehnološko sodobnejšo aktivno telekomunikacijsko opremo. Optična omrežja elektrogospodarstva so na hrbteničnem delu zgrajena v obliki optičnih zank, s tem pa se povečuje zanesljivost in razpoložljivost telekomunikacijskih storitev v teh omrežjih.
Kako je z »optičnim omrežjem« v Trzinu?
Stelkom d.o.o. je v OIC Trzin že zgradil del infrastrukture in razpeljal »optiko« do nekaj poslovnih strank. Gradnja in razvoj optičnega omrežja je povezana z izredno visokimi investicijami, tako da tudi v Trzinu predvidevamo postopno gradnjo. V prvi fazi se usmerjamo v podjetja, kasneje pa seveda želimo storitev ponujati tudi fizičnim osebam.
V Trzinu ste izvedli pilotni projekt daljinskega odčitavanja števcev za porabo elektrike?
Drži. Stelkom skupajz Elektro Ljubljana d.d. izvaja pilotni projekt daljinskega odčitavanja merilnih podatkov na števcih električne energije odjemalcev-uporabnikov. Stelkom na brezžičnem širokopasovnem radijskem dostopu omogoča prenos podatkov med transformatorsko postajo in merilnim centrom na Elektro Ljubljana . Sistem daljinskega odčitavanja podatkov porabe električne energije pomeni racionalizacijo stroškov odčitavanja, predvsem pa omo-
goča stalni vpogled v porabo energije pri odjemalcih. Že samo preprečevanje napak pri prenosu omogoča boljgospodarno poslovanje in rokovanje z distribucijo električne energije. Programiranje referenčnega dneva in mesečno beleženje porabe omogoča natančno in časovno določeno obračunavanje brez dodatnih posegov. Brezžična tehnika prinaša prednosti tudi strankam - torej porabnikom. Pri odčitavanju porabe vstop v stanovanje ni več potreben. Napake pri prenosu se ne pojavljajo, odčitani podatki pa so že pripravljeni za obdelavo.
Kje vidite svojo konkurenčno prednost?
Vodilo našega poslovanje je, da uporabnikom s svojo odzivnostjo in fleksibilnostjo priskrbimo kakovostne in visokorazpoložlji-
ve telekomunikacijske storitve v telekomunikacijskih omrežjih elektropodjetij (storitev zakupa kapacitet v podatkovnih omrežjih, zakup optičnih vlaken, storitev dostopa do omrežja Internet, storitev kolokacije) in uporabniško podporo 24 ur na dan (7/24). Stelkom skupaj z ele-ktropodjetji telekomunikacijska omrežja nadgrajuje s tehnološko najsodobnejšimi sistemi, s čimer uporabnikom dejansko zagotavljamo zanesljive in visoko razpoložljive telekomunikacijske storitve, ki so danes pogoj za uspešno delovanje vsakega podjetja.
Komu ponujate oz. prodajate vaše storitve?
Naši največji uporabniki so telekomunikacijski operaterji, ponudniki interneta, tuji operaterji, ki telekomunikacijsko infrastrukturo uporabljajo za tranzit, ter velika podjetja, katerih poslovanje je neločljivo povezano s stabilnimi, kakovostnimi, zmogljivimi podatkovnimi povezavami med posameznimi lokacijami v njihovi poslovni mreži. Kakovost in zanesljivost naših storitev se odrazi predvsem na segmentu zahtevnih uporabnikov, kot so velika podjetja in finančne organizacije (banke, zavarovalnice),
Stelkom d.o.o. ponuja tudi IP telefonijo.
IP telefonija predstavlja tehnološko napredna rešitev telefonije, ki nadomešča klasične PBX hišne centrale in Centrex rešitve. Ker so tako telefoni in osebni računalniki povezani, imamo možnost popolne integracije telefona,
računalniškega okolja in interneta.
katerih poslovanje v veliki meri temelji na uporabi sodobnih telekomunikacijskih storitev.
Kako vidite prenos distribucije energije v prihodnosti?
Eektroenergetika je močna gospodarska panoga, ki ima svoje specifike in posledično tudi svoje specifike na področju distribucije električne energije. Prihodnost upravljanja in vodenja dogajanj v distribucijskem omrežju in pri uporabnikih bodo temeljila na t.i. pametnih omrežjih (smart grid). Vlaganja v elektroenergetiki zahtevajo velika sredstva, izvedba pa je dolgotrajna, zato si prizadevamo, kako na najboljučinkovit način izkoristiti obstoječe resurse. Rešitev je v vodenju in upravljanju distribucije energije in
naprav pri uporabnikih, za to pa je seveda potrebna telekomunikacijska infrastruktura, ki bo omogočala komunikacijo med centrom vodenja in napravo uporabnika. Povečevanje rabe energije in kompleksnost uvajanja novih obnovljivih virov energije zahtevata prožna omrežja. Koncept pametnih omrežijne pomeni samo nadgradnje sedanjega elektroenergetskega sistema, temveč spremembo celotnega koncepta obratovanja in načrtovanja sistema. Pametna omrežja bodo pripomogla uravnavati stabilnost električnega omrežja ob vse večjem deležu elektrike iz nepredvidljivih obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Pametna omrežja so v razvojni fazi, a se že kažejo rešitve, ki bodo sčasoma samostojno
zaživeli na trgu. V prihodnosti si lahko predstavljamo avtomobile na električno energijo, ki bodo v mirovanju sposobni svoje viške energije ponujati okolici. Tudi ko bodo avtomobili parkirani in bodo mirovali, bodo lahko energijo, shranjeno v akumulatorjih, oddali v električno omrežje za uporabnike, ki bodo v tistem trenutku potrebovali energijo za svoje delovanje. V letu 2010 ne gre brez vprašanj, povezanih s svetovno gospodarsko krizo. So vaša poslovna pričakovanja za letošnje leto optimistična? Podjetništvo potrebuje optimizem, še posebej v današnjih časih. Poslovanje je potrebno prilagajati trgu in tega se v našem podjetju seveda močno zavedamo. V zadnjem letu smo občutili
stagnacijo v obsegu poslovanja, toda podatki kažejo, da se zadeve stabilizirajo. V načrtu nimamo večjih ukrepov na kadrovskem področju, veliko pozornost pa bomo posvetili obvladovanju stroškov dela in storitev.
Ste zadovoljni z lokacijo in poslovnimi prostori v naši občini?
Trzin je moderen kraj in odlična lokacija za poslovanje. Mogoče bi dodal samo še to, kot že nekaj mojih predhodnikov, da bi cona potrebovala dodaten cestni dostop, sajsamo kakovostna prometna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura zagotavljata uspešen razvoj cone.
Frane Mazovec
Pohod na Dobeno, ki bo tradicionalen
Nekaj narediti zase, za znance in prijatelje
Sedim v sobi, gledam skozi okno v spomladanski sneženi dan in razmišljam, kako hudo je našim Primorcem, kako hudo je v Vipavski dolini, kako hudo je na Goriškem. Nam ni hudo. Jezimo se na sneg, brozgo po cesti in nad temnim dnevom. Spomnim se na prijeten dogodek nekaj dni nazaj. Bila je lepa sončna sobota v marcu, sicer ne prav topla, vendar prav prijetna za kratek pohod na Dobeno. Kratek pohod pravim, pohod, ki ga je organiziral moj prijatelj Frane Mazovec, predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina. Zbrali smo se pred trgovino Mercator - mladi, malo manj
mladi, vendar vsi z istim namenom. Nekajnarediti zase, za svoje počutje, za znance in prijatelje, ki smo jih pritegnili v prijetno druženje. Seveda je bila najprejobvezna gasilska fotografija, no, ni bila čisto gasilska, kajti gasilci so resni ljudje, z resnimi nalogami in oblečeni v uniforme, ki jih ščitijo pred ne-prilikami. Mi smo bili pa pisano oblečeni, in židane volje smo se odpravili na pot. Med hišami po ulicah je bilo precej dolgočasno, vendar se je pot hitro pričela viti po gozdu, med majhnimi vzpetinami in grmovjem. Nekateri so hiteli, drugi malo manj, vendar na travniku poleg kozolca smo
bili spet vsi skupaj. Obvezna kozolčna »fotka«, in veselo naprej po cesti do našega cilja. Pri Blažu smo bili zmenjeni. Ni dolgo trajalo in zbrali smo se tam. Nekateri zunaj na soncu, kjer je pihal, kljub soncu, mrzel marče-vski veter, bolj bojazljivi pa v veliki gostinski sobi, ki je bila pripravljena za vse nas. Po prvem čaju in »takratkem«, smo se vsi zbrali v gostinski sobi in se podprli z izbranim narezkom priznanega kmečkega turizma. Pogovor je bil živahen, samo malo je manjkalo, pa bi tudi zapeli, pa nismo smeli. Bilo je namreč sredi belega dne in ostali gostje bi nas najbrž ču-
dno gledali. Ura je hitro tekla in prišel je čas slovesa. Stari znanci in novinci, s katerimi smo se spoznali, smo se razšli, nekateri navzdol, novim delovnim zmagam naproti, najbolj vztrajni pa še na Rašico.
Društvo za razvoj in napredek Trzina je pohod izredno dobro organiziralo; predsednik Frane je povedal, da bo raznih družabnih dogodkov še veliko, vendar v sodelovanju z ostalimi zelo aktivnimi društvi v Trzinu. Dajmo Trzinci in Trzinčani, združimo moči!
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Turistično društvo Kanja Trzin rezbarjem potrjuje poklice
Po dobrem letu od sprejetja dopolnitve Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah je Turistično društvo Kanja Trzin z Odločbo Republiškega izpitnega centra vpisano v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalni poklicnih kvalifikacij za poklic rezbar/ rez-barka.
Naj spomnimo, da rezbarska skupina TD Kanja Trzin deluje deseto leto.
Nekateri od približno trideset rezbarjev so v skupini že vse od začetka, ko je temelje
skupine postavil njen mentor g. Marijan Vodnik. On ima tudi največ zaslug za priznanje NPK rezbar/rezbarka in za registracijo TD Kanja Trzin kot izvajalca postopkov za ugotavljanje in potrjevanje NPK.
Prvo neposredno preverjanje in potrjevanje NPK rezbar/ rezbarka v Sloveniji je bilo v Trzinu 16. marca v osnovni šoli, ki že vsa leta rezbarjem nudi primeren prostor.
Več v naslednji številki Odseva.
JV
Občni zbor PD Onger Trzin
PD Onger Trzin je imel v četrtek, 25. 2. 2010, ob že kar pregovorni skromni udeležbi svoj redni, 27. občni zbor. Očitno so planinci res bolj ljudje akcije in jim je posedanje v zaprtih prostorih odveč - a dobro bi bilo, da se vsaj enkrat na leto dobijo vsi skupaj, s svojim vodstvom, se pogovorijo o problemih, predlagajo rešitve ... V uvodnem delu je Boštjan Kralj, mentor planinske skupine 'Nore krave', ki je januarja lani zmagala na tekmovanju Mladina in gore v Podnanosu, predstavil njihovo pot na nagradnem trekingu po italijanskih Abruzzih. Nato pa je predsedujoči občnega zbora, Stane Mesar, prevzel 'krmilo' in občni zbor brez težav pripeljal do konca.
Najprej je predsednik PD v svojem poročilu nanizal najpomembnejše dogodke leta 2009. Poudaril je, da je bilo mnogo energije v preteklem letu namenjene dobri pripravi tekmovanja Mladina in gore, ki smo ga gostili sredi januarja letos v Trzinu. Da smo zadovoljni, ker smo pridobili status društva v javnem interesu. Skrb vzbujajoče dejstvo pa je upad članstva, in to v segmentu, kjer smo najmanj pričakovali - med mladimi. Na koncu svojega poročila je omenil, da se bo na naslednjem občnem zboru poslovil s položaja predsednika - in da to sedaj napove predvsem zato, da ima članstvo (predvsem tisto najbolj kritični) dovolj časa, da najde primernega kandidata za to funkcijo.
Sledila so poročila odsekov, ki so jih podali načelniki oz. člani odsekov, zadolženi za predstavitev.
Najobsežnejše poročilo je podala donedavna načelnica mladinskega odseka (MO) Urša Košir, kar pa ne čudi, saj se je v okviru MO dogajalo res precej stvari. Od vodenja planinskih skupin, organiziranja mladinskega planinskega tabora na Jezerskem, organizacije seminarja IZI pa do vodenja izletov za mlade. Delo vodniškega odseka (VO) je predstavil podpredsednik Boštjan Kralj. Tako v MO kot v VO je lani marsikateri načrt akcij prekrižalo neprimerno vreme. VO bremeni tudi dejstvo, da nihče od vodnikov ne želi prevzeti vloge načelnika odseka. Zato je moral za koordinacijo skrbeti kar predsednik društva. Tudi število aktivnih vodnikov PZS v društvu se zmanjšuje. Že res, da je odgovornost pri vodenju izletov vse večja, a vzroke za osip je verjetno treba iskati drugje .
Tudi pri markacistih (MarkO) je problem kader - imamo le (še) tri izprašane markaciste, od katerih imata dva zdravstvene težave ... poti v oskrbi pa skoraj 40 kilometrov (večino na območju Krvavca
- vse tja do Kokrškega sedla)! Kako privabiti nove ljudi, ki bi pomagali pri tem častnem delu? Poročilo, ki ga je podal markacist Andrej Gril, je bilo vseeno optimistično. A tudi ta odsek nima več uradno načelnika!!
Delo propagandnega odseka (PO) je predstavil načelnik Miro Štebe. Poudaril je, da največji del propagande sloni na spletni strani, da društvo redno poroča o svojem delu v Odsevu, da pa ostajajo tudi mnoge neizkoriščene priložnosti.
Športno-plezalni odsek zaradi svoje 'mladosti' še nima svojega načelnika. Zato je za koordinacijo dela skrbel predsednik društva, ki je tudi prebral poročilo. Odsek je ena svetlejših točk v delu društva. Za športno plezanje se navdušuje vse več mladih, v letu 2009 pa smo zabeležili tudi določene uspehe v tekmovanju Zahodne lige in na območnem šolskem tekmovanju. Poročilo blagajničarke je ob njeni odsotnosti prebral podpredsednik PD Boštjan Kralj. Sledilo je poročilo Nadzornega odbora, ki ga je predstavil član NO Miha Pavšek. Člani NO so pohvalili delo blagajničarke. Najkrajše poročilo je imel predsednik Častnega razsodišča Sandi Čičerov. Častno razsodišče k sreči ni imelo nobenega dela, in se mu ni bilo treba sestajati. Poročila so bila soglasno sprejeta.
Na koncu smo več časa porabili za razpravo glede članarine, programa letošnjega dela; predvsem pa smo več mnenj slišali o predlaganih spremembah pravil PD. Najpomembnejša novost je vrnitev dvoletnega mandata organom društva (v zadnjem obdobju je bil štiriletni), prav tako smo vrnili možnost izvolitve do treh voljenih članov v upravni odbor društva, prav tako pa bo sedaj tudi uradno, v pravilih društva, med odseki zabeležen športno-plezal-ni odsek, kar doslej še ni bil. (ep)
Kratke novice iz PD Onger Trzin
24. mladinski planinski tabor Trenta 2010
Letošnji 24. mladinski planinski tabor MO PD Onger Trzin bo od sobote, 24. julija, do nedelje, 1. avgusta, v Trenti. Prijavnice so že na voljo pri mentorjih planinskih skupin ter na društveni spletni strani (http://onger.org/depo/mo/mpt2010/2010mpt_prijavnica. pdf).
Članarina 2010 - Papirnica Čačka
Vse člane in tiste, ki bi se radi vključili v naše planinsko društvo, obveščamo, da lahko svoje članske obveznosti tako kot doslej poravnajo v Papirnici Čačka (Kidričeva 11, tel.: (01) 564 17 10) v Trzinu (nasproti Picerije DaMattia) vsak delavnik od 8.00 do 12.00, popoldne pa od 15.30 do 18.00.
Občni zbor MO PD Onger Trzin
Mladinski odsek PD Onger Trzin je imel svoj občni zbor 12. februarja združen z nočnim pohodom na Rašico. Dosedanjo načelnico MO Uršo Košir je zamenjala Polona Podbevšek. Želimo ji, da bi se uspešno spoprijela z zahtevno nalogo.
Do 0,5% dohodnine lahko namenite tudi planincem!
PD Onger Trzin je decembra 2009 pridobilo status društva v javnem interesu za nedoločen čas. S tem obstaja možnost, da del dohodnine namenite tudi nam. Veseli bomo, če nam boste na ta način pomagali pri našem prostovoljnem delu. Naj poudarimo, da ne gre za nikakršno dodatno finančno obremenitev plačnika dohodnine, ampak se ta delež namesto v državni proračun nameni direktno društvu. Članstvo v društvu ni pogoj za vašo odločitev. Rok za oddajo obrazca je 31. december leta, za katero se odmerja dohodnina. Obrazec za omenjeni del dohodnine, namenjen društvu (najdete ga na naslovu http://onger.org/depo/uo/2010_obrazec_dohodni-na.pdf), izpolnite in ga pošljite pristojnemu davčnemu uradu.
Podatki, ki jih potrebujete pri izpolnjevanju obrazca so naslednji:
Ime oz. naziv upravičenca: PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
Naslov upravičenca: UL. RAŠIŠKE ČETE 4, 1236 TRZIN
Davčna številka upravičenca: 38182858
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Spomladanske čistilne akcije imajo v Trzinu že dolgoletno tradicijo. Zato se ne gre čuditi, da so nekateri lokalni 'nara-vovarstveniki' izražali svoje mešane občutke ob predstavitvi vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Trzinski 'čistilci narave' sicer za svoje dosedanje delo niso potrebovali kakšnega zunanjega impulza iz Estonije ... očitno je zadostoval pogled na smeti, ki so jih pustili (morda) naši so-krajani ob kakšni samotni cesti ...
Akcijo so med drugim podprle mnoge krovne organizacije (npr. planinci, gasilci, skavti, taborniki, jamarji, potapljači, ribiči, lovci ...) zato lahko verjamemo, da bo sobota, 17. aprila 2010, prav 'vesel dan' za naravo!
Planinci (in naši prijatelji, pa tisti, ki ne veste kam ...) se zberemo ob 9. uri pred društveno hišico na Ul. Rašiške čete 4. Občina Trzin bo tako kot vedno doslej poskrbela za vrečke za odpadke in plastične rokavice.
Pridružite se nam - ali pa kateri drugi skupini, ki bo 'pospravljala Trzin'. Naj bo po tej soboti pogled na naš kraj spet lepši!
Tropski deževni gozd. Vsak dan človek poseka 25 tisoč hektarov tega gozda. Zato vsak dan izumre 50 vrst organizmov, ki so s tem za vedno izgubljeni. Nato na poseki posadimo palme in posejemo sojo za ekološko biogorivo in
biohrano.
PD Onger Trzin vabi na 6. predavanje v seriji O življenju na Zemlji dr. Draga Kostevca
Čigav je naš svet?
Ekologija v luči evolucije Torek, 13. 4. 2010, ob 19.00 v
dvorani Marjance Ručigaj
Rimljani so rekli, da nepoznavanje prava škoduje. Nepoznavanje evolucije pa škoduje nepopravljivo.
Zgodovina Zemlje ni nekaj, kar se je dogajalo pred stotinami milijoni let, in se nas ne tiče; prav nasprotno. Pojasnjuje nam, kako je nastal naš svet in mi v njem. In dopoveduje nam, da smo v ta svet vpeti mnogo bolj, kot smo pripravljeni priznati. Samo v njem lahko živimo in v nobenem drugem. In nobena znanost, nobena umetnost, nobena politika, noben denar in noben današnji lažni prerok ga ne bodo priklicali nazaj, če nam ga bo uspelo vreči iz tečajev.
Zadnje, 7. predavanje iz niza Življenje na Zemlji
(dr. Drago Kostevc) Česa Darwin še ni vedel
Nova dognanja o evoluciji Torek, 18. 5. 2010, ob 19.00 (Dvorana Marjance Ručigaj)
Človekov odnos do okolja je neizpodbiten dokaz, da nepoznavanje evolucije povzroča napačno ravnanje s katastrofalnimi posledicami. Vsi se strinjamo, da je naš svet zaradi človekovega vpliva zelo prizadet in da ima lahko ta vpliv tudi daljnosežne posledice. Toda ta vpliv in te posledice ocenjujemo zgolj iz enega zornega kota, s stališča koristi ali škode za človeški rod. Toda svet ni naš, je skupna last vseh živih bitij, mi smo ga le sovražno prevzeli, prav kakor so brezobzirni povzpetniki sovražno prevzeli Slovenijo! Ekologija pomeni medsebojno soodvisnost vsega živega in neživega na Zemlji. Izročilo evolucije je glede ekologije povsem jasno: svet je treba ohraniti zaradi sveta samega in ne zaradi človeka v njem! In samo to nam zagotavlja, da bomo ohranili tudi človeka v njem.
V aprilskem predavanju si bomo zato ogledali vpliv človeka na okolje v luči evolucije. Poskusili bomo ugotoviti, kakšen je ta vpliv in kaj počne človek narobe, čeprav včasih tudi z dobrimi nameni.
Poučna sankaška dogodivščina
Na lepo sončno soboto, 27. februarja, se nas je zbralo 32 ljubiteljev sankanja, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev mladine Trzin in Planinsko društvo Onger. Ob 8.30 smo se z avtobusom odpeljali iz Trzina do ploščadi ob mejnemu prehodu Ljubelj, kjer smo si sposodili sanke, poskrbeli za primerno obutev, obleko in varnost (čelade) ter odvlekli sanke po poti /nekdanji cesti/ do koče na Ljubelju, ki stoji na 1058 metrov visokem prelazu. Organizacijsko je vse skupaj »zakuhal« Lado, ki je v vsakem letnem času pripravljen pomagati trzinskim DPMjevcem, za kar smo mu na vso moč hvaležni.
Preden so leta 1945 odprli predor, je ta cestni prelaz z do 28% vzponom veljal za najbolj strmega v Alpah. Priznam, da me je po prvih korakih po rahlo drsečih tleh malce
stisnilo pri srcu ob misli, kaj je šele na vrhu. Sankanje po zmrznjeni progi bi znalo biti dokaj nevarno. Pa nas je vodnik, »naš Trzin-čev Miha«, nekako potolažil, da bo sonce poskrbelo za vse, češ, preden pridemo do vrha in se spustimo, se bo sneg že zmehčal in se bomo sankali po ravno pravšnji progi. To se je izkazalo za pravilno že v prvi tretjini prehojene poti, in so se skrbi razpuhtele. Dobra volja in občasna motivacija za mlajše otroke, ki so na trenutke nestrpno spraševali »koliko še do vrha«, sta bili potrebni, da smo brez kakršnihkoli problemov prišli do koče. Že pred odhodom smo bili opozorjeni na taljenje snega in nevarnost snežnih plazov. In res se je novi sneg, ki je na veliko obtežil smreke, na nekaterih točkah kar lepo usipal na rob ceste, kar smo med vle-
čenjem sani navzgor tudi dobro občutili. Na poti pa smo naleteli tudi na večji plaz, ki se je dobesedno utrgal od tal (zato mu pravimo talni...) in zdrsnil na cesto. Zanimiv prizor, in lahko rečem, da tudi nazorno opozorilo in poduk za vse nas, kaj se lahko dogodi v gorah. Ko smo zagledali kočo, so otroci kar pospešili korake in v trenutku niso bili več utrujeni. Vzeli smo si več kot 1/2 urni oddih za počitek in malico, otroci pa so se naskakali v sveže zapadlem snegu, pri čemer je bilo za nas mame najbolje, da smo prekinile z opozarjanjem, da ne bodo preveč mokri. Veselje in razposajenost je pretehtala, in tudi kakšen očka je popustil zavore in prebudil otroka v sebi :-) Vodnik Miha, ki nam je že med vožnjo v avtobusu ponudil odlično predavanje o naših čudovitih gorah, proti katerim smo bili namenjeni, ter podal nekaj zanimivih zgodovinskih informacij in drugih podatkov, je na vrhu (pred spustom s sanmi) poskrbel še za nekaj dodatnih poučnih minutk. Na manjši površini vzpetine je izmeril najprej višino zapadlega snega, potem pa s posebno lavinsko lopato s preklopnim ročajem izkopal v sneg prerez snežne odeje, kasneje pa še preizkusil, ali je ta nevarna za plazenje. Prerez oziroma luknjo je odkopal v smeri sile teže, za preizkus pa je snežno »steno« še malo spodrezal, saj mora biti ta pravokotno na podlago. Pokazal nam je, kako s pestjo in prsti preverimo trdnost posameznih plasti snega (kar kaže na to, koliko mehkega snega je zapadlo na bolj trdne plasti snega, predvsem pa na njihovo sprijetost). Potem ko je izrezal v sneg trapezasto klado, je preklopil ročaj lopate in jo obremenil z zgornje strani. Na ta način je preveril, ali lahko ta plast zdrsne navzdol oziroma kakšne so razmere glede možnosti za proženje plazov. Vse skupaj je videti kot sprožitev »mini« naravnega snežnega plazu; ti so to zimo terjali že preveč smrtnih primerov.
Sledil je še najslastnejši del, za katerega smo se »trudili« s hojo navzgor - SPUST S SANMI. Ker nam je bilo vreme zelo naklonjeno, vse skupaj niti ni bilo preveč adrenalinsko. Hitrost in zaviranje na ser-pentinasti progi je bilo pod kontrolo, le na kakšnem ovinku nas je nekatere malo vrglo iz sani, vendar brez hujših posledic. Prileteli smo vedno na mehko, saj je bil sneg že dobro staljen, za varnost pa smo tudi poskrbeli (čelade). Najbolj zagnani so vajo ponovili.
Za konec smo se ustavili v Tržiču še na vroči čokoladi v »The Old English House« (kaj pijejo moški gostje v takih lokalih, je tudi znano.) - njihov stalni oziroma VIPgost je tudi »vsega krivi« Lado - in se dobre volje vrnili domov.
Mojca Pavlišič
Mladina in gore
V Trzinu mladi v gore bi šli radi, a kako gor varno priti, se treba je učiti. Nadebudni mladi z vseh vetrov se zbrali, v znanju tekmovali in med seboj kramljali.
Zdaj velikan počiva, se v snegu ne premika, mu veter poje pesem vsem Slovencem dika.
A na pomlad, ko sonce ogreje skalne glave, obišče te mladina, prinese ti pozdrave.
Velikan leži, mežika in se ne premika, brado, nos ima v snegu, je k počitku legel. A spomladi, ko bo sonce, ne boš spal, takrat te, Triglav, mladi rod bo zopet obiskal.
Emilijan Pevec
Pesem pravzaprav govori o sliki naše trzinske slikarke Polone Lovšin, ki je za bilten, ki je izšel ob tekmovanju Mladina in gore, narisala simpatično sliko, ki krasi ovitek biltena, prav tako pa tudi ovitek DVD-ja s posnetkom prireditve. Če namreč dobro pogledamo gore v ozadju, se nam res zazdi, da spominjajo na spečega velikana ...
Iz leta v leto bolj dejavni
Na jubilejnem, desetem občnem zboru Društva prijateljev mladine Trzin, ki je bil v četrtek, 4. marca, v dvorani Marjance Ručigaj, je najprej predsednica društva Mateja Chvatal pozdravila vse prisotne in predlagala delovno predsedstvo
Udeleženci srečanja so nato poslušali in tudi sprejeli vsa POROČILA o delu društva v letu 2009.
Najobsežnejše je bilo poročilo predsednice o izvedenih AKTIVNOSTIH društva, ki jih je iz leta v leto več. Ob tem je še posebej poudarila, da je bila udeležba otrok in njihovih staršev na posameznih delavnicah večja kot leto pred tem.
Društvo je zelo aktivno preko celega leta. Za ustvarjalno preživljanje prostega časa poskrbi z različnimi likovnimi delavnicami v
času zimskih in jesenskih počitnic, ob veliki noči, božiču, materinskem dnevu ter v TEDNU OTROKA. Vsako leto obdari bodoče prvošolčke, na prvi šolski dan pa jih obdari še s TORTO. Na novo je društvo organiziralo poletno počitniško varstvo, ki je omogočilo 15 učencem preživljanje počitniškega časa v šolskih prostorih, a s pestro in zabavno vsebino.
Društvo zelo uspešno sodeluje s Turističnim društvom, Kulturnim društvom, Društvom upokojencev, Knjižnico Tineta Orla ter Osnovno šolo in vrtcem Trzin. Plod skupnega dela in sodelovanja je kar nekaj odmevnih in kakovostnih projektov, kot so PUSTNI PLES, KULTURNI MARATON in NOVOLETNI KONCERT.
Uspešno pa sodeluje tudi z ZPM iz Domžal, ki vsako leto podari predstavo zlatim bralnim značkarjem OŠ Trzin. Župan, g. Tone Peršak, je čestital društvu za zelo uspešno opravljeno delo in zaželel voljo in vztrajnost malemu številu aktivnih članov.
Prva tako je bila nad opravljenimi nalogami društva presenečena predsednica ZPM iz Domžal, ga. Ema Škerjanec, ki se tudi sama sooča s podobnimi težavami, predvsem z vidika pomanjkanja sredstev in prostovoljcev. Seveda pa je zaželela, da društvo s polno paro uspešno dela naprej za mladi rod.
Občni zbor se je zaključil S ČESTITKO vsem aktivnim članicam in članom DPM Trzin in Z ŽELJO, da društvo tako uspešno dela še naprej.
Zato ob tej priložnosti VABIMO VSE, KI BI NAM LAHKO KAKORKOLI POMAGALI, DA SE VČLANITE V NAŠE DRUŠTVO in s SKUPNIMI MOČMI NAŠ PROSTI ČAS NAMENIMO NAŠIM OTROKOM, VNUKOM. (kontakt DPM Trzin je: mateja.chvatal@ gmail.com in GSM: 031 522 822)
Predsednica DPM Trzin Mateja Chvatal
Nemoteno delo PGD Trzin v preteklem letu
V Kulturnem domu Trzin smo imeli v soboto, 27. februarja 2010, ob 19.30 104. redni letni občni zbor PGD Trzin. Udeležilo se ga je 38 članov, podžupan Občine Trzin, predsednik Gasilske zveze Domžale, vabljeni gostje iz okoliških društev ter ostali predstavniki trzinskih društev in organizacij. Na občnem zboru smo sprejeli poročila o delu društva za leto 2009 in plan dela za leto 2010. Svečano so prisegli trije novi člani (dve članici in en član). Podelili smo priznanja za dolgoletno delo v PGD, opravljene tečaje in specialnosti ter napredovanja v višje čine. Dela organov društva so v letu 2009 potekala nemoteno, prav tako tudi članski sestanki, na katerih so bile podane informacije o tekočem delu društva. Sodelovali smo na prireditvah v občini in pomagali pri sami izvedbi nekaterih prireditev. V času Florjanovega sejma smo gasilci pripravili predstavitev pravilnega in nepravilnega gašenja gorečega olja ter eksplozijo plinske kartuše.
Organizirali smo vsakoletni gasilski izlet za člane društva in njihove partnerje. Pot nas je vodila v Prekmurje, kjer smo si ogledali veliko zanimivih stvari in uživali v druženju.
Udeležili smo se nekaj sektorskih vaj iz okoliških društev, zaključne vaje nadaljevalnega tečaja za gasilce in medobčinske vaje, ki jo je organizirala Gasilska zveza Domžale na tovarno Helios. Gasilci smo se v preteklem letu udeležili tudi nekaj izobraževanj. Tečaja Informatika so se udeležili štirje člani, tečaja za vodjo skupine sta se udeležila dva člana, nadaljevalnega tečaja za gasilca se je udeležilo sedem članov in opravljenih je bilo tudi nekaj specialnosti.
V gasilskem domu smo zaradi dotrajanosti opravili sanacijo tlakov in pobelili garažo. Še vedno čakamo in upamo na dobro novico o morebitni gradnji novega gasilskem doma, saj nam v tem primanjkuje prostora
za vso tehnično opremo, ki jo nujno potrebujemo na intervencijah. V oktobru so na ogled gasilskega doma prišli otroci iz vrtca Palčica in učenci sedmega razreda OŠ Trzin. Obiskali pa smo tudi otroke v vrtcu Žabica.
Imeli smo tudi nekaj težav pri delu z mladino, saj nam te močno primanjkuje. Upamo, da nam bo v prihodnjem obdobju v pomoč izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v OŠ. O načinu in poteku izvedbe novega izbirnega predmeta sta se z ravnateljico šole pogovorila predsednik društva Borut Kump in poveljnik društva Marko Kajfež. Dogovorili smo se za predstavitev predmeta ob evakuacijski vaji, ki bo potekla v OŠ Trzin v oktobru, mesecu požarne varnosti.
Lansko težko pričakovano veselico smo morali zaradi slabega vremena odpovedati. Letošnja veselica bo 26. junija, kar smo vam zabeležili tudi na naših gasilskih koledarjih. Na koncu bi se najlepše zahvalili za vaše prispevke za letošnji koledar ter vsem tistim, ki nam namenjate del svoje dohodnine, kot donacijo našemu društvu, in seveda hvala tudi ostalim, ki kakor koli prispevate k delovanju društva in nas podpirate.
Kako bo trden tale most
Ko je sneg skopnel in so temperature ozračja postale nekoliko bolj prijazne, so na mostu preko Pšate pred domom starostnikov spet začeli brneti stroji. Delavci so za vožnjo usposobili tisto polovico, ki so jo posodabljali konec prejšnjega leta in začeli rušiti drugo
polovico, ki naj bi jo zdaj razširili tako, da bo z mostu mogoče varno zavijati na cesto Pod gozdom ali se z nje priključevati glavni cesti. Zaposleni pravijo, da gre vse po predvidenih načrtih in da bo most v roku dokončan. Urediti pa bodo morali tudi križišče pred trgovino Zastopnik, že ves čas pa jih čaka tudi asfaltiranje pločnikov in cestišča na Ljubljanski cesti. Čeprav je delavce konec prejšnjega leta nekoliko prehitela zima, prebivalci ob Ljubljanski cesti vseeno upajo, da zdaj, ko se vreme izboljšuje, ne bo več zamud.
Sezono zaključili zmagovito
V predzadnjem, trinajstem kolu sezone so igralci UTRIP-a nadigrali nasprotnike Krvavec Meteorja za kar 25 točk ter nato v gosteh še Ihan za 13 točk.
Ekipa Krvavec Meteor je pred dvobojem zasedala prvo mesto v ligi, vendar pa jim to ni nič pomagalo proti razigrani ekipi Trzina, ki jih je popolnoma nadigrala v vseh prvinah košarke. Tekma se je začela v zelo hitrem ritmu igre, s hitrimi zaključki napadov na obeh straneh, veliko napakami ter prekinitvami. Od prve minute dalje so bili v vodstvu domači, čeprav v prvem polčasu obramba ni pokazala posebne prepričljivosti. Stadler, številka 10 na domačem dresu, je ob koncu prvega polčasa ob prodoru na koš staknil poškodbo in moral zaključiti s tekmo, na kateri je dosegel že v prvem polčasu 20 točk. Poškodba soigralca domačih ni zaustavila, temveč so še bolj stopili na plin in prikazali igro, s katero bi bili verjetno prvi v ligi, če bi igrali celotno sezono tako dobro. V tretji četrtini so tako goste nadigrali za 19 točk in si s tem praktično že priigrali zmago. Goste je vse skupaj vrglo iz tira in postali so živčni in začeli igrati nervozno ter hitro izgubljati žoge. Ko je bilo več ali manj vse jasno, kdo bo zmagovalec, smo do konca tekme spremljali bolj umirjeno igro. 7. zmagi sezone sta botrovala predvsem učinkovit napad in čvrsta ter trda obramba. Najboljši strelec do-
mačih je bil Stadler z 20 točkami, končni rezultat pa 95:70 (21:17, 26:21, 32:13, 16:19).
Dobro formo s tekme proti Krvavcu so UTRIPovci prikazali tudi v naslednjem krogu proti Ihanu. Kljub slabi prvi četrtini, ki so jo dobili igralci Ihana za 18 točk, so nato Trzinci dobili preostale tri, in tako slavili tudi v zadnjem krogu sezone s 67:80 (24:6, 9:18, 15:26, 19:30). S tem je tudi konec letošnje sezone, končna uvrstitev je letos za razliko zadnjih dveh let malce slabša, saj je UTRIP zasedel 5. mesto.
Tilen Hvasti
Valentinov
malonogometni turnir
Turnir imenitno uspel, prav tako tretji polčas - podmladek trka na vrata domačih
Naši fantje, organizatorji tradicionalnega malonogometnega spektakla »Valentinov turnir«, se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem simpatizerjem in navijačem, ki so tudi tokrat ostali zvesti prazniku okroglega usnja. Tekmovanje samo je že zdavnaj preraslo okvire občinskega tekmovanja, udeležba zvenečih ekip od blizu in daleč pa to iz leta v leto le še potrjuje. Prireditelji zato zatrjujejo, da bo naslednja prireditev še odmevnejša in ob tem obljubljajo, da bodo domače ekipe še naprej dostojno branile barve Trzina. Kot je že v navadi, pa dogodek sam nima le tekmovalnega naboja, saj si ob zaključku turnirja sodelujoči vzamejo nekaj trenutkov tudi za druženje in izmenjavo mnenj. Tudi tokrat je za tovrstni »tretji polčas« v Pekos pubu imenitno poskrbel trzinske skirce brus Go-razd Završnik ter žogobrcem pripravil prijeten, domiseln ter pustno obarvan likof.
In še ena radostna vest: trzinski velemojstri »fuzbala« smo ob tem proslavili tudi rojstvo Bruna, prvorojenca našega nepogrešljivega soborca ter sokrajana Boruta Papiča in njegove partnerke Vesne ter jima ob številnih lepih željah podarili tudi mini nogometno žogo -naj bo fant nogometaš!!
Iz dvorane Treh imen ekskluzivno za Odsev - Gašper Ogorelec
Poročilo:
SDS
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Trzin je imel 18.2.2010 letno konferenco, kjer smo pregledali delo za leto 2009 in določili aktivnosti za leto 2010. Člani so izrazili potrebe po aktiviranju podmladka, ženskega foruma in kluba seniorjev.
Vsak mesec bomo organizirali poslanske večere, tako da bi s pomočjo naših poslancev, ki so zastopani v različnih komisijah in odborih Državnega zbora, pridobili informacije in našli poti za dobrobit vseh občanov. Prvi tak poslanski večer bo 29. marca na temo Kako poceniti odvoz smeti.
Člani stranke so imeli več pripomb tudi glede delovanje Občine Trzin v zadnjem mandatu. Ugotovljeno je bilo, da se projekti, za katere se zavzema SDS v tem mandatu, niso izvedli. Tako ni določene lokacije za pokopališče, ni večnamenske športne dvorane, še vedno ne vemo, zakaj ni podaljška LPP do Trzina, zakaj še ni urejene povezovalne poti med obrtno cono in Mlakami, zakaj urejanje in obnova Mengeške ceste poteka v čudnem letnem obdobju in tako počasi. V SDS se bomo zavzeli, da bodo našteti projekti izvedeni. Menimo, da bi morala Občina pomagati tudi pri obnovah starih stavb in ne pozidati vseh zelenih površin, saj bi tako poskrbeli tudi za lepši izgled kraja.
Za OO SDS TRZIN, Milica ERČULJ
Društvo prijateljev mladine in Turistično društvo Trzin
VAS VABITA V
velikonočno delavnico
z mentorico Bredo Podbevšek, ki bo
v TOREK, 23. MARCA 2010, od 17. do 19. ure v AVLI OŠ TRZIN.
S seboj prinesite škarje ter VELIKO DOBRE VOLJE in USTVARJALNEGA NAVDIHA.
Klub seniorjev
Vabimo vse malo starejše gospe in gospode iz naše občine, ki želijo kaj koristnega narediti za naše sokrajane, da se pridružijo Klubu se-niorjev in seniork pri Slovenski demokratski stranki v Trzinu. Vabimo sokrajane, ki so individualisti, kreativni, samostojno razmišljujoči in sposobni kolektivnega sodelovanja. Srečanje bo na Poslanskem večeru 29.3.2010 ob 19:00 uri v Dvorani Marjance Ručigaj. Kontakt: Zvonimir Klemenc, telefon 070-810025.
Predsednik oo sds Trzin Matjaž ERČULJ
Vabilo
na poslanski večer z Robertom HROVATOM
v ponedeljek, 29.3.2010, ob 19:00 uri v Dvorani Marjance Ručigaj, Ljubljanska 12/f.
TEMA: Ali je mogoče zmanjšati stroške odvoza smeti ?
Vljudno vabljeni! Predsednik oosds Trzin Matjaž ERČULJ
DRUŠTVO ZA NAPREDEK IN RAZVOJ TRZINA
vabi otroke in njihove starše na
Trzinsko čajanko s teto Ančko.
Gosta: avtorica zgodbe Andreja Virk Žerdin in ilustrator Santiago Martin
Otroci bodo ob pripovedovanju otroške zgodbice iz knjige Teta Ančka (Zgodbe, začinjene z recepti iz škratje knjige) pili malinov čaj, tako kot to v knjigi delata junak Jurček in njegova teta Ančka.
Ilustrator Santiago Martin pa bo otrokom ob predstavitvi tete Ančke v živo prikazal, kako nastajajo ilustracije za knjigo.
Kje in kdaj bomo brali in ilustrirali: Dvorana Marjance Ručigaj (CIH), Sobota, 10. aprila 2010, ob 11.00 uri
Prisrčno vabljeni, Vstop prost !
mag. Frane Mazovec,
predsednik društva
Šahovski utrip
ni zamrl
Čeprav v zadnjih dveh številkah Odseva ni bilo zaslediti šahovskega prispevka, pa to ne pomeni, da se na tem področju ni nič dogajalo. Le termini izhajanja glasila so toliko zamaknjeni glede na dogodke, da v začetku minulega meseca, ko bi bilo potrebno oddati članek, še ni bilo dovolj »materiala« za poročanje. Sedaj so tekmovanja v Ljubljanski delavski šahovski ligi že v polnem zamahu, odigrali smo namreč že sedem kol, in v dveh tednih bo tekmovanje zaključeno. Pred nami je torej »finiš«; trzinski šahisti smo kar nestrpni, ker lahko le ugibamo, kakšno usodo nam bo v preostalih dveh kolih namenila šahovska boginja Caissa. Trzinci letos znova nastopamo s štirimi ekipami, po dve imamo v prvi in drugi kakovostni ligi, tako da se za šahovnicami bori skupno kar 27 članov našega društva. V letošnjem tekmovanju žal ne dosegamo kakšnih vidnejših uspehov, nasprotno: vse štiri ekipe so trenutno uvrščene v spodnji polovici razpredelnice obeh lig. V prvi ligi je ekipa PECOS-PUB trenutno na sedmem mestu (osvojila je 12,5 točk), mesto za njo pa je s pol točke manj ekipa BU-SCOTRADE. Slednja se bo morala za ohranitev prvoligaškega statusa zelo potruditi, saj jo čakata še dvoboja z najmočnejšima ekipama lige. To sta moštvi ŠD Vrhnika in Podpeč Seno-žeti.
V drugi ligi barve Trzina zastopata ekipi Agencija DOM-IN nepremičnine in TRZINKA. Zaenkrat je uspešnejše prvoimenovano moštvo, ki je zbralo 12,5 točk. Tako za točko in pol prekaša svoje društvene tekmece. V tej ligi je na čelu ekipa Šmarce z 20,5 točkami. Obe trzinski ekipi pa sta praktično že rešeni skrbi glede obstanka, saj imata dovolj točkovne prednosti pred zadnjeuvrščeno ekipo iz Komende. Šahisti se ob svojih nastopih pripravljamo tudi na občni zbor društva, ki je napovedan za 22. marec. Takrat bomo pregledali delo minulega leta, se pogovorili o letošnjih tekmovanjih in celovito obravnavali problematiko, ki spremlja šahovsko življenje v društvu. Ker se letos zaključuje dvoletni mandat vsem organom društva, bomo seveda izbrali tudi nove društvene »funkcionarje«. A o vsem tem, kakor tudi o razpletu ligaškega tekmovanja, boste lahko brali v naslednji, aprilski številki.
Andrej Grum
Ekipa BUSCOTRADE TRZIN s svojim sponzorjem
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o spomladanskem zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na območju občine Trzin
JKP Prodnik, d.o.o., bo za občane Trzina v sredo, 24.03.2010, organiziralo zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Kosovni odpadki iz gospodinjstev morajo biti na dan odvoza do 5h ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke.
OPOZORILO!
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno. Tovrstne odpadke bodo odstranili v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o spomladanskih lokacijah zbiranja in odvoza nevarnih odpadkov na območju Občine Trzin
JKP Prodnik, d.o.o., iz Domžal bo za občane Trzina organiziralo zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, in sicer v sredo, 24.03.2010.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bodo na ta dan sprejemali na naslednjih zbirnih mestih:
od 15.30 do 17.00 ure na dvorišču Občine Trzin, Mengeška cesta 9
od 17.30 do 19.00 ure na parkirišču pred trgovino Mercator, Mlakarjeva ulica 1
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO!
Na lokacije prinesite nevarne odpadke v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno-tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka.
OBVESTILO GOSPODINJSTVOM
o lokacijah spomladanskega zbiranja in odvoza vejevja na območju občine Trzin
Občina Trzin za svoje občane tudi letos organizira spomladansko akcijo zbiranja in odvažanja vejevja, to je ostankov od spomladanskega obrezovanja drevja in živih meja, in sicer v času od petka, 12.03.2010, do nedelje, 11.04.2010, oziroma glede na vremenske razmere.
Vse udeležence akcije pozivamo, da odpadke po spomladanskem rezu, ki so namenjeni kompostiranju, odlagajo na predvidenih lokacijah.
Lokacije za zbiranje vejevja so:
Stari del Trzina:
-	na Habatovi ulici pri mostu - pri mlekarni
-	za objektom Občine Trzin, Mengeška cesta 9 - na zelenici ob parkirišču
-	ob Jemčevi cesti, pri ekološkem otoku, pri odcepu na notranjo Jemčevo cesto
Trzin Mlake:
-	pri spodnjem zaklonišču na Kidričevi ulici
-	pri zgornjem zaklonišču na zelenici ob križišču Zorkove in Trdinove ulice
-	na zelenici ob Mlakarjevi ulici pri transformatorski postaji
-	na Ulici Rašiške čete pri objektu PD Onger Trzin
-	na zelenici ob križišču Kidričeve in Bergantove ulice
OIC Trzin:
-	v OIC - ob križišču cest Špruha in Motnica,
Prosimo, da pred začetkom in po zaključku zbiranja na lokacije ne odlagate zelenega odreza.
OPOZORILO!
Na lokacije, namenjene zbiranju vejevja, ne sodijo posebni in nevarni odpadki. Zanje bo Občina Trzin organizirala posebno zbiranje.
Obenem vas vabimo, da se v čim večjem številu udeležite občinske čistilne akcije »Očistimo Trzin v enem dnevu«, ki bo letos potekala predvidoma v soboto, 17.04.2010, v okviru vseslovenske čistilne akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«.
Društvo za napredek in razvoj Trzina
vabi na spomladansko
Demonstracijo in delavnico oblikovanja bonsajev
Bonsajista: David Gregorič in Robert Vidič
Udeleženci bodo spoznali, kaj je pravi bonsaj, seznanili se bodo z osnovnimi zakonitostmi bonsajizma, orodjem, žico, osvojili bodo osnovni rez in žičenje ter se naučili skrbeti za drevo.
Kje in kdaj bomo oblikovali bonsaje:
Dvorana Marjance Ručigaj (CIH), Ponedeljek, 22. marca 2010, ob 17.30 uri
Vabljeni! Vstop prost
mag. Frane Mazovec,
predsednik društva
Preventivne	
zdravstvene meritve	
Patronažna služba ZD Domžale za ambulanto Trzin	
izvaja meritve:	
- krvnega sladkorja	
- holesterola in	
- krvnega pritiska	
vsako 1. sredo v mesecu od 8.00 - 9.30, to je	
7. aprila, 5. maja in 2. junija.	
	Pridite tešči.
Digitalna
knjižnica Domžale
Digitalna knjižnica je zbirka digitalnih dokumentov, ki je v spletnem okolju na enostaven način dostopna javnosti. Digitalna knjižnica Domžale prinaša številne prednosti, zato smo se v Knjižnici Domžale odločili spopasti z izzivi sodobnih tehnologij. Zavedamo se, da bodo knjižnice tudi v prihodnosti temelj družbe znanja, vendar bo v njih shranjeno znanje moralo postati čim lažje in širše dostopno. Kot vsaka knjižnica uporabniku omogočamo prost
dostop do gradiva in kot taki smo prisotni v vaši domači dnevni sobi. Sedaj lahko dostopate do polnih besedil knjig: Zgodovina fare Domžale 1, Zgodovina fare Domžale 2, Na bregovih Bistrice in Z nekdanje Goričice ter do starejših razglednic s področja Domžal, Mengša, Moravč, Lukovice in Trzina. Najstarejše razglednice so iz konca 19. st. Vabljeni k ogledu Digitalne knjižnice Domžale, ki jo najdete na naši spletni strani http:// www.knjiznica-domzale.si/.
Steklina
v mestu in gozdu
Steklina je ena najstarejših poznanih bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Bolezen je neozdravljiva in se prenaša preko okužene sline z ugrizom bolne živali, lahko pa tudi preko poškodovane ali opraskane kože in sluznice. Vsako leto zaradi te bolezni umre po svetu okrog 55.000 ljudi. Razlikujemo silvatični-gozdni in urbani-mestni krog širjenja.
Po izkoreninjenju urbane oblike stekline v 50. letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji prvič pojavila leta 1973 silvatična oblika, katera obstaja še danes. Večina primerov je bila ugotovljena pri lisicah. Pri drugih domačih živalih, kot so konj in govedo, so bili ugotovljeni primeri po tem, ko se je stekla lisica stepla oziroma ugriznila necepljeno domačo žival.
Steklina se zatira v skladu s Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline (UL RS, št. 139/06). Kar 99% vseh ugotovljenih primerov stekline po svetu pri ljudeh je posledica ugrizov mesojedih domačih živali. Cepljenje proti steklini je ključni del zdravstvenega varstva živali in najpomemb-
nejši dejavnik za preprečevanje te bolezni, zato se s strani države vsako leto izvaja spomladanska in jesenska akcija cepljenja lisic s polaganjem vab s cepivom s pomočjo letal. Tudi letos bomo veterinarji Veterinarskega doma Domžale d.o.o. izvedli terensko cepljenje psov proti steklini. V Trzinu bo cepljenje v četrtek, 25.3., za zamudnike pa v soboto, 27.3.
Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika, se bo izvajalo splošno cepljenje psov proti steklini, v občini Trzin po sledečem razporedu:
Vabilo
Priznani ruski zdravnik dr. Nikolay Grishin bo imel v Trzinu predavanje na temo VSAK TRENUTEK JE LAHKO NOV ZAČETEK. Predavanje bo v petek, 26.3.2010, ob 18. uri v dvorani Marjance Ručigaj.
Tokrat bo predavatelj spregovoril o pomembnosti zdravega duha in o gibih, s katerimi lahko premagamo marsikatero bolezen. Pokazal nam bo vaje, ki so pomembne za sprostitev napetosti v mišicah in spregovoril o lajšanju telesnih bolečin. Seznanil nas bo s statiko telesa, telesnimi tekočinami, s poudarkom na limfni tekočini, in pokazal točke, s katerimi lahko sprostimo limfne zastoje. Nekaj pozornosti bo namenil zdravemu prehranjevanju.
Vljudno vabljeni.
Na Mengeški cesti že gneča
Dne: ČETRTEK, 25. 03. 2010
Ob 08.30 - 09.00 novi Trzin Ob 09.15 - 09.45 Trzin
pri PD Onger, Ul.Rašiške čete 4 pri Ivanu Keclju, Mengeška 19
Konec februarja so se ob Mengeški cesti spet pojavili delavci, ki so začeli pripravljati teren za posodobitev ceste in ureditev pločnikov ob njej. Napeljevali so predvsem komunalne vode, zdaj pa so se že resneje lotili priprav za ureditev pločnikov. Že so se začele pojavljati prve kolone, ki med vozniki že sprožajo nezadovoljstvo, poučeni
pa pravijo, da to še ni nič, saj se nam letos tam obetajo večje zapore in omejitve prometa. Tisti, ki še niso spoznali vijuga-vega labirinta enosmernih cest skozi stari del naselja, se bodo morali z njim kmalu seznaniti in se z njim spoprijeti. Tudi za ta del naselja upamo, da bodo dela hitro tekla in da bodo zastoji čim krajši.
Cepljenje psov za zamudnike je v krajih ter na mestih rednega cepljenja.
Dne: SOBOTA 27. 03. 2010
Ob 09.40 - 10.00 novi Trzin Ob 09.00 - 09.30 Trzin
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov, to je » POTNI LIST«.
Lastniki morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti. Breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom.
S SEBOJ PRINESITE NAPISANO LASTNIKOVO EMŠO ŠTEVILKO.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10,vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00 ter v sobotah od 07.00 - 09.00. Stroški cepljenja znašajo 34.89 EUR.
Mag. Frane Mazovec, univ. dipl. pravnik
Od nezazidanega stavbnega
I i i v v	i	mm
zemljišča do gradnje
Graditi je mogoče samo na zemljiščih, ki so v prostorskih izvedbenih aktih namenjena za gradnjo. Takšna zemljišča se imenujejo nezazidana stavbna zemljišča. Pred nakupom določenega zemljišča se je zato priporočljivo pozanimati, ali je na zemljišču mogoče zgraditi objekt, ki ga kupec namerava zgraditi. Zanesljivo informacijo, ali je na zemljišču dovoljeno graditi, kakor tudi kakšen mag. Frane Mazovec objekt je na zemljišču dovoljeno zgraditi, je mogoče pridobiti na občini. Občina na zahtevo stranke izda urbanistično informacijo, v kateri so navedeni ti podatki.
Pogodba o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Na posameznih nezazidanih zemljiščih, namenjenih za gradnjo javnega pomena, ima predkupno pravico občina oziroma država. Zato je pred sklenitvijo pogodbe treba pridobiti potrdilo občine, da na zemljišču ni predkupne pravice.
Dovoljenje za gradnjo
Za vsak poseg v prostor ali za poseg v obstoječi objekt mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje za gradnjo. To je lokacijsko dovoljenje oziroma lokacijska informacija in gradbeno dovoljenje. Namesto obeh navedenih dovoljenj je investitorju na njegovo zahtevo mogoče izdati enotno dovoljenje za gradnjo.
Lokacijsko dovoljenje
Lokacijsko dovoljenje je treba pridobiti za graditev objektov in naprav ter tudi za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti. V zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja mora investitor navesti osnovne podatke o namenu in zmogljivosti objekta, naprave ali drugega posega v prostor ter predložiti dokazilo, da ima pravico graditi na določenem zemljišču ali drugače posegati v prostor. Zahtevi za izdajo lokacijskega dovoljenja je treba priložiti tudi lokacijsko dokumentacijo. Lokacijsko dovoljenje vsebuje podatke iz prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije ter urbanistične, arhitektonske, ureditvene, spomeniško-varstvene in druge pogoje, ki jih je treba izpolniti pri nameravani gradnji ali drugem posegu v prostor. Občina lahko z odlokom določi območje predkupne pravice na nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij. Lastnik nepremičnine na območju predkupne pravice mora zato pred sklenitvijo pogodbe pridobiti potrdilo občine, da ta na nepremičnini ne uveljavlja predkupne pravice. Če občina potrdila ne izda v 15 dneh od vložitve zahteve, se šteje, da predkupne pravice ne
uveljavlja. Če občina v 15 dneh izda potrdilo, da uveljavlja predkupno pravico, ji mora prodajalec podati pisno ponudbo za prodajo nepremičnine, o kateri se mora občina izjaviti najkasneje v 15 dneh, sicer se šteje, da nepremičnine ne bo kupila. Če občina ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda nepremičnino drugi osebi, ko se je iztekel rok iz prejšnjega člena, vendar le pod enakimi pogoji, kot jih je ponudil občini.
Notar ne sme overiti podpisa prodajalca na pogodbi, če se ne prepriča, ali je bil izveden predpisani postopek. Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami zakona o urejanju prostora o predkupni pravici občine, je nična. Investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na objekte in omrežja lokalne komunalne infrastrukture ali ki povečuje priključno moč obstoječih priključkov, je tudi zavezanec za plačilo komunalnega prispevka občini. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov opremljanja zemljišč z lokalno komunalno infrastrukturo.
Gradbeno dovoljenje
Na podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja mora investitor pridobiti še gradbeno dovoljenje. Vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor priložiti: pravnomočno lokacijsko dovoljenje;
dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču oziroma pravico rekonstruirati objekt; projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, v katerem mora biti vsaka zaključena sestavina projektne dokumentacije (vodovod, elektroprojekt, projekt centralne kurjave) potrjena z žigom projektnega podjetja ter opremljena z identifikacijskimi številkami in podpisi odgovornega vodje projekta oziroma odgovornih projektantov; soglasja prizadetih organov in organizacij, določenih v lokacijskem dovoljenju; dokazilo o plačilu komunalnega prispevka; dokazilo o plačilu odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor plačati sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, imenovan komunalni prispevek, in sicer na podlagi odločbe občinske uprave. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba plačati tudi odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnino se plača od površine gradbene parcele in se določi v znesku na kvadratni meter ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč, odmeri pa jo upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor mora pričeti z gradnjo v roku enega leta od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ker v nasprotnem primeru gradbeno dovoljenje preneha veljati. Na zahtevo investitorja lahko upravni organ veljavnost gradbenega dovoljenja podaljša, vendar največ za še eno leto. O začetku gradnje mora investitor obvestiti upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje.
Uporabno dovoljenje
Ko je objekt zgrajen, potrebuje investitor še uporabno dovoljenje. To je dokument o ustreznosti oziroma skladnosti objekta s projektno dokumentacijo. Zahtevo za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja vloži investitor pri upravni enoti. Tehnični pregled opravi organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. Na ogled povabi tudi pristojne inšpektorje. Po opravljenem tehničnem pregledu in predlogu komisije izda organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, odločbo, s katero izda uporabno dovoljenje.
Vse bralce pozivamo, da nam svoje pravne dileme pošljete na uredništvo Odseva ali na e-pošto: frane.mazovec@lycos.com
Z lažjim korakom v pomlad
Zima se je letos izkazala, saj nas je poleg nizkih temperatur tudi »ogrela« s kidanjem snega. In ko smo mislili, da je dokončno odšla, se je vrnila, in kot pravijo meteorologi, bo še malo otepala z repom .
Konec februarja je sonce hitro pobiralo sneg in ob hišah so zacveteli zvončki in trobentice, na zamočvirjenih prostorih v gozdu pa so pokukale prve kronice. Na poljih smo že opazili prve nabiralce regrata, toda nižje temperuture in novozapa-dli sneg so jih za nekaj časa pregnali. Pa ne za dolgo, saj so dnevi vse daljši in sonce pridobiva na moči. Bliža se velika noč, največji krščanski praznik, in spet bomo gospodinje pripravile velikonočne jedi, značilne samo za ta praznik. Vsaka jed ima svoj simbolični pomen: tako šunka predstavlja Kristusovo telo, hren žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo Kristusove kaplje krvi, pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Potica v obliki šarklja spominja na trnovo krono. Gospodinje bomo te jedi pripravile že pred veliko nočjo, saj sestavljajo velikonočni žegen, družina pa si z njimi postreže prav na veliko noč. Daljša zima nam ni prinesla samo zmrzali in snega, ampak tudi kakšen odvečen kilogram, in čas je, da se jih znebimo. In kaj bomo s tem pridobili? Predvsem več zdravja, lepšo postavo in boljše počutje. Odvečni kilogrami so predvsem zdravstveni problem, saj so povezani s tveganjem nastanka sladkorne bolezni, bolezni srca in bolezni gibal, t.j. kolkov in kolen. Zato je veliko tehtnih razlogov, da se znebimo odvečnih kilogramov. Za uspeh so potrebni odločitev, vztrajnost, vsakdanja telesna aktivnost in primerna prehrana. Osnova vsakega uspešnega huj-šanja in potem vzdržavanja
dosežene telesne teže je redna telesna aktivnost (hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, telesna vadba...) in zdrave prehranske navade. Začnemo jih uvajati postopoma, pol ure hoje ali kolesarjenja na dan, potem pa postopoma podaljšamo na eno uro. Izkoristiti moramo vsako priložnost za gibanje, tako da gremo peš po stopnicah ali peš v trgovino, in rezultati bodo kmalu vidni. Opravičilo »nimam časa« ne velja. Dan ima 14.440 minut. Mar si ne zaslužimo 30 ali 60 minut zase in svoje zdravje? Jutranje temperature ne bodo več dolgo pod ničlo, zato se ponovno pridružimo jutranji telovadbi v športnem parku. Jutranja telovadba in druženje naj postane naša stalnica in vsak dan posebej se veselimo srečanja.
Postopoma tudi spremenimo vsebino hladilnika in shrambe. Hrano razporedimo v tri glavne obroke. Dan začnimo z zajtrkom, ki naj vsebuje polnovredni kruh ali kosmiče, jogurt ali mleko z manj maščobe in čaj (meta, zeleni, kamilica) brez sladkorja. Za malico pojejmo sadež ali dva in popijmo vsaj 2-3 kozarce vode. Za kosilo naj bo ovezno velika skleda solate, saj solata doda obroku pestrost, barvo ter zvišuje prehransko vrednost. Kljub nizki kalorični vrednosti je bogata s hranljivimi snovmi. Ostalo hrano pa zmanjšamo, pijemo veliko vode in nesladkanega čaja. Izogibaj-mo se sladkarijam in jih nadomestimo s sadjem. Veselimo se vsakega izgubljenega kilograma, saj prinaša boljšo kondicijo, vitalnost in zdravje. Zdravje je navsezadnje dar, ki ga je potrebno ceniti in varovati.
Z zdravim načinom življenja bomo veliko prispevali k boljši odpornosti telesa. Obroki hrane naj bodo redni in količinsko primerni telesni aktivnosti. Glede izbora živil se ravnamo po prehran-
ski piramidi, ki prikazuje in spodbuja uživanje živil iz petih poglavitnih skupin živil: žita in žitni izdelki, sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki ter meso in mesni izdelki. Zelenjava in sadje naj bodo sestavni del vsakega obroka. Obrambo telesa spodbujajo vitamini C, A, E, B6 in B12, pomembni pa so tudi minerali: selen, železo in cink ter antioksidanti (vitamin C, E, provitamin A, selen in drugi). Ugoden vpliv na odpornost ima uživanje jagodičevja (ribez, borovnice, brusnice, jagode, maline, kosmulje ...) Izogibajmo se živalskim maščobam in cvrtju oziroma praženju v maščobi. Tudi uživanje sladkorja neugodno vpliva na odpornost, zato ga v prehrani omejimo.
Lepe spomladanske popoldneve izkoristimo za nabiranje vedno bolj cenjenega regrata in čemaža. To okusno solato si bomo lahko pripravljali kar nekaj tednov. Čemaž lahko zamrznemo ali si ga sesekljamo, dodamo nekaj soli in oljčnega olja in tako podaljšamo njegovo uživanje. Ker je vreme v tem času spremenljivo, razlike v temperaturah pa pogoste, je vse več prehladnih obolenj. Prehlad si lahko lajšamo z mešanico domačega čaja, npr. iz kopriv, ognjiča, rmana in plahtice. Če pa se nas loti kašelj, lahko pripravimo mešanico iz 5 dag medu, 5 dag drobno naribanega hrena in 5 dag masla. Vse skupaj zmešamo, damo v kozarček in nato v hladilnik ter vsako jutro in zvečer vzamemo po eno žličko mešanice.
Majda Šilar
Vsem bralkam in bralcem želimo blagoslovljene velikonočne praznike!
Uredništvo
Bodite tam, kjer se dogaja
Kulturni program marec - april
27. marec 2010 ob 20.00 uri: Kulturno društvo Janeza Jalna, Notranje Gorice - Pleši-vica: Plešasta pevka (komedija absurda). Tekst: Eugene Ionesco, režija: Jaka Andrej Vojevec.
Kulturno društvo Janeza Jalna je ime dobilo po slovenskem pisatelju in duhovniku Janezu Jalnu in je pričelo s svojim delovanjem v dvajsetih letih minulega stoletja, sprva kot dramska sekcija, po formalni ustanovitvi društva in nekaj preimenovanjih pa se je danes obdržalo omenjeno ime. Avtor Ionesco je Plešasto pevko označil za antidramo, in na prvi pogled bralec oz. gledalec res ne ve, kaj naj si misli o njej. V tipičnem »angleškem« stanovanju spoznamo meščanski par srednjih let s služkinjo, ki ga najprej obišče drug meščanski par, nato pa lokalni poveljnik gasilcev, star družinski prijatelj, kot povejo sami. In te osebe se potem zvečine samo pogovarjajo o raznih nesmiselnih stvareh, si pripovedujejo zgodbice, opravljajo sorodnike in tako
naprej. Razen tega se v drami ne zgodi tako rekoč nič. A natančnejša analiza razkrije, da se pod plaščem nesmisla pravzaprav skriva ostra kritika praznega, snobovskega življenja novodobnih meščanov, ki si skušajo zapolniti življenja s samovšečnim čvekanjem, puhlicami, igricami, obredi itd. Plešasta pevka pravzaprav prikazuje »tragedijo jezika«, razpad smisla in vrednot tradicionalnega in prehod v moderni »življenjski slog«. Nesmiselni pogovori o kosilu, sorodnikih, banalnih vsakdanjih dogodkih in absurdnih izmišljotinah razkrivajo izpraznjenost sodobnega življenja, razočaranja, potlačene travme in seksualne frustracije, vse to pa je seveda začinjeno z obilico ostrega, inteligentnega, io-nescovskega humorja. Vstopnina: 6,00 EUR. 17. april 2010 ob 17.00 uri: Glasbeno gledališke Melite Osojnik: Sonce gre na potep Sonce se nekega večera odloči, da to noč ne bo šlo za goro. Saj sploh ni zaspano, ljudje pa tako in tako preveč
spijo. Raje se bo šlo potepat in opazovat, kaj se dogaja po svetu, če za dnevom ne pride noč, ampak še en dan. Scenarij, režija in kostumo-grofija: Melita Osojnik, glasbene priredbe slovenskih ljudskih pesmi ze otroke: Blaž Jurjevčič, vezne uganke:
Zvezdana Majhen, scenografija: Jani Osojnik, izvaja: Melita Osojnik. Vstopnina: 3,00 EUR otroci, 5,00 EUR odrasli. Brigita Crljenić
KUD si pridržuje pravico do sprememb programa. Vstopnice za posamezno prireditev so v prodaji uro pred prireditvijo. Spoštovane obiskovalce prosimo, da prireditev ne zamujajo in da med prireditvijo izklopijo oz. utišajo mobilne telefone
ijUVtSTILOlK IWIV OBŮLNOM ZA TAEVZEM <iíAD(B!iND L FJtOJEK TO V
LJpr^ťM Mni Dvuntilt ofaieU*. di e j podlij lít Ifcni Uredbe a igmvnem pasla ™iju (Uradil: lili RS, îl. WîfflH. I OHO«, MUMi Bi-'Mfc. H^S?, 4.V3W7, 11	111,1 «r? :n J|J3(WS>, iz
ifcirk	flradii» fldbii» i" idm» flidbm pntltii indinLukih pada)), lipibh
Uuora^ikih in drugih ctidttov, ti jim jc palckrf mi Immbr. airain [Hniti Iin 1W9
Ottaii, U j™ je brin imfann gradbena Juhulirnit: ■ h Lt">J (rtdtnUl fjftjrklm ihIihjk ludi i «itijvi^ IJpnvnc mu Damiite, lůhka prevzamejo grufc^ne pujekte v Cuu ijůdnib ur cd JJ.ÏÎ1U felllilii
Pitwun fHûjCMn* bo v Glraij pjuraj Uptime axr.c Itíirníilr. po preikrfneo raeboem ioç&van airam n»mmi> m kkfealit ti 71u lo il ho, 6t mtkiiv nntie ondtc h^i
bů£aú ties liko padbenepi Jovolif njb inim« irueib:*«; L
hi počeku raki n	hado pidliei pmjcidi iz	obdobji izlafzni iz ubila Upavnn
t7i.m [imilik in limitní
Študentski klub Domžale
Najboljši dnb DJ-ji slovenske glasbene scene spet pri nas
Drum n bass kišta z RDYO DJ s
In spet so prišli, da popeljejo naša telesa in duše do ekstrema. Boben in bas večer se obeta prav kmalu in prav pred tvojimi vrati. V sklopu glasbenih klubskih kišt tokrat prihajajo najboljši v svojem poslu. Za gramofoni bodo tako RDYO DJs v postavi: JAMirko, KoLTeK, Massimo. Večer elektronske glasbe, ki smo ga končno le dočakali!
Boben in bas - poslastica za vsak študentski žep, se bo zgodila v petek, 2. aprila, v kamniški Kotlovnici, in sicer s pričetkom ob 21. uri in bo trajala do poznih jutranjih ur. Pozibavanje v elektronskih ritmih bo spet prebudilo lepe spomine na zadnje letošnje Kopalkanje, kjer so prav ti trije čarodeji vinilk ustvarili nepozabno vzdušje. Zagotovo bo tako tudi zdaj! Zato ne manjkaj, obišči stran www.studentski-klub.si in se opremi še z vsemi ostalimi informacijami.
Se vidimo na dnb klubski kišti!
Ana Strnad, SKD
Jugozahodni branik Ljubljanske kotline
Morda se letošnja pomlad res še ne pozna po prijetnih temperaturah, prav gotovo pa po delovni vnemi širom Trzina. Vrtovi so obrezani, kupi snega pospravljeni (hvala Soncu!), travniki počesani oziroma pograbljeni, pločniki in robovi cest brez peska in kar je še tega. Iz dolgega zimskega spanca so se že ob prvi otoplitvi prebudili cestarji in zavihali rokave ter pognali stroje na obeh delo-viščih. Natančneje - tiste na Gregčevem mostu so le prestavili iz ene na drugo stran cestišča. Čeprav ne manjka več veliko, se nam zdi, da se vlečejo dela že celo večnost, saj trajajo že tretji letni čas (začeli so konec jeseni 2009) in le upamo lahko, da jih ne bo »ujelo« še letošnje poletje. Morda pa je to že sestavni del predvolilne kampanje, le kdo bi vedel. Prav zaradi vsega povedanega je treba tu in tam pomoliti nos tudi k sosedu, pa naj bo ta bližnji ali pa malo bolj daljni. Najboljši pač ne bo dovolj, pa še zapravili bomo preveč, kar v teh časih ni prav priporočljivo.
Če le ne bo vremenska napoved za predpraznični ali praznično podaljšani konec tedna preveč padavinsko obarvana, jo lahko mahnete na potep le streljaj od Trzina, v Cankarjeve kraje. Seveda ne v dolino šentflorjansko (v njej smo skoraj vsak dan), pač pa raje v »naddolin-ske« kraje. Planina nad Vrhniko je greben, ki ločuje Zaplano od Ljubljanske kotline. Najvišji del njenega grebena se imenuje Špica, a se s tem imenom domačini vedno ne strinjajo (kdo pa se!). Opravka imamo z Vrhniki najbližjim hribom, na katerega se je vredno povzpeti že zaradi razgleda, ob koncih tedna pa je odprta še tamkajšnja koča. Planina je še posebej priljubljena pozimi, ko se na njenem temenu lahko dvignemo nad zoprno ljubljansko meglo.
Predlagamo vam torej skok na gozdnato Špico (735 m) nad Vrhniko, na kateri sta tudi koča in razgledni stolp. V prvi poskrbijo za prijeten okus in toploto, na drugem, lesenem in pred kratkim povsem obnovljenem, pa bodo prišle na svoj račun tudi vaše oči. Stolp kuka iz gozda ravno prav oziroma toliko kot rašiški, zato bomo lahko »firbcali« malo dlje kot le po sosedovi njivi. Bolj zagreti se lahko odpravite iz »doline« (stare Vrhnike, Logatca, Kurje vasi) ostali pa iz Zaplane, Strmce, od Kurena ali pa kmetije Logar, ki stoji nekoliko naprej od nekdanjega smučišča na Ulovki. »Dolinci« boste potrebovali za vzpon in spust 4 do 5 ur, ostali pa uro ali dve manj. Na
Kurenu je kmetija odprtih vrat, kjer pa je bolje, da se zadržite na povratku, sicer boste imeli lahko »težave«. Različice poti z dolinskim izhodičem so tu in tam malce bolj strme, tiste z višjimi izhodišči pa sorazmerno položne. Kakorkoli že, vsaka od poti, ki jo boste izbrali, bo prava.
Razgled je zanimiv v vsakem vremenu, tudi ko so bukve na vrhu ovite v megleni pajčolan. Ampak, saj smo že pošteno zabredli v spomladanski čas. Izborno panoramo nam omogoča lega vrha na
meji med dinarskim in predalpskim svetom. Morda je od tod pogled na več kot 150 km2 veliko Ljubljansko barje med najlepšimi, proti severu in zahodu pa se vam bodo pred očmi nizala številna obljudena slemena Polhograjskega in Rovtarskega hribovja. Ko bo vse skupaj še malo bolj zeleno, pa se bomo odpravili še na višjega mogočneža, velja? Spremljajte program izletov trzinskih planincev in se nam pridružite na katerem od njih.
Vkup spravil: Miha Pavšek
^ ■	v	I	v	I	v
Zima preč - nobena žavba ne pomaga več
Za svečnico - sneg, za pusta - sneg, za dan žena in mučenike - sneg, na Gregorjevo - sneg... Bo letošnje zime sploh konec? Le brez skrbi, če je ni vzel noben od prej omenjenih »praznikov«, jo bo pač koledarska pomlad. A letos velja biti previden, saj sta napovedala dolgo zimo tako svečnica (2. 2.) kot tudi 40 mučenikov (10. 3.). »Če na mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči«, je le ena od vremenskih modrosti za ta dan. Vsem pa je skupno, da bo podobno vreme še naslednjih skoraj mesec in pol dni. Si upate pomisliti, da bomo čakali na letnemu času primerne temperature zraka vse do sredine aprila ali še dlje? Saj je bil tudi božič to zimo (edino) zelen, zato ne bodite presenečeni, če bo velika noč na začetku aprila bela. Oni dan je nekdo v eni od številnih trzinskih »večernih šol« pripomnil, da bo zaradi kidanja letošnje poletje glavni model na morski plaži.
Ko je okrog gregorjevega skopnel še zadnji sneg, res ni bilo težko ugotoviti, da smo imeli nadpovprečno belo zimo. Tiste dni, morda celo kak teden ali dva prej, ste se morali le sprehoditi malo naokoli in šteti pasje d., pardon iztrebke, ki jih zaradi obilice snega v času trajanja snežne odeje (brez)vestni lastniki niso mogli pobirati. Tovrstno vzorčenje na relaciji med železniško postajo in krajevno knjižnico nam je navrglo nezanemarljivih 36 primerkov. Na srečo bodo oziroma so že naredile svoje temperature in akcija »Očistimo Slovenijo«, pa vendarle bi kazalo v prihodnje izboljšati pasjo higieno, »ker je že itak lajanja preveč« (kot pravi znani primorski kantav-tor). Letošnja zima se bo še dolgo časa poznala tudi na marsikateri trzinski strehi, saj je bila gostota snega v času najdebelejše snežne odeje blizu 300 kg/m3. To pomeni snežno obtežbo le nekaj ma-
lega pod 100 kilogrami na kvadratni meter. Streho pač delamo za sto let in je treba upoštevati temu ustrezne kazalnike (te si lahko ogledate na http://www.arso.gov.si/ vreme/podnebje/karte/kar-ta4049.html ).
In končno nazaj k februarju oziroma preteklem zimskem trimesečju. Snežna odeja je v tem času (natančneje vsak dan ob 7. uri zjutraj) vztrajala 65 dni (podatki za
Ljubljano), kar je sicer celoletno povprečje za primerjalno obdobje 1961-1990 (tu upoštevajo zadnje mesece prejšnje in prve naslednje zime.). Brez nje so bila tla le zadnji februarski dan. Ni ravno v tolažbo, ampak v zimah 2005/06 in 1995/96 smo jo imeli še dlje, natančneje 78 oziroma 79 dni. Število dni s snežno odejo je še nekoliko višje, če upoštevamo vsakokratno snežno sezono. Na širšem območju Trzina imamo
opravka s snegom v glavnem med novembrom in marcem, pada lahko tudi druge mesece, a ga hitro pobere. V snežni sezoni 1995/96 smo imeli na tleh sneg več kot 100 dni. V alpskih dolinah in višje je bilo letošnje zimsko trimesečje tako po višini snežne odeje kot tudi trajanju sončnega obsevanja slabše od lanskega. Se je pa po trajanju snežne odeje meteorološka zima izkazala predvsem v Ljubljanski in Celjski kotlini
Preglednica: Padavine in največje višine snežne odeje februarja 2010 na izbranih merilnih postajah (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
POSTAJA	Padavine (mm oz. l/m2)	Največja višina snežne odeje (cm)
Letališče Brnik	95	45
Preddvor	108	39
Domžale	113	43
Grosuplje	122	60
Trzin	133	43 (od tega 22 cm novega/11. 2.)
Ljubljana	145	43
Kranj	150	46
Topol pri Medvodah	217	70
Vrhnika	220	53
ter ponekod na Dolenjskem in Notranjskem. Toliko o letošnji »izjemno« snežni zimi po nižinah osrednje Slovenije. Ker živi tod največ prebivalcev, vključno s Trzinci, smo pač vse skupaj toliko bolj občutili, predvsem pa spremljali »v živo«.
Ob koncu letošnje zime se nismo tresli le zaradi mraza, temveč tudi zaradi potresa z amplitudo 3,2. Zaradi bližine žarišča, to je bilo na območju Dola pri Ljubljani, smo se 24. 2. ob 6. uri in 21 minut kar lepo zatresli. Intenziteta (učinki) potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Kaj vse se lahko zgodi zaradi potresa v starem Trzinu in kako varne so tamkajšnje zgradbe, je pred leti opisal eden od šolarjev v okviru raziskovalne naloge in ji priložil tematski zemljevid. Malo manj so se tresle zimske temperature. Zimsko trimesečje je bilo le malo hladnejše, v Ljubljani za Bežigradom za 0,2 stopinje Celzija, od dolgoletnega povprečja za niz 1971-2000. Po nižinah Slovenije je bila večinoma hladnejša zima 2005/06, letošnja pa je bila zato med bolj namočenimi, saj smo imeli kar 18 padavinskih dni. 20. 2. se je nabralo skoraj 40 litrov dnevnih padavin, kar je bil tudi februarski višek. Meglo smo lahko »občudovali« 8 dni, s soncem pa je bilo spet bolj »na kratko«. K mrzli statistiki minulega meseca bomo pripisali še 6 ledenih dni, skupaj v trimesečju kar 24. Drugače povedano, v treh mesecih smo imeli skoraj mesec dni temperature ves dan pod lediščem! Ni kaj, ob teh podatkih je zmrznilo tudi moje pero. Sicer pa, medtem ko berete te vrstice verjetno zunaj že vse poje in brsti. Ali pa bo treba počakati vse do cvetne nedelje in celo dlje? Pa saj mučenikom (prav tako kot moškim...) ni treba vedno verjeti, ali pač? Sicer pa je pomlad zdaj tu, pa naj se vsak dan proti večeru stemni do nižin ali pa ne.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
s*
Želimo si večje varnosti na trzinskih cestah
Na križišču pri gasilskem domu se je 12.03.2010, malo pred 16. uro, zgodila prometna nesreča, ki na srečo ni terjala človeških žrtev, niti ni bilo poškodovanih oseb. Na prvi pogled je na vozilu nastala večja premoženjska škoda, poškodovana pa je bila tudi državna lastnina. Čeprav je v zadnjem času na Mengeški cesti več nesreč, tokratna očitno ni bila posledica slabe ceste, ki jo v naselju posodabljajo že vse predolgo, ampak najbrž trenutne situaci-
je na cesti. Vseeno si krajani Trzina želimo čim prej imeti novo, urejeno cesto, ki bo nudila udobno in varno vožnjo, predvsem pa preprečila vožnjo divjakom s pretežko nogo, ki ne razmišljajo o posledicah predrzne in nevarne vožnje. Upamo, da se taki projekti v bodoče ne bodo delali samo v letu pred volitvami, ampak ves čas, ki je eni upravi na razpolago. Predvsem pa si želimo, da bi bila čim prej urejena tudi obvoznica, da bi imeli v Trzinu samo lokalni
promet, kar bo zelo olajšalo življenje krajanom, in to predvsem tistim ob glavi cesti. Na fotografiji je poleg nesreče dobro viden plakat z napisom VSAJ 40 DNI BREZ ALKOHOLA.. Tudi taka odločitev vsakega posameznika doprinese k večji varnosti na cesti. Krajani Trzina si želimo čim manj takšnih dogodkov in predvsem večjo varnost za vse udeležence v prometu.
Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK
Pridejo trenutki, ko nekoga tako močno potrebuješ, da ga želiš prenesti iz sanj, samo zato, da bi ga lahko vsaj še enkrat objel...
FRANCI MUŠIČ
( Johanov Franci) +10.3.2009
IN
BARBARA MUŠIČ SMERAJC
+26.4.2000 Neizmerno vaju pogrešamo. Ada, Mojca, Jože, Urban in Nejc
Ljubljanska cesta 5a, Trzin, tel.: 01/721 51 01, gsm: 041/ 755 583
Vsem bralcem Odseva in našim strankam želimo vesele velikonočne praznike.
Nudimo
zajtrke, malice, kosila, jedi po naročilu, naročila za zaključene družbe
TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA V GLASILU ODSEV
glasevalska agencija
IR IMAGE
t: 01 839 64 00
VESELE VEUKOnoenE PMZniKE!
Delovni čas: od 7. do 22. ure | GSM: 031464 706 | Tel.: 564 20 50 www.slascicarna-oger.si I info@slascicarna-oger.si
POGREBNE STORITVE VRBANCIC
Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24
Ob boleči izgubi vaših najdražjih, ^	smo Vam v pomoč s	-JL-
prijazno besedo tolažbe in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto.
Ob izgubi bližnjega Vam nudimo:
-	prevoz pokojnega (v celi Sloveniji)
-	prevoz pokojnega v tujino ali iz tujine
-	oblačenje in ureditev pokojnega
-	postavitev odra za krsto na domu
-	oblačenje sobe z zavesami
-	prevoz žalnega sprevoda
-	nošenje pokojnega na žalni slovesnosti
-	izkop in zasip, ter dekoracija grobov
- prva ureditev groba - ureditev grobov
-	ozvočenje pogrebne slovesnosti
-	objava osmrtnice na RTV Slovenija
-	izdelava in okvirjenje žalne slike
-	fotografiranje pogreba
-	izdelava partnih listov
-	naročilo žalnega cvetja
-	posredovanje pevcev
-	posredovanje trobentača
- branje govora - ureditev pogrebnine (ZZZS) - ureditev vseh potrebnih dokumentov za pogreb - prekopi pokojnika
-	izpisek iz matične knjige umrlih
- ureditev dokumentacije za prevoz v tujino ali iz tujine na konzularnih predstavništvih v Sloveniji ali tujini
www.pogrebne-storitve-vrbancic.si, e-mail: info.andrej@gmail.com
Želimo vam vesele Y	velikonočne praznike
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72, 1230 Domžale lekarna.domzale@mestnelekarne.si	01 724 42 80
LEKARNA KAMNIK - Šutna 7, 1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 839 70 37
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26, 1240 Kamnik lekarna.novitrg@mestnelekarne.si	01 839 70 40
LEKARNA MENGEŠ - Zoranina 3, 1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekarne.si	01 723 74 66
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev 5a, 1235 Radomlje lekarna.radomlje@mestnelekarne.si	01 724 07 20
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2, 1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 723 27 80
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8, 1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 899 50 37
LEKARNA LITIJA - Trg svobode 1, 1270 Litija lekarna.litija@mestnelekarne.si	01 899 50 41
Dežurni lekarni od 01.01.2010 do 31.12.2010:
LEKARNA DOMŽALE sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK (Šutna) nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00
www.mestnelekarne.si
AKCIJA!
Pri nakupu nad 20 € dobite darilo!
Želimo vam vesele velikonočne praznike.
UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA pomaranče, hren, orehi, rozine, ...
Frutas - sadje in zelenjava, Ljubljanska 50, 1236 Trzin
T: 01 562 07 77