gt. 4. V Gorici, v torek dne 14. januvarja 1908. Letnik X. Ishaja Tiak torek in toboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praanik iaide dan prej ob 6. irečer. Staae po polti prejeman ali ˇ Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in ietrtletno 2'50K. ProdajaierGorici r to- bakarnan Schwarz ˇ Šolakih ulicah, Jelleriitt t Nunikih ulicah in Le- b a n na Verdijeyem tekaliWu po 8 Tin. GORICA UredniitTo in upravniityo m nahajata t «Narodni tiikarni», ulica Vetturini b. it. 9. Dopiie je nasloriti na uredniitvo, oftlmae in narodnino pa na uprarniitTO >Goriee«. Oflasi te raJunijo po petit- Trstah in ficer ako te tiikajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeJkrrt tiakajo, radu- nijo ie po pogodbi. Udajatelj in odgoromi orednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskarna" (odgOT. L. Lukežič). Učileljska slranka. Danes ni tbö gofora o Kmeöki stranki ta Goriikem, izgiaila je e po- vršja in le nekaj sledor nam še kaže, da je ta ie pred kratkim raz?ijala 8voj pro- gram kmečka stranka. To pa se je zgo- dilo tako le! Ne bomo Tzbujali »po minor iz to- lifnega boja. „Agrarna" stranka se je zaöela a stranka mi pogajati. Liberalci so veako zdrožitoT takoj odklonili; S, L. S. pa se je izrekla, da se pogaja z agrarno atranko, ki je pra?ila, da ima enak prc- gram ko S. L. S., z Taako drogo stranko pa je S. L. S. odklonila ?tak dogofor. S tern je pokazala S: L. S., da je sprafljira, da ne iiöe'boja, ampak mira, kjer je mogoö, Tam pa, kjer je mir ne- mogoö, bi Tsaka nafidezna spra?a le ikodovala ljadst?a. In reči moramo, da je tndi mad kmečkimi pristaäi agrarne Itranke bilo skoro soglasno mnenji», naj 86 zdrniijo s S. L. S. Zgodilo pa se je, da so liberalni nčiteljji KriimanoTe, Or- banciöeve in Rako?iöeko?e Trite dobilt ˇ STJje rokevajeti agrarne straoke. Kon- itatirali smo že, da je tm liberalno nci- teljatfo korporativno prestopilo t agrarni tabor. Kmetje ˇ agrarni stranki niso bili nid kaj zadoToljni s tesni novimi zavez- niki. A liberalno nöiteljatro je s sfojim terorizmom zadašilo odpor kmeckih mož. Iraamo pred seboj pisane doknmente, ki dokazujejo, da bi se „agrarci" radi otre- sli liberalnega ačiteljstu. A sedaj je pre- pozno. „Agrarna" stranka ni Teč kmeč- ka stranka, ampak to je stranka Iiberal- nih nČiteljeT, ki čakajo le ie ogodne pri- like, da prijadrajo zopet lepo nazaj t GabrščekuT tabor. S tern, da je dobila „agrarna" stranka to lice, s tern je ladi za nas dano sta- liäöe. Urbančid, Križman, Rakotšček, so oam poroki, da imamo prar, ako „agrar- cem" ne zaapamo Tec". Danes gOTorimo le ie o „agrarni" besedi, a o agrarni — kmečki stranki ni toč gOTor». PrTo in glatno načelo raznih [KrižmanoT je boj proti „klerikalizma", RakoTščeki se bore za sTobodno iolo in delo Urban- i'iiew obstoja T psovanju „farjer". G asilo Hberaloega nčiteljstTa je „Učiteljski to- varis", list, ki je poleg „Naroda" in „So- čeu najstropenejši soTrainik kricanske fiole. ZatoWio pre?erjeni, da bo ta aci- teljska libsjklna stranka kmala zaspala t GabrščekoUjp. objemo. Nasa fpžnott pa je danes, da na to neizoginb dejstTO opozorimo one j-esne in piltfne mcže t biwii agrarni etranki, ki iraajo res smite! za kraečko IjndetTO, ki stoje na krščanskem staliSča in ki nočejo biti pod komando liberal- nega nčiteljst?a. S. L. S. je pokazala spratljiTOst, je pokazala ieljo po skopcem delu. Če pa je sedaj bivie „agrarne" stranke konec Tsled liberalnt ga uciteljsUa, ni tega krira S. L. S. Kmft in liberale i očitelj ne gresta skapaj! Liberalno ačiteljsUo ima poleg „farike" gooje le ie eno ieljo: Poviia- nje plac". Ali se more tako potišanje do- seči, ne da bi bil tepen kmet ? Ne! Kdor hoče tonj pljavati t lastno skledo, naj se le drži liberalnega DČiteljsUa, ki se- daj komandtra t bitii agrarni stranki. Nevarnost za državo. tlialji-). Njih staliiöe jim nodi Tie koristi monopola, ne da bi se jim bilo treba ozirati na kegarkoli. Dočim nadzira dr- iaTO pri izvrievanjo njenega monopola zakoncdaJFtTO, dočim re czirajo driarni monopoli na obče koristi in na blago- etanje driatljanot, katerim se ne sme äkodovati, telja za kartele en saai zakon : čim najteč mogoče obegateti svcje člene. Kartell so oničili s BTojim mono- polističnim sfališčfm tbo narodncgospo- darske zekone o centh. Dočim so prej določevali cene ponodba in naročilo, iz- delovalni troäki blaga in njega konenmna Trednoet za poeameznika, diktirajo daner te cene kartell poljudno. Neverjetno reliko moč so dosegli kartell t amerikanskih tra^tih, ki so celo samustcjnofit poesmeznih sTOjih členOT nničili in ki so, kot enotni podjetniki celega dela sveta, za gotoTe prodakte absolatni fladarji sretoTnega trga. Tadi za delaTstro so kartell Telika neTarnost. Je sicer res, da se doseže s karteli neka stalnost t delavnem raz- merjn; toda, ogromna premoč kartelOT na svetovnem trgn daje tem-le tadi proti organiziranemn dHaTsUn tse drngačno orožje T T roke nego pasameznema pod* jetnika, kateri se mora t stačajn starke bati konkorenC6. Karteli mo re jo poljudno zmanjšati prodnkcijo, in, 6e jim tako kaže, jo tadi dejanski zmanjšajo, karimaza posledico, de *^ delafstfo tromoma odpuida U§peäno pomoč so naili karteli t ! T rarstreni carini, ki obstoji tadi r At- striji; pod okriljem teh car in, ki imajo izkljočiti inozemsko konkarenco t prid domači indastriji, mogli so se karteli pro- sto razrijati. Ker se jim ni bilo treba bati inozemske konknrence, mogli so zri- iati cene srojim prodaktona skoro do li- ste meje, pri katere; bi mogla zananja j konkorenca, obtežena s carinami, tekmo- ' rati z domačimi izdelki. | Čim so se spoznali ikodljivi apliri , kartelOT, ni manjkalo predlogor gledč odstranitve slabih strani istih; starili so • se predlogi, ki so stremili za tern, da bi | se iznadla sredsUa, a katerimi bi se mo- glo postatiti T bran ikodljivim aplirom teh kartelor na obrt in na narodno go- spodaratfc. Dočira so nekateri predlagaii viscko j obdačenje kartelnih podjetnikof, nasveto- vaii so drogi odpraro rarnostnih carin. pod okriljem katerih karteli naravnost cvetejo. Dočim prrglsša a?8trij«ki koali- cijpki zakon z dne 7. aprila 1870 zdrn- žitve obrtnikof, potom katerih bi se naj doseglo ivisanje cen f ikodo Ijndstra, za neveljarne, predlagano je bilo od dra- ge strani, naj bi ee zakonskim potom do- ločilo, da imajo taka podjetja Tea dobi- ček, ki presega gotov odstotni postarek (d pr. 10° „), odit?e?ati državi t prid spluinosti, kajti, ta se gre za denar, ki ae dobi brez trada in brez zasloge. Ma- gistrat donajski je kot nadziralna oblast T mnogih elnčajih sklepe obrtnih zadrag, kateri (sklepi) so stremili za skapno zvi- ianje cen obrtnijskih izdelkor, kratko- malo sistiral; končno se je tadi staril predlcg, naj se taki dogorori pod kaznijo preporejo. Vsi ti predlogi so nekako pomanj- kijiri. Ako ee delniäke drožbe in karteli fiaaccijelno preveö obremene, znali bodo isti to obremeniter na kak način nara- liti na konsnmente. ; Ako se odprarijo rarnostne carine, ki jih izrabljajo karteli, bi moglo imeti to le začasne aspehe. Ne glede na to, da bi tej odprati slali na poti gotovi carin- ski pogOTori z drogimi držarami, kateri so sklenjeni za dolgo jdobo, bila bi ista drorezen noi t toliko, da bi mogoče nničila kartele, zajedao pa bi predala domaP^prodakcfjo inozemski konkarenci. Ukrep danajskega magistrata se mo- re nporabiti Ie proti skapäcinam, ki so pod radzorstTom države. ProgiasiteT kar- telnih zrez za nereljavne ˇ koalicijskem zakon a brez Trednosti, dokler ne pride do 8odniJ8ke tožbe med členi kartela, do- kler torej se drže isti sklenjenih dogo- ˇoroT. (Konec prib.) Dopisi. Iz Dornbefga. — V „Soči" it. 2. od dne 4. t. no. sem čital dopis iz Dorn- berga, ki ga je najberi postal kak mlad opičar. Pra?i, da je bil letos tadi on pri polnočnici, toda moliti ni mogel, ker po njegovi neamni glari ma je rojila polt- tika, ki jo pozna toliko kakor zajec bo- beo. Ko so pa orglje zabačale in je sli- ial zakailjati neko starikaro ženilče, ga je to pa popolnoma omamilo, in zmeialo ˇ molivi. Čadno ! Tako visoko izobražene gospode more eno staro ženišče t mo- litfi smeiati! V molitfi, ki je bila tako zbrana, sereda brez rožnega renca in malne knjige, najbrže je imel dopisnik, to ženiče kedaj rad, ker ma ni hotelo iti iz glare. Pa naj opomnim ie to, da ta gospod tadi ni Bog we kako mlad, bliža se XXX ako jih ni že preskočil; pa tadi njegova Sarža ni Bog re kako TJ8oka. S cer pa je ta inteligentni gospod, ki je gotovo p/iiel iz opice, skoral tak dopis s pomodjo moiUsarje? in »kine- matognfa". Tako ridite, cenjeni brarci dokler ne iztrebimo iz občine teb laž in iab, ki ˇ njej plarajo, ne bomo imeli ˇse y redo. Vpraiam dopisnika, cigay si ti fante, ki pra?iš, da je gnjasna politika oskranila ?eio božjo, in da so jo naii častili dohoTni spremenili ? beznico, in šolo vsega slabega. Gotoro cerkey je za liberalce Sola vsega slabega. Zikaj oni želijo Yse ra?no narobe od tega kar st. cerker in dašni pastirji aöijo ; liberalcem se grjasi st. maia, spovednica, pridige, kričanski naok itd., in taki liberalci naj bi bili Toditelji Ijndstra! Ubogo Ijadatfo kam bi prišlo. Nadalje prafi dopisnik, da LISTEK. Oj radoshio gosfovanje! (Odlomki.) Ruski: J). V. Grigorovid. I. Avenio Vasilevič Latoricin je bil posestnik, še mlad; že darno poroden, oče štirih zdrarih in srežih otrok. Ži?el je skoro neprestano v Petrograda. Na- posled pa se je preselil ? dedno ras RožnoTko; je že tako prišlo, da je mo- falo biti. Bil bi se pre8eiil ie prej, ali bra- °ila mu je njegora strast — gostoljaboost, *er je rad zral goste k sebi; pri njem Je bila pra?a gostilnica, kjer se je jedlo, , P>lo> pa rožljalo z tilicarai, kadib, kri- ^a'°; ali skrivii so se ma rogali za hrbtom. Bil je dobrosrčen in nagnjen k SOBtoIjabja, rad tadi len in oh?aljen, ki je rad Lnl stojo h?alo. Vsled tega pa je «alezel r dolgore; bil je t njih kot ptiö ˇ kletki. I Bil bi gel na deželo. ali kje dobiti petsto rabljer za seJitev; posestro tadi ni nedo, shj je moral plaöerati rsako leto nekoliko »to rublje?, da ga je reiil dražbe. Na bi že iel — je goforil v draätvih —- ali žena prafi, da ne more ˇideti življenja na deželi, doöim je bilo nasprotao res. No, ˇ pogovorih je jel fendar namigovati, kako lepo je na deželi. .0, prava raska vas, obkrožena s poljem in gaji, to ti je pravi raj, ki ga ne more doseči nobena domüljija. Žeta obširni prostor ta tihi mir; tam lahko zakličei zdravi zrak, ta zrak! Le pomisli na poljih c?etje — na lokah evetje — ˇ gajn evetje — povsod samo evetje in TBak ctet daje svoj poseben vonj! Zrečer te oveje vsa ta vonjava h krata, p»\ čatiš kot bil omamljen. in sladio te to njiha, sedii na podmolih — solnce zahaja — meaec veliöastno privesla.. pa slavcki.. pod Tsakem listom gOBtoli slarček... ves gozd poln blaVcev ! Pa to mleko... ta smetana — kakina smetanal Če j deneš žličko v njo, pa ti stoji trdno kot T testa. Za goro se Traöajo ženjci in po- jejo pesmi, nekje se oglase itoki piščalke — pa Tse potihne... (Tosejame Avenio Vasileviö sklanjati k tlem, a mahoma se zopet drigne.) — se ozre w poljih drob- Ijenje ikrjanca, ali kateri koli drag glas. ¦ In T tem oböadojei nebo, zrezde — po- slafaš klic prepelic... Poleg tebe sedi dobri prijatelj... pijeta čaj... goforita. To ti je poezija, brate, pcezija — prava Ttelešena poezijal" Na, pletlo se tja in sem, naposled je bilo odločeao, da pojde ?sa dražina na deželo ? Rožnovko. Žena Z naida Lvorna je naposled zahterala to, prodala skriväi svoje poslednje briljante ter se napravljala na pot, češ da ne more reč žireti w rnestu, da je ntrajena radi mo- žere drnžbe in da si hoöe oldahniti. Na drželi torej.I Ali prej se je moral Avenio pot sod posloriti Pri tem ni zabil Tahiti: „Pridite, pridite, dajte mi \ roko, da pridetel Saj je le tristo vrst daleč, in to po cesti, po cesti... izborna cesta. In da bomo reselo žireli za to Bern ram porok." ; Napoaled se je razgovoril in vabil skoro neznane osebe. „0, to vam je prari rai tam nri nas čarobni kraj! Ni morda kaka n'a- ˇadna, dolgočasna vas, nego di?ni leto- grad. Kak zrak je tam — in roda — ctetje." „Pridite, saj je blizo... zdaj poleti tako ni drügega dela. Pridite!" Vabil je okrog, in kjer ni naiel koga doma, je pastil pismo... Naposled so odäli zares — r maja — ae vem Teö, kateri dan. Pero ne more popisati ArenijeTega naTdašenja, ko je zagledal od daleö streho rodne hide, pa gaj in ono reko, ki se je „ne more.preplaTati" (kakor je prej pravil); a zdaj se ma je zdela le potok, najbrže radi sToje oddaljenosti. V sTOJi ne8t»pnosti je jel kar poskakorati T koöiji, da bi le šlo bolj naglo. | „Otroci — Alekso, Peter, PaTel — glejte!" klical je nehoma, pa dTi'gal zdaj tega, zdaj dragega. „To je jeden naj- kra8nejiih trenotkoT mojega žirljonja! Reci, misli si kar hočeš, moja draga, ali ni ga na STetn nad ona mesto, kjer smo zagledali luö sveta in kjer smo prežiTeli 8voia datinsks IpI« ni»n«i »"ä i» -J ne norejo ?•* sbrano moliti! Kdor jib Tidi in aliii moliti, m norm öaditi njih poboinosti. Ttko iloje ko toopi alame, in ae oiirajo okrog kot „opice". In ko bi jih mi ne poznali, bi miilili, Bog ?e kedo so ti goapodje. A iali Bog jih po- znamo od pete do glare! Vemo, da vie tako hitfo in zmeiano delajo kot kine- matograf, ki nazadnje pokaie prasen lid. 0. dopisnik bi si pa lahko zapel ono peiem: Poracd gem žo hodil, Po Štajerakem ne, Vie ljnbce aem ridil, Pa aroje še ne. Da ne zabim ie omeniti, da dopis- nik bi rad grisei na Tie »Irani a iali Bag, ikerbaat je, ne more. T*ko ni mogel tadi s dopisom r „Soöia se zadoitno inaiöe- vat, ker ae je bal z imenom na dan; sakaj? Zato ker ni poitea! Tiiti, ki ga Ijnbite. Polifični pregled. Državni zbor. Ta teden ae snidejo odseki držar- nega sbora. Zbornioa pa ae snide me- ¦eca marca. Delegacije V aTstrijskem ministerskem a?etn ae je aaienilo, da se anidelo delegacije teden posneje, kakor je bilo doloceno, namreö 27. jannarja, in sicer na Dnaaja. Posretoranja ae bodo sacela a sejo od- aeka am ?nanje zadere, r kateri bo mi- sinister rnanjih side? baron Aerenthil podal eroje poroöilo. Staroatno zavarovanje.' Indnstrijski aret ae je te dni po- aretoral o zararoranjn za staroat in one- moglost. Sklenilo se je, da ae priklopijo zararoranja rsi domaöi delarci, da se aavamjejo sa alaöaj bolesni tadi zaöasni delarci in da aoprosti zararoranja nslaž- bonci a placo nad 3600 K. Prarieo do i zararoraoja dobe tadi kmečki delafoi, aa kar reljajo posebna določila. Zt sla- I daj nezgode ae morajo zararorati tadi mladoletni dela?ci. Sprejela ae je tadi resolacija glede zararoraoja malih kma- to? in obrtnikoT. Nove uvedbe pri armadi. Potrebiöine za rzdrieranje armade niso niso pikdar dorolj relike, kajti ka- kor aatrjnjejo gospodje, ki se raznmeje na to, je ljabi mir tern gotorejii in trd- nejši, čim recjadje in dim boljie je obo- roibra. Pri naa ae bodo torej r arrho atrditre mirn rpoljale atrojne pnike, in sicer dobe oddelke sstrojnltni pnika- mi peipolki St. 2, 4, 10, 17, 18, 22, 29. 36, 47, 62, 63, 54, 61, 64, 65, 68, 73, 79, 80, 82, 83, 86, 93 in 99; rsi itirje polki cesrakih lorcer ; lorski bataljoni 4, 5, 7, 8, 11, 12, in 29 in štlrje boaenski polki. Ismed konjice dobitn take oddelke diri- zija T Poinnn in na Dtmaju. Peipolki in lord dobe dre strojni puški, raako a 15.000 patron. Katalerija dobi po itiri atrojne pnike. Pri pehoti obatoji oddelek ia 1 čaatnika, 12 mož in 16 konj, pri konjioi pa ix 3 ftastnikor, 57 moi in 67 konj. Vojna mornarlci. Pieteklo leto so delegaoije doloöile prri obrok r sneskn 10 milijonoT za igradbo notih bojnih ladij, in eioer so sedaj T dein sledeoe: tri atolpne ladje I, II in HI a 14.500 tonami a atroiki po 38 milijonor za Tsako. Za leto 1908 ae zah- tera za te ladje 14 miiijonoT. Eia brta kriiarka MFtf a 3500 tonami a stroiki 87 milijonor. Ladja bo imela hitrost 24 mor- akih milj. Za leto 1908 se zahtera 21 milijona.. Sknpni stroiki za te ladje zoa- 1227 milijona. Nadalje so t dela ie sle- deoe ladje: r Reki iest torpednih laeij, 10 torpedoih čolno? za risoko morje in dra podmoraka öolna ; na Angleškem d?a patrlnjna öolna. Sknpni stroiki nad 17 milijonor.gZahtera se pa ie 12 torpecl- nih čolno? aa risoko morje a atroiki 4'8 milijona. Vojna mornarica zahteva torej za leta 1907 do 1910 niö manj kot 143 milijonoT. Delegatje na potovanju. Dne 13. t. m. ob 837 zjatraj se je odpeljal z jnžnega kolodfora danajakega posebni rlak, ki je odpeljal arstrijske in ogrske delegate t Trat, kamor jih je po- rabil naöelnik rojne mornaricegrcf lion- tecnccoli. Izleta ae adeleii aaaao 18 delegate»?. Nekaj poslancer ae jim med potjo pridroži. Delegatje ae odpeljejo, kakor je zna- no, T Palj in Reko na Lloyiorem par- nikn ttThaliaH. Ta parnik je že dlje öaaa nsidran ? tržaikem pristaniičn. Upra- Tt ga je dala na noro pobarrati — belo in zaleno, da je kakor no?. Pozno r noö so öistili, anažili in prali ladjo. Kror je zglajen kakor parket, rsak žebljiček Be sfeti, kakor da bi bil poliran. Na jam- borih ao pritrjene elektriöne iarnice, menda r a?rho boljie razsretljare ponoči. Vsa izredna skrb, da se ladja opremi öim najsijajneje, dela BTtiak} kakor da ima rojna nprara do?olj Tzroka, kaptiri- rati goapode delegate. Za 8ploino in enako volilno pravico. 12. t. m. bo priredili socialisti 8 ahodo? ? Berolinn, 14 pa r okolici. Na fseh so se aprejele resolncijeza splošoo in enako roliino prarico. Po konöanih ahodih je korakalo nad 100.000 delarcer T center meata ter sknšalo prodreti do cesarskega drorca. Policija je zase/lla rse ulice ter zabranila demonstrantom dohod pred cesarski grad. Po konöanih sbodih so socialisti preko 600 alic rreli proti cesarskema drorca. Porsodi se jim je postarilo r bran redarstro in rojaitro. Priilo je do krrarih spopador. Pri spo- padih je bilo 25 oaeb ranjenih. Dognalo ae je, da se je pri demonstracijah z ne* katerih his atreljalo. Tadi demonstrantje bo etreljali. V Berolina se je iele zreöer posrečilo naprafiti mir in red. Več oseb je bilo ranjenib, mnogo pa aretiranih. Borne demonatracije so bile tadi ? Ham- barga in Frankobroda. Boj v Maroku. V Tangerja so odstafili legittmnega saltana Abd el Aiisa in proglaiili aa aol- tana pretendenta Moley Hafida. Mtroöaoi od njega zahterajo, da mora odprariti mednarodao policijo, apreti se ?meiava- njn e?ropskih veleflaati ? mkrolka Tpra- iaoja, akleniti z?eza a Taröijo, odpraviti etropske straže in raratro za domačine, odposlati evropske initraktorje pri ar- madi, izgotoviti obrambo dežele. „Voasi- scha Zeitang" poroöa, da je Maley Htfii gospodar vsega notranjegaa Maroka. Darovi. Za „Šolaki Dom": Predaedniitfa so plačili: Šleft Kinderöer ? Gorici 20 K; M ha Pojavnik, de?ljar t Mirnn 1 K; dr. A. Gregoröiö r Gorici 20 K. Našema npra?niitra je doilo: Da- hoTnik iz goriike okolice 10 K. SrČna hvala! Zabožičnico „Šolskema Dornn" je darofal trgorec Anton Jeretiö t 6)- rici 2 kopi arinöniko?, 600 piiank, 10 ikatlic peres, 400 risank, 4 ikatlje bri- sank, 4 kope škatlic za peresa in svinö- nike, in 3 kope peresnih ročnikor. Kar so podartli prtjatelji mladine za boiiönico ˇ predmetih, trarine t naran in T noreih obdaro?alo ae je pridne in siromaine otroke treh otroikih ?rtcer ter razdelilo 260 kolaöer, 43 moikih in 67 Ž3nskih oblek, 7 predpasniko?, 10 paror ÖQvljer, 3 namizae priprave, 8 hiänih in 8 knhinskih oprav, 4 bobne, 14 pašk, 6 sabljic, 11 konjičov in 8 pnoic. Otrokom treh liodskih iol se je razdelilo 440 kolaöer, 47 piror öerljer, 20 moikih in 87 žeaskih oblek, 8 parof hlaö, 10 predpasaikoT, 4 volnene rat?, 1 plet, 4 pare svitec, 10 klobakor, 29 kap, 3 iiarpe, 6 pasor, 9 ovratnic, 2 pletitki, 2 moliUeoika in 4 mafa. Sa potrebnih iol- akih knjig se nakapilo za 6108 krön. Pi- salne potrebiöine razdele se o priliki fbogim otrokom. Tako so prijatelji mla- dine zdatao obdarorali nboga otročice, da jim bode mogoče redno had ti ˇ iolo, pa jih razfeselili z milodarori. Bog porrni obili Taem dragim darovalcamt Novice. Državaa podpora za seno ia tr- žiška tetka. — V eni zadnjih številk je čutila naša ljubezniva tržaška tetka potrebo, da se je sicer brez vsakega povoda obreg- nila ob našega državnega poslanca sodnega svetnika g. Josipa F o n a radi državne pod- pore za nabavo sena. Ker ni naša navada, da bi prinašali nezanesljiva poročila, smo na najpristojnejšem mestu izvedeli, da je — re- cimo — zlagana vest, da bi bila vlada do- volila goriškemu in tolminskemu okraju Ie 9000 kron. Iznos podporc presega daleč to vsoto. Sicer se ob koncu te stvari zopet vrnemo na vso akcijo ter podamo našim či- tateljem zgodovino in ne pravljic o uspehu, ki ga je v tern pogledu dosegel naš poslanec g. Fon. Toliko za danes; „Edinost" pa naj Ie farba dalje svoje čitatelje. Šq en „agrarec" 1 Na zadnjem sho- da „agrarnih zaapnikor, je z vso ˇnemo pritrjeval liberalaemn nöiteljstTo tadi najveöji prijatelj naiega kmeta __ Dragotin Gilärert. S tern, da je tadi ta mož salel ˇ atranko liberalnih aöite- teljar, je jasno Tsakomnr, koliko je ?red- na ljubeien, ki jo goje liberalai uMtelji dj naiega kmeta. linenovaoje. — Irma Pirjevec, podaöiteljica na tržaiki držarni ljadski ioli je imenoTana za aöiteljico na c kr. realnici t Gorici. Odlikovanje. — Deželni iolski nadzornik ? Ztdra Mihi Zaradlal je dobil red ielezne krone III. rrste. Kmetijaki shod je bil t nedeljo ob 2h popoldne t Vipolžab. Sklenilo ae je astanoTiti kmetijsko za,drago. 0 za- drožniitfa je govoril g. Rejc ia g. Bi- teinik. Shod železnidarjev je bil r ne- deljo popoladne t Valöjidragi. G >roril je drž. poslanec g. Gostinöar. Priatopilo je mnogo zelezniöarjer k HPrometni zTeziu. Pozor na projekcijski veier! — Opozarjamo na nocojinje predavanje g. dr. Gapudra, ki bo zdraieno s ski- optiönimi ali projekcijskimi slikami. Vatopnina za neölane znaia 20 vinarje?; člani 3. K. S. Z., ki imajo aeboj knjižico, imajo prost TBtopl Socialni kurz liberalcem ne gre iz glare! V sobotni „Soči" so ma posretili tri notice in kar d?a dopisa. Gotoro bi se liberale! ne bili toliko pečali a so- c i a 1 n i m k a r z o no, ko bi bil ˇ resnioi tako zanid, kakor piiejo. Skrbi liberalce tadi to, ker naii listi milo o teöajn pi- iejo. Naj jbodo gospodje liberalci bres skrbi! Ne bomo piaali dosti o aocialaem teöaja, ker ni treba. Dresta trnetih moi in mladeniče? je odilo na deželo, kjer bodo z ?neto besedo širili, kar so ae nauöili na tedaja. Ia to ras rarno peöel „Sočo" peöe, ker nere niö gotorega, kaj ae je gOTOrilo; le*sploino tjarendan na- kaj agiba in trobi t sret neamosti, libe- ralci na deželi, poaebno pa liberalni ačitelji, se pa jeze, ker so naši fintje in možje bolj podkovani t socialnem rpra- šunja ko cela liberalna čreiica. Zato jeza, zato zmerjanje in zaničeranje. A rse to liberalce? ne bo reiilol Z izobrazbo Ijadstra izginejo s pofrija Ijadje, ki žire od ljndske posarorelosti. Ti pa so sami liberalci. Z«to ras je pred naiim izobražeralaim delom strah ! Proti umazanemu slovstvu. — V Š/ici se je zdravo Ijadsko maenje že doslej odrraöalo od amazanega slofstva. Zdaj bodo nastopili jamo proti nenra?ni literntari. Šricarska zreza za boj proti nenravnema slofstrti sklicaje t Carih shod Tseh Btrank in dobrodelnih droller in bo odtod začela rečjo akcijo. Odbor prari r srojem oklien, da öe je dolžaost jarnosti, da brani prodajo pokrarjenih žlril, je tadi njena dolinost, da raraje posameznika pred atrapom, ki je v nenrarni literatari. dite, bo enkrat rase — rae to polje, loka, hiie, rae raie! Zioaida. ali opazii, kak Tzdnh je to? Aaabl to bi trebalo ae ilicanii pobrati — člorek kar čati, kako ¦ep^ zdrarje r ae! Kak ronj — aaah!" Pri tern je staloo goltal in rdihoral r ae Tidah in strašno odpiral nsta, kot bi hotel poirati rso okolico. Vredno je bilo opazorati ga, ko so bili priili k rattici in se je jel pozdrarljati z mnžiki (kmeti). Presenetili so ga malo majhne razmere raaice (bilo je rseh kakih deset slabe kritih halap); ali ie so bili na drora in njegora pozornost se je obrnila k hiii. Pokloni se ma malo iterilo poslor. „Ali to je pa čadno — reöe — „saj bi niti ne poznal rodne hiie! Zdi ae mi drakrat, 'rikrat manjia, nego je bila prej." „Najbrie zato, ker ie od detinskih let nisi biral ta; ali rtiski, mladostni rtiai so zelo rarljiri", reče Zinaida Lrorna smeje. Priäla je zdaj r prro r moie o ras/ in ridelo se je, da jej prri rtis ni niö kaj agajal. Areoiin ie arce močno bilo. Gosoa reče pestonji, naj odnesj otroke. Arenio pa hiti na rrt. Ali kaka apremembi! Lipor drerored ni bil daljši od petih sežojer, r njem je bilo straino aoparno, ker so bile lipe davao usahnele. Arenio pohiti k hladiiici — goteki in kitajski — ali namesta teh je dobil Ie par gnilih desk, in bran zarastlih s kopritami^ Gre do reke — ali kdo popiie njegoro za- rzetje, ko je ridel, da je tako mala. Izkratka, kamor se je obrnil, kamor je pogledal, rse se ma je zdelo zmanjieno in r zelo tažni podobi. „No, detinski rtiski so pa res rar- ljiri, iena je prar gororila. Otroci so sami mali, za to se jim zdi *8e reliko. Ko prides pozneje in se ogledaš, pa se ti zdi, da ni reč tisto kot nekoč. Ali rendar — bodi si kakorkoli — rendar je ruelej sladko rračati se r sroj rojstni kraj!M — Tako je dokončal ginjen ter se rračal r hiio, kjer ho ga čakali s čajdm. II. Arenio Vaeilerič je bil že tretji dan r Roinorki. 0 ooladne ie. Roke ie poloiil na hrbet, pa hodi kriiem po aobi gori in doli. Pred petindrajsetimi leti je bila ta soba sabor, ali zdaj pornja, zelo ialosten pogled. Sč zlatom rpodobljene tapete (preprege) risijo razcapane po stenah; tako, da ae ridijo mesto ona tramori, r durih je na mesta kljake iebelj; rse pohiitro ob3toji iz treh razaih stolic in malega nepriprarnega dirana (blazinjaka), prejedenega od mi Si in moljer. Najrečji soben okras je bila neka slika iz dranajstega leta predstarljajoöa krironogega gospoda 8 šopkom pe- res, ki podaja torbico neki gospe r riš- njerih čeveljfikih. Sicer pa ni bilo r sobi ničesar razen stropa, pajčerih po kotih, tlaka in okeo, r katerih ni bilo celih steklenk. Z Ayenirjem Vasileričem se je mo- ralo zgoditi r posledajih dreh daerih ne- kaj posebnega. V njegorem obraza ni bilo rideti niti sleda onega nardaSenega izraza, ki ga je oiirljal pred kratkim; mesto tega pa se je pojarljal izraz za- drege, skrbi in notranjega nemira. Glaro ie imel sklonieno na prsi. roke na hrbet aklenjene, pogled na tla rprt. D raj set let ni bil tako zamiiljen in pobit. Jadra je preiel drakrat po sobi, pa se je Že apet obrnil k okna, zalitema z dežninai kap- ljami in Be redno skrbno oziral r da- Ijaro, zakrito z dežjem in meglo. V enem takih trenatkor se ma 'je ieril iz ast glas, ki je jasno pričal nepokojni stan njegore daäe. „Da, da, rarnal sem prenagljeno, atrašno prenagljeno !a reöe pa dene roke na hrbet in pohaja urneje pc sobi. »Ah jo bilo treba toliko gororiti in rabitil Mari hi bil iel mirno, pa bi žirel zdaj brez skrbi. A zdaj pa — öakaj ia *>odi nemiren! KakSen znaöaj je to . • •! k* dre noöi nisem nič spal, mraz me pre- tresa, öe Ie pomislim, kaj bo, öe pridejo na posete (obisk); pri najmanjšem äama in ropota me prijemlje mrzlica. 0 Bog, o Bog ... Stefan!« konöal je Arenir ne- nadoma ter ee obrnil k darim. V sobo stopi člorek, mož r mokri nankingori aaknji in silao zablaöenih öerljih. (Dalje pride.) ] NeztdovoJjoa „Sofa". — Kar se tide pomanjkanja kultare gototo nt pr- ˇem mesta stojeöe liberal do glasilo ni itdoToljno z nami. „Ttko saroTa, neo- tesana in nizka nista bila nikdar poprej ne „Gorica" ne „Primorski List", piše sobotna „Soča" ter izraia stojo globoko nezadoToljnost nad nalim nredništTom. To je za naa reliko priznanje. Če bi bili z nami zadoToljni pri „Soči", bi pa pa- metni Ijadje ne bili. Tako pa temo, da smo na prarem pota, ker nismo „Soöia po Tšeči. No nekaj nam kazi Yeseije! „Sočau namreč 8e ni z ˇsemi sebi last- slimi psorkami padla po nfts! Kadar to itori, tedaj bo višek njene nezadovolj- noßti z nami. Da se to zgodi čim prej, bočemo tern krepkejše s pomočjo do- pisnikov in naročnikoT deiati t poTzdigo naših listor. Na delo! „Soc"aw trdl o sebi, da je vedno najboljfie informirana. Pretečeni teden je poroöala med dragim, da je kranjska S. L. S. poataTila t Vipari za kandidata g. Ltrreacioa, o katerem poroča ta dobra informatorioa, da je že pred 6 leti pro- padel proti liberalen Boziöa. — No, g. Lavrendič sicer res kandidira; a letos p r ˇ i ö! Pred 6 leti je propadel za malo glasoT katoliiko narodni g. Habe. Torej niti tega neve več „Sofia". Da bo pa še bolj jezna, ji pa povemo, da posestnik g. LftTrenčič goto?o zmagal — Proti škofu Naglu je menda kakor poroöa SapilOT „Nofi List", pro- testiral občinski g?et t Rodika in sicer zato, ker dela ikof proti „Edinosti" in „narodnim svetinjam", med katere „Eii- nost" T prti rrsti spada. Izrekli so iko- fa celo nezaapnico! — Kakor se ridi, je strah nekaternikor pred krščarsko socialno akcijo na Primorskem ?elik, razsodnost pa zelo majhna. Čisto tako, kakor je treba. — Imenovanja v pravosodni kan- •celijski službi. — Kancelijskimi |?išimi oficijali ad personam so imenovani kan- celijski oficijali Ladovik Wilcher, Karol Seppenhofer, Viktor Schmidichen in Vslter Sardi, oficijal deželnega sodiSča ˇ Gorici Ciril Kumar in ciicijal okraj- nega sodišča t Motovnna Anton Baselli; kanceiijskimi oficijali ad personam so imenorani kancelisti deželnega sodiača T Trstu Iran Marija Gombač, Blaž Črnja, Karol Schmidichen in Leonard Novajalli, kancelist nkrajnega sodiSča t Kanalo Mihael hančič, kancelist okrajnega so- dišča v Pazinn Josip Zanello, kancelista okrožnega sodilča ˇ Gorici Fran Largo in Mohor Gulin, kancelista okrajnega sodišča T MotOTnnn Herman Ermani in 'Dominik vFranko, kancelist okrajnega sodišča T Labinja Radolf Ltnbe in kan- celist trgorinskega sodišoa ˇ Trsta Ivan Visintini. Kancelisti so imenoTani: kan- celijski cficijanti okrajnega sodišča ˇ Vodnjanu Egid Dogetti, Anton Zrelič ˇ Loiiaja za okrajno sodišče t Bazeta in Ivan Rodinis na Krka za okrajno so- diiöe T Pali. — Poroka. — Dne 11 jannvarja ae je poroöil na Voloskem g. dr. Šime ' Kar ©lie, odyetnik in iapan t Pasina, z gospico Anico Tomičie, höerko g. Viktorja Tomičiča, jednega n«jodlic"nejiih rodoljnbo? t občioi Voloski. Blo srečnoI — Opekla se je ˇ Gabrijah pri AjdoTŠčini 7 letna Marija Peg an. Pri- peljali so jo ˇ bolniSnico ˇ Gjrico, kjer je T pondeljek omrla. — 8v, misijon v Mirnu. — V Mirnn so inaelli st. misijon od dne 5. do 12 t. m. Misijonske pridiga so blagodejno učinkovule na srea vernih poslnialcev. IzTzemii par oseb, so se Tsi občani Tde- ležili st. zakramentoT. V nedeljo je bil sklep, prislo je mnogo Ijadi iz bljiine okolice. — Nevarnn zabava. — Is Perme. Na norega leta dan dovolil si je čaraj g. Fogarja nek čaden „špas". Streljal je namrec ˇ Grojni, kaj ne ?emo. Lo toliko ˇemo, da je letelo zrnje (Sibre) mirao nies nekega mladeniča, ki je stal na cesti pri mlinn. Nekaj zrn je priletelo tndi T vrata ondotne hue. Kaka nesreča bi se vam bila labko pripetila ni posebej treba omeniti. Vprašamo ga, de re, ali ma je doToljeno streljati Čez cesto t hišna vrata? — Imeniten prevod. — Nekema sloTenskema lista se je pred kratkim posrečil sledeči krasni prerod. — Nemiko poročilo se ja glasilo: „Der Saltan Ton Marocco bat den Blättern zufolge die AuKiubr won Cerealien verboten". Slo?enr«'i prerod pa se je glasil: „Ma- roiki saltan je radi koz prepoTedal izvoz iz deiele Cerealije". — Prevajalca naše najglobokejie priznanjel — Re forme srednje dole. — Dae 13. t. m. je imela anketaza reformo srednje Sole sejo, pri kateri sta gororila minister dr. G e s s m a n n in grof Dziednszyki. Pri seji prihodnjo nedeljo bodo goTorui dr. Masaryk, dr. Redlich Erb in Re nner. " — Hrvatsko tamburaško in pev- §ko društvo priredi ? sredo ob 8h z?eöer ˇ .Centr»la" koncert. To draätro je z ˇelikim uspehom koncertovalo po vseh ˇeöjih mestih na Hrvalkem, t SlaToniji, na Stajerskem, Kranjakem, Koroikem, Nemdkem in Danskem. Drnžba obstoji iz gospodo? in dam ter nastopa t narodni noši. Vstop prost. — Oni ki eo podvrženi plačilu vojaške takse, in stanajejo t mesta, naj sYOJo napoved astno ali pisno na- znanijo do 31. t. m. na tak. magistata. Za pismene naporedbe se dobe fjrmu- larji na manicipija. Zet slaöaj, da je na- poTed napačna, je določena visoka kazen do 1000 K. — Posestniki konj v Gorici naj do 31. t. m. naznaniio na magistrate, odd. 4, Bvoje konje. Formalarje dobe na magistrate. — Napad na driavni cesti. — V sredo doe 8, t. m, je Sel iz Podgrada t I-stri proti domu posestnik po domače Miha Srde iz Pasjaka. Na državni cesti pri boršta dalje od »asi Račice je srečai dra neznana čloreka. Eden ga je moöno zgrabil za ramo in desno roko, da mo je zgornjo jopo raztrgal in je zahteral od njega naj ma da danar, kar ga ima. A Miha je močan. Vendar se z desno roko ni mogel braniti, ker ma jo je na- padalec držal. V tern trenatka pa si je pomagal, s tern da je lopova z lero roko tako odaril po glavi, da je napadalec kar padel na tla. Zazrii drngega na strani, ma je zaklical: „Zdaj pojdi ti sem, dam tebi denarl" V resnici pa je odhitel precej naprej ker je imel pri sebi okoli 2000 kron in je bil brez Tsacega obram- benega orodja. > — „8!ov. ČitalnicA" v Dornbergu bo imela sroj redni letni oböni zbor t nedeljo doe 19. L m. ob 3. ori popoldne ˇ prostorih gostilne ff. Aadrejt Kodriö. Dnevni red po prarilih. Odbor. — Senzacijonelno nzkritje o resolucijonaših. — „Slavepsk* MisaoM od 11. \. m. poroöa, da je dr. Potoöajak na Tolifnem shoda t Skadra sTOJim ?o- livcem povedal, kako je nastala znana protestna izjara hrvalke koalicije 7 ogrski poslanski zbornici proti železnilki pragmatiki. Prri naört deklaracije je iz- delal dr. Potočojak, nato pa je Sapilo sam predložil drag<*ga. Ta se je sprejel ˇkljab odiočnema pretesta dr. Potoönjttka. To izjaTO, ki je bila slovesno prebrana ˇ ogr8kem oarlamenta, pa sta sestafila Sapila — Wdkerle in Kossath. Dr. Po- toönjaka gre gotora Ter a. Mirda ni vse tako, toda moralo se je plestt okoli hr- vafike opozicije precej pajčerine, ki je jarnosti zastrla polled w iz?estne intrige resolacijonaitvt. Ni zanaj pa je bilo kajpada Tie k?T&ivo radikal no. — SUjerski liberale! so tadi priredili uocialni tečaj; a se ga je ade- ležilo Tkljab bobnanja in enkratni pro* loiitTi le 22 fintor Ej nS.)öau — joöi se nad sTojimi KakoTci ! — Postajo Brezovieo pri Ljnb- Ijani misli jažna železnica pri memo raz- iiriti. — Pri gtrelni viji ustreljen. — Zidnji petek no streljali mariborski do- mobranci t RtdTini pri Miribora. Po T8ji pa se je po nesreči izatrelila Tojaka Kreilja krogla, katera poprej ni bila šla iz paike in zadela vojaka Djblerja, do- ma od Lipnice, zadaj t Trat. S.romak je bil T nekaj minutsh mrteT. — Več SI- vencev priölo ob življenje v Monongah rudaiku. — Iz Aanerike je prišlo poroöilo: Radbiika nesreöa t Monongah je zahterala reö iifljenj SloTencer in Hrrator. Irnena sloven8kih p. neareöencer, ki so do sedaj znana, so: Anton Difjak, Mih* Dirkota, Jakob KoTač, Jari Šimko, Miha Maätra, Aadrej AjdoTic, Miha Kriič, Iran Danko, Jjaip Jftnko, Anton Prospeh, Aadrej Martin, Stanko Urban, Jažef Koraö, France Kralj, Stefan Ignaäek, Miha Ha- mod, Miha Brie, Jari Polonček in Jari Polak. Poročilo praTi, da je mrtrih 200 SloTenceT, Tendar Terojetno to ni, ker '/amenjajo Poljake ali drnge sloTanske narode s SloTencev. ZigoToljeno pa je, da so goriimenoTani Slovenci prišli ob življenje. Koliko je še mrtTih Slovencer, se ne to, ker so mrtveci ie t radnika in jih niso spraTili ie na dan. Pac grozna nesreča, ki je zadela naše rojake T Monongab. — Prvi umrli poslanec ˇ novem parlaineatu. — 13. t. m. je aaarl krščan- skosocialni poslanec goap. Kühschelm, ki je za8topal nizjeavstrijai okraj Ober- holiabrnnn. To je prri poslanec t noTi zbornici, ki je nmrl. — Stare znamke rabile se bodo samo še do 31. majnika 1908 in izginejo s 1. jooijem 1908 popolnoma iz prometa. S 1. jnnijem bodo feljavne samo nore jabilejne znamke in zamorejo stranke Tse stare znamke zamenjati do 31. jalija 1908 pri Tsakem c. kr. poitnem arada. — V letoinjero leta se bodo rse drage poitne vreduotice enako spremenile, kar se bode objavilo pozneje od slaöajo do Blacaja. Potovanje po svetu! Nocoj ob 8h priredi S. K. S. Z. v „(Jentralu4* potova- nje po svetu, predavanje s skiopticnimi slikami. Člani prosti! Neelani placajo 20 vin. Razno. x Bistroumen nemSki kmet — V Kapfanberga so se nekemn rahbčatne- ma kmetičn smilile njegove svinje in koze, ker morajo zmrzofati. Zamaiil je na hleTtt vsako tnknjico, potem pa po- staTil T hier petrolejsko peö. Viled aha- jajočih plinoT je bilo kmala koztm in srinjam tako toplo, da so pocrkale. x Kitajskt kizen zt zakonsko nezvestobo. — L