ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 24, št. / n-ro 4 november / novembro 2019 Uvodnik Frontartikolo . Slovenia Esperanto-Ligo havas kune kun siaj indivi-duaj kaj kolektivaj membroj la statuson de neregistara organizo en publika intereso. Tio liveras al ni kelkajn privilegiojn, kiujn ni ankorau ne eluzis en la tuta amplekso, kaj kelkajn pliajn devojn kaj administrajn kaj programajn. Laufakte pritraktataj, ni estas sufice efikaj en la kultura kaj kleriga kampoj, sed oni povus sukcesi multe pli, se ni nur scipovus animi kaj altiri aldonajn membrojn kaj subtenantojn. En la moderna medio, kiu ofertas sennombrajn diversajn eblojn por diligenta au amuza vivpasigado, estas malfacile altiri gejunulojn, aparte se iliaj parencoj, geamikoj au mentoroj ne estas subtenantoj de la Esperanto-movado. Sekve ni espe-rantistoj devas eksterordinare peni varbi kaj akiri novajn membrojn kaj provi revigligi la eksajn samide-anojn. Nun ne estas iu ajn sinpraviga kialo por kabeismo, car ec en la sangigemaj cirkonstancoj de la 21-a jarcento la alta kvalito kaj la perspektivoj de Esperanto estas realaj. O.K. Iz dejavnosti ZES El la agado de SIEL Invito al la Zamenhofa tago 2019 Slovenia Esperanto-Ligo (SIEL) kaj Esperanta Sekcio de Kultura Societo Slovenj Gradec invitas al la solenajo kaj kunigado okaze de la 160-a datreveno de la naskigo de L. L. Zamenhof kaj al honorigo de la Tago de Esperanto-libro kaj de la Tutmonda tago de homaj rajtoj sabaton, la 14-an de decembro 2019, je la 10-a horo en la salono de la Biblioteko Ksaver Meško en la strato Ronkova 4, Slovenj Gradec. Jen la programo: 1. Salutvortoj de la gastigantoj 2. Okaza parolado de la prezidanto de SIEL 3. Tri kantoj en Esperanto (Grupo Hedera vento) 4. Prezento de novaj eldonajoj (la tria represo de la Gramatiko de Koser, traduko de Rekta metodo de Marcek, traduko de Vivo de Zamenhof de Privat) 5. Paperteatrajo: Needzeca patrino de Prešeren (prezento de bapto) 6. Novaj funkcioj kaj redaktado de la reta Slovena – Esperanta Vortaro 7. Deklamo de poemo de Ivica Hace en la slovena kaj en Esperanto 8. Kunigado kaj mangetado en la ejoj de la biblio-teko 9. Je la 12:45 la ekiro al mallonga gvidata vizito de vidindajoj de Slovenj Gradec. La renkontigon ni daurigos per libera diskutado, kunigado, mangetado kaj babilado. Oni povos unuope au en gvidata grupo promeni tra la stratoj de la urbeto. Ni afable invitas ciujn membrojn de Esperantaj organizajoj kaj samideanojn el Slovenio kaj el najbaraj landoj. Bonvolu inviti ankau viajn geamikojn kaj gekolegojn kaj tiujn, kiuj eble ne scios pri nia invito. Oficaj horoj de SIEL kaj ESL La fiksa tempo por la klubaj oficaj horoj au kunvenoj de SIEL kaj EDL ciun unuan kaj trian mardon en la monato je la 18-a funkcias bone. La nova, pli granda oficejo en Štefanova-strato 11 ebligas pli da fleks-ebleco kaj diverseco de niaj agadoj. Oni bezonus ankorau kelkajn aldonajn rimedojn kiel librosrankojn kaj sendratan interreton (WiFi). La ceesto varias de du gis dek, depende de la anoncita programo de la kun-veno. La fiksa tempo estas aparte konvena por nia limigita libroservo, car oni nun povas serci literaturon en la (parta) faka biblioteko de SIEL kaj trafoliumi au legi interesajn librojn en la klubejo. Oni povas ankau servi iun per kafo au teo kaj kunportitaj bonajoj. O.K. Uporaba spletnega slovarja Post unu jaro de la provuzado la ehoj de uzantoj de la Slovena – Esperanta reta vortaro, atingebla per la ligilo http://www.termania.net/, estas favoraj. La vortaro superis kvardek tri mil gvidvortojn. Oni povas rekte rete komenti kaj proponi sangojn au aldonojn. Slovensko-esperantski slovar Mice Petric je na razpo-lago uporabnikom že vec kot eno leto na spletišcu Termania. Zdaj smo si že nabrali nekaj izkušenj z njim. Vsekakor je zelo uporaben zaradi možnosti iskanja raznih besed ali izrazov v slovenšcini in esperantu. Njegova prednost je zelo veliko sopomenk, ki sicer niso cisto tocne, a so zelo dobrodošle pri pisanju teksta v esperantu, saj nam omogocajo prosto in bolj gibko oblikovati besedilo. Pri iskanju pomena esperantskih besed in izrazov je pot za kakšen klik daljša, a prav tako v množici možnih odgovorov najdemo najbolj ustrezno rešitev. Ta slovar je prav tako uporaben za tiste, ki že dobro obvladajo esperanto, a išcejo lep in primeren izraz; slovar Mice Petric namrec ponuja veliko, ceprav ne vseh možnosti. Že v prejšnji številki našega biltena smo na strani 4 objavili novo funkcijo spletnega slovarja, ki omogoca neposredno preko spleta komentirati posamezne sestavke slovarja. Nekateri uporabniki so tako že opozorili na najdene napake in pomanjkljivosti ter predlagali nova gesla ali pomene in prevode že obsto-jecih gesel v slovarju. Urednik slovarja mag. Janez Jug je že vnesel veliko popravkov, za nekatere sporne zadeve pa bo potrebna razprava v uredniškem odboru, ki ga sestavljajo Janez Jug, Tomaž Longyka, Vinko Ošlak in Marija Zlatnar. Naš spletni slovar tako pridobiva na tocnosti pa tudi na obsegu. Novembra 2018 je slovar zacel svojo pot z 42.654 gesli. V zadnji lanski številki našega biltena smo postavili cilj preseci 43 tisoc gesel. Ta cilj smo v enem letu krepko presegli in je stanje konec novembra 2019 preko 43.100 gesel. Pripravljenih pa je še preko sto sprememb sestavkov in dodatnih gesel za cas, ko jih bodo uredniki utegnili obravnavati. Še vedno velja vabilo k neposrednemu komentiranju in predlaganju, pa tudi k pošiljanju elektronskih pisem uredniškemu odboru na naslov info@esperanto.si. Ja, pa še to, imamo nov cilj, namrec 44 tisoc gesel. O.K. Esperanto per rekta metodo v slovenšcini Konec tega leta bo verjetno natisnjena prva naklada Marcekovega ucbenika Esperanto per rekta metodo v slovenskem prevodu. Ta ucbenik za zacetnike z ilustra-cijami Linde Kuruc-Marcek je že preveden v 39 jezikov, tokrat tudi prvic v slovenšcino. Prevod je opravil Peter Grbec, lekturo pa Janez Jug. V sodelovanju z Založbo Stano Marcek iz Martina na Slovaškem bo knjigo izdalo Združenje za esperanto Slovenije. Knjiga ima 114 strani (22 lekcij, vaje, slovarcek), veza-va bo broširana v formatu 25 cm, z barvnimi platnica-mi. Uradna cena bo enaka kot pri vseh izdajah, to je 7,50 €, a za skupna narocila najmanj 3 izvodov in narocila esperantskih organizacij bo tretjinski popust. Torej velja razmisliti o bodocih zacetnih tecajih, krož-kih in obdarovanjih ter nabaviti na zalogo dovolj teh prav uporabnih in zabavnih ucbenikov. Izkoristite zelo ugodno ceno v prednarocilu! Prednarocila pošljite na naslov info@esperanto.si. O.K. Iz dejavnosti EDL El la agado de ESL Vesele urice v MC Kranj En la Intergeneracia Centro Kranj estas daurigata Esperanta kurso por komencantoj kaj memlernantoj. Oni renkontigas je la 18:45 la duan kaj la kvaran mardon ciumonate. V medgeneracijskem centru Kranj, Cesta talcev 7, se tudi letos nadaljuje ciklus konverzacijskih srecanj v esperantu. V okviru Veselih uric, ki obsegajo še ucenje vec drugih jezikov, je esperanto na vrsti vsak drugi in cetrti torek v mesecu ob 18:45 in traja eno uro. Tecaj je namenjen tako zacetnikom kot samoukom, ki potrebu-jejo pomoc in govorno prakso. Sprošceno konverzacijo in ucenje s pomocjo raznih racunalniških tecajev in igric vodi Gregor Markic. Udeležba na tecaju je okoli 5 oseb (Foto O.K.) Udeležba precej niha, najveckrat smo štirje ali nas je pet. Obcasno prinesemo s seboj kakšno esperantsko igrico, vedno pa je v uporabi tablica ali pametni telefon, papir in svincnik prideta le redko na vrsto. Zelo pogosto uporabljamo spletni slovensko-esperantski slovar na spletišcu Termania. Dobrodošli so novi udeleženci, saj ni potrebno pozna-ti že predelane snovi, z veseljem bomo ponovili tudi kakšne osnovne zadeve. Urnik dogodkov in druge in-formacije dobite na spletišcu Vecgeneracijskega centra Gorenjske www.vgc-gorenjska.si s klikom na sliko Kranja. O.K. Europa tago de lingvoj en lernejoj La prezidantino de ESL Nika Rožej honorigis la tagon per pluraj aktivecoj. Jen siaj tri mallongaj raportoj: Miaj amikaj rilatoj kun s-ino Mihaela enkondukis min al la Privata elementa lernejo Montesori en Podutik ce Ljubljana. Mi vizitis la lernejon la 24-an de septembro 2019 je la okazo de la Europa tago de lingvoj kaj mi sentis min tie tre agrable. Estis tre interese por mi vidi, kiel estas tie organizita la instruado. La lernantoj de la dua jartrio en granda lernocambro samtempe ceestas diversajn temojn en diversaj lokoj de la cambro. Ili decidas kaj antaudiras pri kiuj temoj ili dum la tago auskultos kaj laboros. Instruistoj akurate je la fiksita horo komencas kaj finas kaj la lernantoj ricevas taskojn por daurigi solaj la laboron. Kiam mi invitis la lernan-tojn, mi prezentis min kaj la verkon de dr-o Zamenhof, ili diris siajn nomojn, kaj ni ellernis salutvortojn, partojn de korpo en Esperanto, poemeton pri muso. Ili desegnis kaj skribis plurajn vortojn al la folioj kun baza sciigo pri esperanto, kiujn mi donis al ili. Estis interese, ke kelkaj knabinoj komencis elpensi propran novan lingvon. Ni tamen adiauis esperante. La 26-an de septembro mi vizitis la 1-an, la 2-an kaj du 4-ajn klasojn de la elementa lernejo Trnovo en Ljubljana. Mi parolis pri dr-o Zamenhof, pri Esperanto, ni ellernis poemeton pri muso kaj vortojn por diversaj partoj de la korpo, kaj iom gimnastikis. Mi klarigis vortojn pri kiuj kelkaj infanoj aparte interesis. En la unua klaso la lernantoj kantis al mi francan kanton. La instruistino havas kutimon, ke si dum la lernojaro instruas la infanojn per diversaj fremdlingvaj kantoj. Ne sciante la francan, mi rekonis kelkajn vortojn car ili estas samaj au similaj kiel en Esperanto. Kun helpo de mia amikino mi sukcesis prezenti Espe-ranton en la elementa lernejo Retece apud Škofja Loka la 17-an de oktobro 2019. En la plilongigita restado de la gelernantoj de 2-a, 3-a, 4-a, kaj 5-a klasoj mi parolis pri dr-o Zamenhof kaj Esperanto, sinprezentado, salutoj, partoj de la korpo ktp. Ni ellernis la poemeton pri muso kaj gimnastikis. Kelkaj lernantoj interesigis ankau pri la eblo de lernado per interreto. Esperanto z gledališcem kamišibaj La Europan tagon de lingvoj oni celebris ankau en la biblioteko Fužine en Ljubljano. Dragica Ropret kaj Nika Rožej pluigas la esploradon, kiel plej efike instrui Espe-ranton al la infanoj, sciantaj nek legi nek skribi, per paperteatro, nomata japane kamisibaj. Oni povis spekti kvar mallongajn teatrajojn: Muso, Koloroj, Ludemaj nombroj kaj La raupo dormas. Evropski dan jezikov smo proslavili tudi v Ljubljani s predstavo gledališca kamišibaj v knjižnici Fužine pod naslovom Z esperantom v pravljicni svet. Vabljeni so bili zlasti predšolski otroci in seveda njihovi sprem-ljevalci. Dragica Ropret Žumer je v sodelovanju z Andrejem Žumerjem Skribasom in Niko Rožej pripravila kar štiri krajše predstave: Muso, Koloroj, La raupo dormas in Ludemaj nombroj. Obisk je bil kljub pravocasnemu obvešcanju malošte-vilen, ker je v bližini knjižnice v lepem vremenu na pro-stem potekalo še vec prireditev lokalne skupnosti. A prisotni so z zanimanjem sledili predstavam in se radi vkljucili v pogovor. Knjižnica Fužine je odprta za esperantiste (Foto O. K.) Ko smo po predstavi avtorji in spremljevalci analizirali nastop, smo bili enotni, da so taki prikazi esperanta koristni in uspešni. Vzbudijo zanimanje otrok in staršev za ucenje, niso obremenjujoci za otroke in imajo kljub temu trajen ucinek. S takim delom je treba nadaljevati in ga promovirati v slovenskem izobraževalnem siste-mu in v esperantskem pedagoškem sektorju. O.K. Tudi Nika zna animirati najmlajše (Foto O.K.) Iz dejavnosti EDM El la agado de ESM esperanto_maribor_logo_stran Ponatis zgodovinskega ucbenika V sodelovanju mari-borskih in koroških esperantistov je konec tega leta izšla 3. popravljena izdaja Popolne slovnice esperantskega jezika, ki jo leta 1910 napisal Ljudevit Koser. Poglobljeno in poosebljeno spremno besedo k tej izdaji je napisal Vinko Ošlak. Urejanje in prelom je opravil Mario Vetrih, lekturo pa Vinko Ošlak. Izdajatelja sta Kulturno društvo Slovenj Gradec in Espe-rantsko društvo Maribor. Založba in tisk sta bila v rokah družbe Cerdonis iz Slovenj Gradca. Broširana knjižica formata B5 ima 112 strani. Uradna cena knjige je sicer 10 evrov, a jo bodo clani slovenskih esperantskih orga-nizacij prejeli brezplacno. Ne glede na naslov knjige gre za ucbenik z 10 lekcija-mi, vajami in rešitvami. Tako so si pred sto leti pac predstavljali ucbenike latinšcine, nemšcine itd. Ta ponatis, ki ga je financno podprlo Kulturno društvo Slovenj Gradec, je dragocen spomin na pionirja espe-ranta v Sloveniji, pa tudi cisto uporaben pripomocek za ucenje na star nacin – s svincnikom in papirjem za mizo, tudi ce zmanjka elektrike. O.K. Nova knjiga: Zamenhofovo življenje EDM je založilo in izdalo še eno zgodovinsko delo, namrec življenjepis L. L. Zamenhofa, ki ga je kmalu po smrti tvorca esperanta napisal švicarski esperantist Edmond Privat, sicer znan pisec, publicist in zgodovinar. Izvirnik v espe-rantu je prvic izšel leta 1920 na 208 straneh in nato še leta 1923 na 109 straneh. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila knjiga preve-dena še v anglešcino in nizozemšcino. Prvi prevod v slovenšcino sta zagotovila Virineja Kajzer in Vinko Ošlak. Urejanje in prelom sta bila v rokah Maria Vetriha. Zanimiva knjiga je brez množice slik, kot jih imajo nekatere druge izdaje, in ima le 82 strani bese-dila ter je izšla kot elektronska knjiga in bo tako tudi vsem brezplacno na razpolago. O.K. Iz dejavnosti ŽED El la agado de FES Finna Avo Frosto sendos leterojn al slovenaj infanoj Sekretario de FES Maribor havas bonajn kontaktojn kun la finnaj esperantistoj. Li bone konas la morojn dum la Julemiko en Skandi-naviaj landoj. Pli multo da homoj en Skandinaviaj landoj apartenaj al Evangelia eklezio. Iliaj moroj dum la Adventa tempo diferencas – ie pli ie malpli – de la Romkatolikaj moroj, regantaj en nia spaco. Priskribi ciujn diferencojn, mi ne volas, gi postulas tro da spaco. Finfine oni povas tion tralegi ie ajn. La fakto estas ke Avo Frosto, au se vi volas Kristnaskulo, startas je eks-trema nordo. Finnoj sian Avon nomas Joulupukki, kio signifas Jula Boko au Adventa kapro. Carma nomo! En Finnlando ili estimas nek Kristnaskulon nek Avon Froston, kiu al ili rememorigas la rusan proksimecon. Por ili estas cefa figuro la iama bona kapro, kiu observis la infanojn tra la fenestroj. Tiam estis ciuj domoj mal-altaj kaj estis eble observi tra la fenestroj. Tiajn kadrojn oni povas trovi en Vikipedio au ie alie. En la Finnlanda cefurbo oni povas en la nuna periodo vidi lumprofilojn de kaproj, starantaj sur la malantauaj kruroj. Finna Joulupukki havis fabelan hejmecon sur la monto Korvatunturi, nordoriente de Rovaniemi. Car tiu regiono nun estas limregiono, la amasa turismo ne estas permesita. Pro tio ili konstruis novan centron en Rovaniemi, precipe por satigi la okcidentajn apetitojn. Fabeleco restis iom reala, alio sangigis. »Resono« al ideo de FES estis surpriza. Ni ricevis preskau 50 adresojn kaj nomojn de infanoj. Municipo Lendava ege estimas nian laboron, de ties oficistinoj ni ricevis 20 adresojn. Ni informis nur unu personon. Ne nur el Slovenujo sed ankau el Hungarujo, Austrujo kaj Rusujo ni ricevis nomojn kaj petojn. Ciu letero devas esti iom malsama. Skribadi tiom da leteroj estis servutula laboro. Ciu letero estas skribita dulingve ekz. slovene kaj Esperante, au hungare kaj Esperante, au germane kaj Esperante. En nia regiono kaj en la tuta Slovenujo, Esperanto estas malbone konata vorto. Ni esperas, ke ec centoj da homoj ekscios multon pri nia lingvo. Multaj homoj povos legi Esperanton, kompari la tekstojn, lerni la vortojn kaj simile. En la leteroj la infanoj estas instigitaj legi artikolojn pri Esperanto, pri nordiaj bestoj kaj simile. Ni presis apartajn kovertojn kaj preparis cion por sub-skribo de Joulupukki. Nun ni estas disrevigitaj, car finnlandaj postistoj strikas gis la 25-a de novembro. Tiel Finnando estas detrancita de la cetera mondo por du semajnoj. Estas la demando, cu la infanoj ricevos leterojn gustatempe. Restas al ni esperi. J.M. La bildo sur la aparta koverto por Joulupukki Komentiramo Ni komentas Iz zgodovine gibanja Evropski dan diskriminiranih jezikov Janez Zadravec kritike komentas la sintenon de europaj kaj slovenaj politikistoj kaj plimultaj komuni-kiloj okaze de la Europa tago de lingvoj. »La letero de legantoj« aperis la 5-an de oktobro 2019 en la gazeto Dnevnik en Ljubljana sub la titolo Europa tago de la diskriminataj lingvoj. Evropski dan jezikov, ko smo spet govoricili o vecje-zicnosti in enakopravnosti, je že mimo. Vsakodnevno pa se nadaljuje prevlada enega jezika in diskriminacija vseh ostalih. Tudi zaslišanja kandidatov za evropske komisarje so lep dokaz diskriminacije. Evropska komisija je tako vse bolj podobna Evroviziji. Ni pomembno kaj kandidati govorijo, pac pa kako govorijo anglešcino. Tudi naš kandidat je menda govoril v anglešcini – njega sicer nismo slišali, pac pa prevajalca, ki ga je prevajal za nas v slovenšcino!? In tako nova Evropska komisija nadalju-je star sistem diskriminacije vseh drugih jezikov in kultur razen angloameriške. Nadaljevanje kulturno –jezikovnega kolonializma tako ostaja še eno gnilo jajce v opevani košarici evropske demokracije. Ljudje pa se vendarle vsak dan bolj zavedamo, da je naše kulturno jezikovno okolje nelocljiv del širšega naravnega okolja. Vse to pa je bogastvo cloveštva, ki ga moramo braniti pred unicevanjem in ropanjem v ime-nu dobicka in kapitala. Evropa in svet sta pred odlocil-nim razpotjem, da nadaljujemo po poti nadvlade, izko-rišcanja in kolonializma ali pa po poti varovanja okolja, varovanja kultur in jezikov oziroma sodelovanja in enakopravnega sporazumevanja. To pa zahteva nepri-merno vec sodelovanja vseh državljanov, ne pa zgolj preracunljivih, privilegiranih in nenacelnih politikov! Ena izmed redkih organizacij, ki se ukvarjajo z jeziko-vno enakopravnostjo, je Združenje za esperanto Slove-nije. V okviru prostovoljnih možnosti si prizadeva za sodelovanje z Ministrstvom za kulturo RS v delovni skupini za Nacionalni program jezikovne politike in z Ministrstvom za šolstvo RS z Zavodom za šolstvo ter Nacionalno Unesco komisijo. Predlaga, da se mednaro-dni jezik esperanto obravnava tudi v Evropski uniji in da postane izbirni predmet v šolskem sistemu. V Evropi je namrec preko 200 jezikov, v EU pa bi naj enakoprav-nost zagotavljala prevajalska služba s 1200 zaposlenimi in 457 jezikovnimi prevajalskimi kombinacijami!? De-jansko pa ima anglešcina privilegiran kolonialni položaj, vsi ostali jeziki pa so diskriminirani. V šolskem sistemu ima anglešcina prav tako privilegiran monopolni polo-žaj, ki ima vse znacilnosti kolonializma, diskriminacije drugih jezikov in ogroža materne jezike – v našem primeru tudi slovenšcino. Mednarodno leto staroselskih jezikov, ki ga je letos proglasila OZN, in Evropski dan jezikov naj nam bosta na tem razpotju spodbuda za odlocitev med sedanjim kolonializmom – danes anglešcine in jutri kitajšcine (?) – ali pa uporabo mednarodnega jezika za enakopravno mednarodno sporazumevanje. Na osnovi Splošne de-klaracije o clovekovih pravicah smo se dolžni boriti za ohranitev bogastva raznolikosti naravnega in kulturno – jezikovnega okolja! Janez Zadravec, Ljubljana Obvestila in vabila Informoj kaj invitoj Tecaj v medgeneracijskem centru Izola V letošnjem šolskem letu 2019/2020 prav tako pote-ka tecaj mednarodnega jezika esperanta na Medgene-racijskem centru Izola. Tecaj vodi Peter Grbec. Tecaj se je zacel že marca 2019 na pobudo Nike Rožej, ki je stopila v stik z vodstvom Medgeneracijskega centra v Izoli. Po dvomesecni prekinitvi zaradi poletnih pocitnic tecaj esperanta od septembra spet poteka redno ob cetrtkih, od 14.00 do 15.30. Tecaja se udeležuje 5 tecajnikov. Smo torej majhna, vendar zelo prijetna skupina, kjer ucenci hitro napredujejo. Za ucenje uporabljamo ucbenik Esperanto po direktni metodi, ki ga je napisal Stano Marcek in vaje, ki jih je po tem ucbeniku pripravila Anna Lowenstein. Za motivacijo obcasno obišcemo tudi tecajnike esperanta v bližnjem Trstu in tako uporabljamo esperanto tako kot je bil zamišljen, in sicer kot mednarodni jezik. P.G. Novaj libroj en la faka biblioteko La faka biblioteko de SIEL konsistas el kelkaj centoj de diversal libroj kaj revuoj. La plej malnovaj volumoj estas heredajo de la fondintoj de la esperanta movado en Slonenujo antau 100 jaroj. Novaj akirajoj okazas pli malpli hazarde per donacado de niaj geanoj, per intersangoj inter aliaj societoj kaj per niaj finance limigitaj acetoj. La cefa problemo de la biblioteko estas la foresto de la propra klubejo kaj spaco por la librobretaro. La longjara gastado de la arkivo kaj de la biblioteka korpuso ce maltaugaj lokoj igis grandan domagon por la tekstaro kaj kauzis la perdon de la kartona katalogo. Nun oni provas revigligi la libroservon de SIEL kaj oferi la sancon trafoliumi kaj prunti la literaturon el la faka biblioteko. Nova katalogo de la biblioteka korpuso estas farata kaj rete aperota. Kiuj estas la novaj akirajoj de la biblioteko? Laste ni acetis ce UEA la Vojagon de Onia-Japana enkadre de la komuna akiro por niaj geanoj. Dum la itala kongreso en Triesto ni pliricigis la korpuson per dek titoloj enkadre de la intersango kun la eldonejo Espero, Partizanske. Zdenka Rojc donacis al ni (kaj ankau al la biblioteko de la elementa lernejo Anton Ukmar Koper) multajn ekzemplerojn el la propra stoko. La familio Zadravec – Ferrer subtenis la bibliotekon de SIEL kaj la bibliotekon de la esperanta sekcio Slovenj Gradec per pluraj libroj. Ni atendas tri novajn titolojn, la cijarajn eldonajojn de niaj societoj. O.K. Razstava v Gorici V izraelskem svetišcu Sinagoga v Gorici, Via Graziadio Isaia Ascoli 19 (v Podgori, na desnem bregu Soce), bo od 3. decembra 2019 do 21. januarja 2020 razstava Zamenhof – promotor dialoga med narodi in razlicnimi kulturami. Organizator razstave je tržaško esperantsko društvo TEA, pokrovitelj je obcina Gorica v sodelovanju z goriškim društvom prijateljev Izraela. Vstop na razsta-vo je brezplacen, razstava pa je odprta ob torkih in cetrtkih od 17. do 19. ure. Ce boste kje v bližini, nujno izkoristite to priložnost za ogled te zanimive razstave pa tudi prenovljenega in vzdrževanega starega verske-ga centra. O.K. Tecaj na OŠ Anton Ukmar Koper Tudi letos poteka ucenje esperanta na OŠ Antona Ukmarja Koper. Tecaj poteka eno uro tedensko in ga obiskuje 8 ucencev. Tecaj vodi Peter Grbec, ucitelj geografije na tej šoli. Ucenci in ucenke se esperanta ucijo s pomocjo aplikacije Duolingo v anglešcini in tako izboljšujejo svoje znanje esperanta, anglešcine in tudi slovenšcine. Še posebej bi rad pohvalil devetošolca, ki redno hodi na tecaj esperanta že štiri leta in tudi pogovorno dobro obvlada esperanto. Letošnja motivacija za ucenje esperanta je ponovni obisk ucencev francoske šole Victor Considerant iz kraja Salins-les-Bains, kjer se ucenci prav tako lahko ucijo esperanto. S francoskim uciteljem, tudi espe-rantistom, Emmanuelom Desbrierresom lepo sodelu-jeva in skupaj nacrtujeva prihod in aktivnosti franco-skih ucencev. Ucenci francoske šole so našo šolo obiskali že lani in obisk šole je zelo dobro vplival na motivacijo ucencev za ucenje esperanta. Ucenci iz Francije nas bodo ponovno obiskali 23. aprila 2020. P.G. Objave v slovenskih medijih Nedeljski Dnevnik, 5. oktobra 2019, je v rubriki Odprta stran – Pisma bralcev objavil prispevek Janeza Zadravca Evropski dan diskriminiranih jezikov v zvezi z letošnjim proslavljanjem Evropskega dneva jezikov. Glede na aktualno vsebino objavljamo vsebino v celoti v današnji rubriki Komentiramo – Ni komentas. Primorske novice, 1. oktobra 2019, so objavile zapis Nike Rožej o 86. kongresu italijanskih esperantistov v Trstu. Pod barvno sliko s tecaja esperanta med kongre-som je med drugim navedeno vec drugih dogodkov kongresa, katerega se je udeležilo tudi 10 slovenskih udeležencev, in velik prispevek Petra Grbca, ki je deloval v organizacijski ekipi kongresa skupaj s clani tržaškega esperantskega društva TEA. Jarkotizoj de SIEL kaj ESL Letna clanarina ZES za individualne clane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Clanarino ali prostovoljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun ZES pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0001-2538-761 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »char« in namen placila: »priimek, clanarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo SI99, ostalo pa pustite prazno. Letna clanarina ED Ljubljana ostaja na ravni iz prej-šnjega leta, to je 12 € za zaposlene, 6 € pa za brezpo-selne, upokojence in študente. Clanarino ali prosto-voljne prispevke lahko placate na srecanjih in sestankih ali na poslovni racun EDL pri Delavski hranilnici d. d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navo-dilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K. Darujte za napredek esperanta Naša davcna zakonodaja omogoca podariti do 0,5 odstotka odmerjene dohodnine obcana izbrani upravi-ceni organizaciji. Ce obcan – davcni zavezanec tega ne naredi, gre ta znesek v državni proracun za splošne namene. Vsekakor velja, da darovalca ta donacija ne stane nic. V letu 2019 je ZES kot nevladna organizacija v javnem interesu prvic dobilo na tak nacin od obcanov darovana sredstva. Nateklo se je za okoli 200 evrov donacij, kar je nekaj manj, kot smo nacrtovali. Ta sredstva so darovani del dohodnine za dohodke obcanov v letu 2018, za katere so prejeli dohodninske odlocbe v letu 2019. ZES poziva vse esperantiste in prijatelje esperanta ter druge naklonjene osebe, ki tega še niso naredili, da namenijo del dohodnine v dobro naše organizacije, ki bo tako zbrana sredstva gospodarno uporabila za izvedbo programa in projektov v korist vseh sloven-skih esperantistov. S temi sredstvi bomo podprli tudi projekte naših kolektivnih clanov EDL, EDM in ŽEDM. Tistim, ki so že namenili del dohodnine naši organi-zaciji, ni treba letos narediti nic, saj lanska odlocitev velja naprej do morebitnega preklica ali spremembe. Ce ne veste, ali darujete del dohodnine, lahko to pre-verite na dva nacina: elektronsko z vstopom v svojo dohodninsko dokumentacijo v aplikaciji e-davki ali preprosteje s pogledom v svojo dohodninsko odlocbo – na koncu obrazložitve, malo pred pravnim poukom, je navedena obdarjena organizacija in znesek te donacije. ZES zaradi varstva podatkov namrec nima seznama darovalcev. Zahtevo za podaritev dela dohodnine vložite pred koncem tega leta. Ce ste že kdaj prej vložili drugacno zahtevo, bo nova zahteva staro avtomatsko razvelja-vila. Kako vložiti zahtevo za podaritev dela dohodnine? Na voljo sta dve poti: izpolnitev obrazca »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije« ter dostava tega na obmocno enoto FURS ali pa izvedba zahteve po elektronski poti preko spletišca e-davki, ce imate digitalno potrdilo. Za tiste, ki bodo poslali ali nesli izpolnjeno zahtevo na pristojni financni urad, navajamo njihove naslove: Financni urad Brežice, Cesta prvih borcev 39a, 8250 Brežice Financni urad Celje, p. p. 2399, 3102 Celje, Aškerceva ulica 12 Financni urad Dravograd, Mariborska cesta 3, 2370 Dravograd Financni urad Hrastnik, p. p. 62, 1430 Hrastnik, Log 9 Financni urad Kocevje, p. p. 53, 1330 Kocevje, Ljubljanska cesta 10 Financni urad Koper, p. p. 31, 6001 Koper, Ferrarska ulica 30 Financni urad Kranj, p. p. 122, 4001 Kranj, Koroška cesta 21 Financni urad Ljubljana, p .p. 107, 1001 Ljubljana, Davcna ulica 1 Financni urad Maribor, Titova cesta 10, 2502 Maribor Financni urad Murska Sobota, p. p. 300, 9001 Murska Sobota, Slomškova ulica 1 Financni urad Nova Gorica, p. p. 45, 5001 Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 2 Financni urad Novo mesto, p. p. 380, 8001 Novo mesto, Kandijska cesta 21 Financni urad Postojna, p. p. 184, 6230 Postojna, Tržaška cesta 1 Financni urad Ptuj, p. p. 115, 2250 Ptuj, Trstenjakova 2a Financni urad Velenje, p. p. 204, 3320 Velenje. Kopališka cesta 2a. V obrazec vpišete poleg svojih podatkov še naslednje podatke o upravicencu: Združenje za esperanto Slove-nije, d. št. 93737777. odstotek: 0,5. Prosimo vas torej za 5 minut casa, da izpolnite obra-zec in napišete na ovojnico naslov financnega urada, ter za eno znamko vrste A. Za uporabnike spletišca e-davki pa je postopek še krajši in ga v celoti opravijo s pomocjo racunalnika, saj je vecina podatkov že napisa-nih in samo vnesejo podatke za ZES in podpišejo zahtevo z digitalnim potrdilom. Opravite to skromno formalnost takoj, da ne pozabi-te. Cas do novega leta bo ob množici drugih opravkov in skrbi minil v trenutku. Ce morete pridobiti še druge donatorje, boste veliko prispevali za našo stvar. Izvršni odbor ZES Celebrado de la Zamenhofa Tago 2019 Slovenj Gradec – la 14-an de decembro je la 10-a horo, Biblioteko Ksaver Meško, Ronkova-strato 4, plie pri la programo bonvolu legi sur la unua pago de tiu ci bulteno. Triesto – la 15-an de decembro je la 10:30 horo, en la klubejo de TEA, Via del Coroneo 15. Rijeka – la 16-an de decembro je la 17:30 la ekster-ordinara asembleo de la ES Rijeka, je la 19-a horo la Zamenhofa tago, je la 20-a horo la koktelo (domjenak), en la klubejo, Blaža Polica-strato 2, pliaj informoj: https://www.esperanto.hr/programo_ri.htm#201911 Vieno – la 14-an de decembro, en la Pola Instituto, Am Gestade 7, 1010 Wien, pli vidu ce https://eventaservo.org/eventoj/t_K1siwLgDBCVnpt au http://www.esperanto.at/neuigkeiten/ Kion oni legos en la sekvanta numero? Por la numero de Informacije / Informoj, kiu aperos meze de februaro 2020, ni antauvidas raportojn pri interesaj okazajoj dum la vintraj monatoj, krome ankau diversajn informojn, anoncojn kaj artikoletojn pri la agado en Esperantujo: - Zamenhofa Tago en Slovenj Gradec – raporto - novaj eldonajoj - antausciigo pri la jaraj kunvenoj - inventaro kaj arango de la faka biblioteko de SIEL - el la historio de nia movado ktp. La redaktoro rekomendas sin por kontribuoj pri via agado, proponoj, komentarioj, fotoj kaj rimarkoj, kiuj povus interesi la legantaron. Aparte estas bonvenaj verkoj en Esperanto, car ni ciuj bezonas ekzercigon kiel autoroj kaj legantoj. O.K. Pa še to…. Kaj ankau tion ci… Felicajn festotagojn kaj multe da sano, prospero kaj gojo en la jaro 2020! Helena Kottler Vurnik (1882 – 1962) La Anonco (1914) Episkopejo, Triesto Foto: O.K. INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Maticna št. / kodnumero 1205226. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni racun / bankkonto: IBAN SI56 6100 0001 2538 761 pri / ce Delavska hranilnica d. d.. (Swift-kodo: HDELSI22). Uredil / redaktis Ostoj Kristan, lektoriral / kontrollegis Tomaž Longyka. ISSN 2385-992X Naklada / eldonkvanto: 60 ISSN 2385-9628 URL: http://www.esperanto.si/eo/bulteno-informacije-informoj-0