Kedor laž govori, vso vero zgubi Anuška in Barica bili sta dvojčici in hčeri bogatega tergovca Stojanoviča, ki ju je priserčno ljubil. Deklici sta bili čversti in berhki kakor dve gorski sernici, a lepi, kakor bi gledal v jutranjej zdti razcvetajoče se cvetice. Jako sta si bili podobni po vnanjih lastnostih, a po notranjih čutilih in sercu sta si bili zopet različni. Anuška je bila odkritoserčna in priljudna deklica, ki nij nikemur prikrivala svojih misli, obstala je vsak pregrešek in se nij nikoli lagala. Barica je delala baš nasprotno; prikrivala je svoje napake in se nij nikoli pokazala Ijudem v svojej pravej podobi. Lagala se je prav pogostonm, večkrat zato, da si odverne kako zasluženo kazen, večkrat zopet zato, da pokaže svojim tovariši-cam <5ne lepe čednosti in lastnosti, katerih nikoli nij imela. Bila vam je to jako prebrisana in zvita deklica. To se ve, da so jo njeni dobri roditelji (stariši) večkrat oporniujevali in svarili, ali zastonj, kur jih nij hotela slušati. Nij ga bilo dneva, da ne bi bila Barica oskninila svojih nežnih ustic s kako lažjo. Ali lažnjivec mora imeti dober spomin, drugače mu laž malo pomore, iu baš tega Barica nij iinela. Zato so jo tudi večkrat zasačili na laži. — 168 — Ako je bila delj časa v sobi brez vsega opravila, rekla je materi, da se j« učila; a mati sed<5 v drugej sobi pri odpertih vratih videli so v ogledalu, da se je njih hčerka Barica ves čas igrala s klobukom. Ako je zmanjkalo sladkorja pri zaju-treku, rekla je, da ga ona nij vzela; a pri tej priči, ko potegne robec iz žepa, padejo košceki sladkorja na tla pred njo. Kedar je ni.i bilo vol.ia učiti se, iz-¦ mislila si je kako bolezen in se je znala tako potajiti, da so roditelji raorali ver-jeti, Barica je bolna. To se zna, da Barico niti roditelji niti dvugi ljudje nijso radi imeli. Prizadevali so si mnogo roditelji, da bi svojo hčerko odvadili njenih gerdih lastnosti in jo pripeljali na oni pvavi pot, po katevem hodijo vsi dobri otroci; ali pri Barici je bilo rse zastonj. Naposled poskušajo oče še zadnje gredstvo. Zapovedali so vsej družini, da naj skerbno pazi na vse, kar bode Ba-rica govorila, storila, prosila, želela ali zahtevala, in vsak naj stovi nas])rotno od tega. Družina je slušala iu storila vse, kar so oče rekli. Nekega dnč rece Barica dekli, da naj gre v kuhinjo, ker jo mati kličejo. Ali dekla neče slušati in reče Barici v lice, da nij res. Drugipot Barica toži, da jej je mraz. Mati naglo odpr6 okno in rek<5: ,,Hm, ko ne ti ,je le vročfl." Enkrat ponudi Barica svojej sestri AnuSki kosček sladkorja: ali sestra vflrž« slad-kor skozi okno rekoč: ,,Ne verjamem, da bi to bil sladkor: šaliti se hočeš z manoj in mi ponujaš solf." Ako je Barica vekla, da se dobro pučuti, spravili so jo mati v postelj, in so rekli vsem, da je bolna: a če je tožila, da jej ni dobro, bili so mati veseli in so rekli, da prav dobro izgleda. — Glfijte, tako se je Lo-dilo lažnjivej Barici, da jej nobeden v hiži nij hotel več verjeti, ako tudi je govorila resnico. Pa najhuje §e le pride; le posMajte, kako se je lažnjivki dalje godilo. Nekega dne Barica res izboli. Vleže se v postelj in toži roditeljem svoje bolečine. Ali oče in mati se delata, kakor bi jej ne hotela verjeti. Mnogo si zdaj prizadeta bolna Barica, da bi roditeljem dopovedala, kako zel<5 je bolna. A oče in raati se smejata in pravita, da nij res, ker prav dobro izgfleda in sa .jej tudi bolezen nikjer ne pozna. — Mislite si otroci kako hudo je to dejalo bolnej Barici. Ko je bolezen zinirom bujša postajala, poslali so oče po zdravnika. Zdrav-nik pride in oče stopijo k njerau rekoč: ,,Kaj ne, da naša Barica nij bolna?" ,,Dovolite," odverne zdravnik, ,,ovi pot je Barica res boina in še prav nevarno." — ,,Ali je mogoče?" začudita 8e oče ia mati, ,,in mi jej nisva hotela verjeti." Pri teh besedah stopijo Bavici solze v oči in žalostno pogleda svoje roditelje. ,,Oh oče, mati" rekla je, ,,prof?ira vaju, verjemita mi, da sem bolna." Zdaj stopijo oče bliže k postelji, primejo bolno Barico za roko iu rek<5: ,,Glej, ljuba moja! kako lehko bi umerla, ako bi m bili poklicali zdravnika, ki nara je povedal resoico. Skerbfili bonio. da se zopet ozdraviš, a ti glej, da se po-boljšaš in aikoli ne pozabiš prigovora, ki pravi: Ked6v laž govovi, vso vero zgubi. Barica je zopet ozdravela in je bila vsa drugacna deklica. Bila je podobna svojej sestri Anuški ne samo na vnanjib. dobrih lastnostih, nego tudi na vseh onih lepih čednostih, ki izvirajo iz dobrega, np.pokvarjene.ffa serea in lepe čiste du§e. Roditelji so jima napravili novo obleko, v katerej nij bilo nobene razlike. Vsak, keddr je videl dvojčici, Anuško in Barico, rekel je: ,,Eno serce in ena misel." Albina Pirc