TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino^ Industrijo In o]brt*
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/i leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.*
Leto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 19. januarja 1933.
štev. 8.
0t (Um/cm
Ce bi vladala absolutna^ davčna morala, potem bi postali vsi davčni nadzorni organi, vsi davčni kontrolorji, davčni in reklamacijski odbori odveč in potrebni bi bili le uradniki, ki bi pobirali denar davkoplačevalcev. Celo davčne uprave ne bi bile več potrebne, ker ne bi bilo treba voditi nobene evidence davkoplačevalcev, ko pa bi vsi sami od sebe plačali vse, kar zakon zahteva. Jasno je, da je takšna absolutna davčna morala na naši nepopolni zemlji nemogoča, ker pač nekateri ljudje store svojo dolžnost le, če se boje kazni, če se zavedajo, da so pod nadzorstvom.
Čeprav je absolutna davčna morala nemogoča, je pa prav tako jasno, da ima država tem več od davkov svojih državljanov, Čim več imajo ti davčne morale. Kajti tudi najstrožji predpisi ne pomagajo, če ljudje nočejo plačati in tudi najbolje organizirana davčna uprava ne more iztisniti iz ljudi toliko, kolikor bi ti po zakonu morali plačati, če ljudje nočejo plačati. Vrhu tega pa je takšen do podrobnosti izdelan davčni aparat drag, ki bistveno zniža donos davkov. Iz tega nujno sledi, da nima nihče tako silnega interesa na povečanju davčne morale, ko država samft.
Nobena skrivnost ni, kako se more davčna morala pospeševati. Najprej je treba davkoplačevalca prepričati o nujnosti davka. To je v glavnem že doseženo, ker vsak uvideven človek ve, da mora država propasti, če nima sredstev, ki jih za vršitev svojih poslov nujno potrebuje. A tudi v tem pogledu bi se moglo storiti *e mnogo več, kajti treba bi bilo davkoplačevalca prepričati tudi o tem, da so vsi državni izdatki tako nujni, da bi trpel interes celote, če se ti izdatki ne bi izvršili. Menda nas ne bo nihče prfštel ne med črnoglede in ne med kverulante, če konstatiramo, da kakor povsod drugod, tako tudi pri nas tega dokaza še nismo doživeli. Pa ni niti tako hudo, če ga ne doživimo, ker bi že zadostovalo, da vidi davkoplačevalec resno prizadevanje, da se ne s*ori niti en nepotreben izdatek. Toliko Pa bi že mogli nuditi davkoplačevalcem, kajti ni ravno človeku v veselje plačevanje davkov.
Ne zadostuje pa še, če je davkoplačevalec prepričan o nujnosti davkov, treba Je še, da je tudi prepričan, da je dolžnost davkoplačevalcev v vsej državi enaka in da se povsodi izterjujejo davki z enako rigoroznostjo. Tudi v tem pogledu treba reči, da je še mnogo, zelo mnogo dela nedovršenega, a da je to delo absolutno neizogibno.
A ne samo to, da se povsod enako planje, potrebno je tudi, da vsi enako plačujejo. Nikakor ne gre, da bi kdorkoli užival kakšnih privilegijev. Nasprotno, temeljno načelo vse davčne politike mora uiti, da plačujejo vsi obrati od enakega dobička tudi enake davke. To temeljno Načelo pa je danes kršeno. Trgovina, ki le ustanovljena na zadružni podlagi, ne j'^£uje enakih davkov, ko trgovina, ki je as .^sebnika. Gostilna, ki je na zadružni ,m8-v ie oproščena od davkov, ki jih go 111 ar mora plačevali. In zadružna rgovina uživa davčne privilegije, čeprav gre njen o rat in njen vjgt. dobiček v milijone dočim teh privilegijev ne uživa tnali trgovec, ki zasluži na' mesec komaj Par sto dinarjev. In prav takgno žalostno Pesem mora zapeli tudi gostilničar, če vidi, kako mu uhajajo gostje v zadružno gostilno, ki je vsled raznih privilegijev Cenejša, kakor pa more biti on pri ,jaj_ večji štedljivosti in pri najbolj prevdar-Uem gospodarstvu.
Silno naiven bi moral biti tisti, ki ne uvidel, da morajo ti privilegiji polagoma naravnost uničiti vsako davčno mora-*°- Saj je vendar človeško tako blizu misel, da se brani trgovec ali gostilničar placenti davkov, od katerih je oproščen njegov najbolj nevaren konkurent. Ljudje Veudar niso angelji in absolutna davčna
morala je nemogoča. A od trgovcev in obrtnikov se zahteva tudi ta morala!
Izkazi naših davčnih uprav govore glasno in prepričujoče, da je bila davčna morala slovenskih trgovcev in obrtnikov vedno vzgledna in da jim v tem pogledu nihče ne more odvzeti primata v vsej Jugoslaviji. Bojimo se pa, da bo tudi v Sloveniji pričela pešati davčna morala, če bodo privilegiji nekaterih še naprej uničevali trgoviho in obrt.
Na vse zadnje pa velja glede davčne morale tudi ta resnica, da prenapet lok počj in tudi to resnico bi bilo treba bolj upoštevati, kakor se to sedaj dogaja.
Davčna morala je v prvi vrsti v korist državi, ta mora zato tudi predvsem za njo skrbeti in naravnost dobro bi bilo za vse, če bi postala ta skrb države vidna. Upajmo, da jo zapazimo kmalu in da bodo doživeli zadoščenje oni, ki so bili vedno dobri davkoplačevalci.
Dr. Josip Hacin:
' IJ3S.	x
H ucedU a
ii.
Če se primerja položaj dolžnika pred j red bo s položajem dolžnika po uredbi, se
pokaže sledeča slika:
Vsak dolžnik, ki je prišel v težkoče in ne more zadostiti svojim obveznostim, je imel in ima vedno, dokler se o njegovem premoženju ni otvorilo komkurzno ali poravnalno postopanje, pravico, da pojasni upnikom svoj položaj in poskusi, skleniti z upniki izvensodno poravnavo. Take poravnave so se tudi neštetokrat sklenile. Dolžnik si je za pogajanja z upniki lahko tudi najel posredovalca. Če je prišel z vsakim posameznim upnikom do sporazuma, v kaki višini in kdaj bo odplačal svoj dolg, je bila poravnava 'sklenjena. Mnogokrat je za saniranje dolžnika že zadostovalo, da je dovolilo odlcg plačila in je znižalo svoje terjatve manjše število večjih upnikov.
Tekom takih izvensodnih pogajanj so seveda upniki lahko predlagali nove eksekucije in jih je sodišče tudi dovoljevalo. Vsak trenotek je tudi en ali drug upnik lahko predlagal otvoritev konkurza, in sodišče je takemu predlogu ugodilo, če dolžnik ni predlagajočega upnika na en ali drug način zadovoljil. Na drugi strani pa je dolžnik lahko prosto razpolagal s svojimi nepremičninami.
Dolžnik, ki se posluži uredbe o posredovalnem postopanju, torej pridobi za dobo treh mesecev ugodnost, da se ne dovolijo prbti njemu nove in se ne nadaljujejo stare eksekucije ih da se o njegovem premoženju ne more o tvoriti konkurz.
Nasprotno pa bo prišel tak dolžnik mnogokrat v neugodnejši položaj i* teh razlogov:
Po uredbi dolžnik menda ne sme nuditi enemu upniku več kakor drugemu. Za sklep poravnave je razen tega potrebna soglasnost vseh upnikov. Možnost, da bi se saniral s tem, da nekateri večji upniki popustijo del svojih terjatev, je s tem v praksi menda izključena, ker ni pričakovati da bo en del upnikov prostovoljno priznal drugim upnikom višjo kvoto, kakor jo bo dobil sam. Izključena je možnost saniranja menda 'tudi tedaj, če le en upnik na ponu-dene pogoje ne pristane.
Nadaljnjo neugodnost za dolžnika, ki se posluži uredbe, pomeni dejstvo, da ne mere razpolagati tekom pogajanj s svojimi nepremičninami in da pogajanj ne more voditi sam, ampak mera za ista plačati posredovalca.
Za upnike pomeni v postopanju po uredbi ugodnost napranr izvensodnim pogajanjem določba, da dolžnik ne sme enega upnika protežirati na škodo drugega upnika. Seveda ni ta ugodnost v vsakem slučaju, kajti večji upnik, ki ima interese na tem, da se dolžnik sanira, bo mnogokrat rad od svoje terjatve nekaj popustil v svojem lastnem interesu, čeprav morebiti ne dobi nekaj majhnih upnikov, ki so ali trdovratni ali pa nezmožni, da bi dovolili kak popust, polnega plačila svojih terjatev. Daljnjo ugodnost za upnike pomeni dejstvo, da je dosežen sporazum smatrati za sodno poravnavo, če je to določbo uredbe Interpretirati tako, da se na podlagi take poravnave lahko vodi eksekucija.
V	tem primeru namreč upniku ni treba vložiti tožbe, če se dolžnik ne drži poravnave, ampak lahko na podlagi poravnave predlaga eksekucijo.
Neugodnejši kakor v izvensodnih pogajanjih je položaj upnika v posredovalnem postopanju z ozirom na dejstvo, da upniki tekom treh mesecev ne morejo predlagati eksekucij in otvoritve konkurza.
Ker bo dolžnik, ki je prišel v težkoče in ne more zadostiti svojim obveznostim, v premnogih slučajih stal pred vprašanjem, ali naj se posluži uredbe o posredovalnem postopanju ali zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, je opozoriti na naslednja dejstva:
Prav tako posredovalno postopanje kakor tudi postopanje o prisilni poravnavi izven konkurza mora biti končano v 90 dneh. Časovna pridobitev je torej za dolžnika enaka, če se posluži enega ali drugega postopanja. Seveda je dolžniku, pri katerem posredovalno postopanje ni dovedlo do sporazuma, dano na prosto, da se po izjalovljenem posredovalnem postopanju posluži zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Na ta način časovno pridobi mnogo več. Vendar pa bo dolžnik, ki se posluži uredbe o posredovalnem postopanju, v večini slučajev že v tem postopanju dobil jasno sliko o tem, ali je prisilna poravnava izven konkurza mogoča ali ne.
Po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza se smatra poravnava za sprejeto, če glasuje za njo večina upnikov, ki so se poslužili glasovalne pravice, in če terjatve ki glasujejo, znašajo tri četrtine, oziroma — kadar nudi dolžnik najmanj 50 odstotno kvoto — dve tretjini vseh terjatev, upravičenih za glasovanje. Bo uredbi o posredovalnem postopanju pa se smatra dolžnikova ponudba za sprejeto le tedaj, če pristanejo na njo vsi upniki.
Po zakonu o prisilni poravnavi izven konkurza mora dolžnik, če hoče, da se poravnalno postopanje sploh olvori, nuditi svojim upnikom najmanj 40 odstotkov njihovih terjatev. Uredba o posredovalnem postopanju v tem' oziru ne vsebuje nobene določbe. Iz tega bi sledilo, da v tem postopanju dolžnik sme nuditi tudi manj in da kvota, ki jo nudi dolžnik, navzdol sploh ni omejena. V očigled dejstvu pa, da je velik del prizadete javnosti vodil 'boj proti-40 odstotkom in je zahteval za poravnalno postopanje izdatno povišanje poravnalne kvote, ni pričakovati, da bi dolžnik, ki bp ponudil manjšo kvoto, mogel računiti s tem, da pride do poravnave, zlasti ker bo en sam upnik v posredovalnem postopanju lahko poravnavo onemogočil.
Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza predpisuje, da, mora dolžnik, ki sklone poravnavo, plačati poravnalno kvoto v enem oziroma v poldrugem letu izza sodne odobritve poravnave. Uredba o posredovalnem postopanju v tem oziru ne določa ničesar. Iz tega se da sklepati, da dolžnik lahko nudi in upniki lahko sprejmejo plačilo tudi v roku, ki je mnogo daljši od poldrugega leta.
Sodna kontrola dolžnikovega poslovanja in dolžnikovega premoženja je v postopanju o prisilni poravnavi izven konkurza mnogo strožja kakor v posredovalnem postopanju. 'S tem je v postopanju o prisilni poravnavi dolžnik navidezno morebiti v neugodnejšem položaju, toda upniki bodo imeli gotovo večje zaupanje v postopanje o prisilni poravnavi kakor pa v posredovalnem postopanju.	(Konec	prih.)
2a<zašaio. vta^atdiev t
Važna konferenca v Zbornici za TOI v Ljubljani
Dne 17. t. m. se je vršila v ljubljanski zbornici konferenca, ki se je pečala z vprašanjem zaščite vlagateljev, z deviznimi predpisi in uredbo o posredovalnem postopku.
Zbornični svetnik g. Jos. Lenarčič je v
izčrpnem referatu utemeljeval potrebo zaščite vlagateljev v naših denarnih zavodih, kajti samo zaščita vlagateljev more okrepiti zaupanje v naše denarništvo. To zaupanje pa je osnovni pogoj za napredek naše denarne organizacije.
V	debati je zbornični generalni tajnik minister gosp. Mohorič s svojimi izvajanji podkrepil stališče g. Lenarčiča in predlagal, da se izvoli za formuliranje konkretnih predlogov poseben odbor, v katerega naj se pritegnejo tudi zastopniki denarništva. Konferenca je ta predlog soglasno osvojila.
O deviznih predpisih je uvedel debato minister g. Mohorič in v svojih izvajanjih podal izčrpen pregled celega kompleksa vprašanj, ki so zvezana z deviznimi predpisi. Za njim je zbornični konzulent g. Žagar priobčil konferenci rezultat pismene
ankete, katero je o tem vprašanju izvedla zbornica. V debati so posamezni interesenti, posebno gg. Železnikar, Verovšek, Stupica, Gregorc, Medič, Stane Vidmar, Tuječ in drugi povdarjali težave, s katerimi se bori gospodarstvo, ker ne dobiva na razpolago zadosti deviz.
Po končani debati je konferenca na predlog g. Lenarčiča odkazala formuliranje konkretnih predlogov odboru, ki bo konkretiziral predloge o zaščiti vlagateljev.
O uredbi o posredovalnem postopku je poročal zbornični tajnik g. dr. Pless, nakar je zbornični svtnik g. Stane Vidmar, predsednik Društva veletrgovcey,.in indu-strijcev v Ljubljani v daljših izvajanjih dd-kazal potrebo, da se uredba dopolni in v gotovih smereh izpremeni. Po debati, katere so se udeležili gg. Gregorc, Vidmar, Hrovatin in Verbič, je konferenca soglasno odobrila predloge g. Vidmarja in sklenila, da se zbornica priključi akciji Društva veletrgovcev in industrijcev za izpopolnitev uredbe o posredovanju.
JčaUa užiti	lcuz&?
Predsednik Carnegiejevega instituta Mu-ray Butler je imel po radiu predavanje, kako odpraviti svetovno gospodarsko krizo. Za rešitev krize je predlagal teh pet predlogov:
1. Svetovna gospodarska konferenca mora brezpogojno izvesti znižanje težkih davčnih bremen in to ma ta način, da se znižajo izdatki za vojsko.
2	Carinsko meje je treba postopoma odpraviti.
3. Takoj in brez odloga se mora presekati brezpomembna in stupidna polemika o vojnih dolgovih in izvesti revizija vseh vojnih dolgov.
4. Združene države Sev. Amerike morajo takoj pristopiti k liaaškemu mirovnemu razsodišču.
5. Združene države Sev. Amerike morajo sodelovati z Društvom narodov, da s tem zagotove mednarodno sodelovanje.
Vel dobav naši*n ptMnaga/Mk&n
Stvar, ki se tiče prebivalstva vse Dravske banovine
Ze na plenarni seji Zbornice za TOI je generalni direktor Skubec v nad vse stvarnem, toda baš zato tem bolj učinkovitem referatu, opozoril na težaven položaj naših premogovnikov, ki dobivajo vedno manjše dobave od drž. železnic in ki morajo vsled tega vedno bolj odpuščati delavstvo. Premog je za Dravsko banovino eden njenih temeljnih dohodkov, na katerega je gospodarstvo banovine nujno navezano. Če ti dohodki odpadejo, potem mora nastati ne samo v revirjih skrajna revščina, temveč vse gospodarstvo na ozemlju banovine je omajano. To dobro vemo iz dobrih konjunk-turnih časov, ko je bila TPD vedno močna opora za vse naše gospodarstvo. Marsikatera akcija je bila mogoča le, ker jo je mogla podpreti TPD in pomen naše domače industrije je bil v mnogem odvisen od razvoja trboveljskih premogovnikov.
Še večji pa je bil pomen TPD na socijal-nem polju. Ze itak ne nudi naša zemlja za vse svoje prebivalce dovolj zaslužka in v tem pogledu so bili naši premogovni revirji nadomestilo največje važnosti. Brez vsega se more reči, da je moralo tem več naših ljudi v tujino za kruhom, čim manj je bilo dela v revirjih Trboveljske. Ze v normalnih časih ni bilo mogoče najti nikjer nadomestila, če je TPD zmanjšala svoj obrat, v sedanjih težavnih časih pa mora vsako zmanjševanje dela v rudnikih TPD vplivati naravnost katastrofalno. Kam naj vendar gredo rudarji iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Rajhenburga in Kočevja, če ne bo dela v teh premogovnikih? Na to vprašanje ni nobenega odgovora, temveč samo konstatacija, da ni za njih nobene druge pomoči, kakor da padejo na breme države.
V	tej konstataciji pa je tudi dokaz, kako silno napačno je v teh časih z zmanjševanjem dobav zmanjševati tudi obratovanje v premogovnikih, ki so že cele generacije dajali celim okrajem edino možnost zaslužka. Zmotna je misel, da bi pospeševanje državnih rudnikov moglo finančno koristiti državi, ker mnogo več, kakor pa bi se s temi dobavami prihranilo, bo treba izdati za podporo brezposelnim rudarjem. Je pač tako, da starih in uvedenih industrij ni mogoče brez škode za celoto zmanjševati!
Od zadnje plenarne seje Zbornice, ko se je vse to ugotovilo, se niso razmere niti najmanj zboljšale, temveč kvečjem poslabšale. Nujno potrebno je zato bilo, da se vsak dan bolj pereče vprašanje naših premogovnikov zopet pokrene in da se prepreči škoda, ki grozi ne samo prebivalstvu
Nasilno preseljevanje ljudi v sovjetski Rusiji
Veliko pomanjkanje živil na Ruskem je zlasti občutno v velikih mestih, kamor so se naselili vsi kmetje, ki so bili pregnani s svojih domov, ker niso bili za kolhoze. Da se rešijo sovjetskih težav, ki so s tem nastopile, so sklenili, da izvedejo depopu-lacijo velikih mest in sicer se imajo najprej očistiti Moskva, Leningrad in Harkov, nato pa Odesa, Kijev, Minsk, Rostov, Vladivostok in druga. Preseljevanje ljudi se bo izvedlo nasilno, če se prebivalci, katerim bo izselitev iz velfkih mest zaukazana, ne bi sami izselili. Izseliti se morajo v času od 15. januarja do 15. aprila, torej v največji zimi. Najemniški sovjeti bodo v tem času izdajali nove potne liste. Kdor tega potnega lista ne bi dobil, ta se mora
premogovnih revirjev, temveč prebivalstvu vse Dravske banovine. Samo pozdraviti je zato, da je Zbornica za TOI sklicala zopet konferenco o tem velevažnem vprašanju. Ta konferenca je bila tem bolj potrebna, ker so se že razširile vesti, da namerava generalna direkcija železnic ponovno zmanjšati dobave premoga iz slovenskih premogovnikov. Konferenca je prepričujoče dokazala vso usodnost te namere za vso Dravsko banovino in zato upamo, da ne bodoHobave slovenskih premogovnikov še nadalje znižane, temveč percentualno povčane vsaj na ono mero, kakršna je bila v letu 1929. To upamo tem bolj, ker je bil referat gen. direktorja Skubeca tako podprt s stvarnimi razlogi, da je sploh vsaka nadaljnja beseda odveč.
Konferenco je vodil podpredsed. Zbornice in predsednik njenega industrijskega odseka Dragotin Hribar. Za rudarsko glavarstvo se je udeležil konference rudarski glavar Strgar, bansko upravo je zastopal banski tajnik Šink, Zbornico generalni tajnik ministar Mohorič, Zvezo industrijcev tajnik dr. Golia, Zvezo trgovskih združenj predsednik J. J. Kavčič in tajnik Kaiser, občino v Laškem in Združenje trgovcev v Laškem je zastopal podpredsednik Zbornice Elsbacher, Delavsko zbornico sta zastopala predsednik Čobal in tajnik Urat-nik, Trboveljsko občino Pavlin in TPD gen. direktor Skubec in tajnik Vrhunc. Konference pa so se tudi udeležili podpredsednik senata dr. Novak, senator dr. Ravnihar in sen. dr. Rožič. Tako je upati, da bo akcija za večje dobave slovenskim premogovnikom doživela tudi močno podporo v našem parlamentu.
Glavni referat o katastrofalnih posledicah vedno manjših dobav slovenskim premogovnikom je podal generalni direktor Skubec. Njegov referat je napravil globok vtis in ga bomo vsled njegove stvarne vsebine objavili v celoti.
Po njegovem referatu so zastopniki posameznih korporacij razpravljali o potrebnih korakih, da bi se doseglo večje upoštevanje slovenskih premogovnikov pri državnih dobavah. Med drugim je bilo sklenjeno, da se odpošlje posebna deputacija v Beograd, ki naj razloži pristojnim resornim ministrom, v kako težaven položaj je prišlo vse gospodarstvo Dravske banovine vsled redukcij železniških dobav iz slovenskih premogovnikov. Nadejamo se, da bo našla deputacija v Beogradu polno razumevanje za svoje, več ko upravičene težnje.
izseliti. Novih potnih listov pa ne dobe:
1.	duhovniki, ki ne vrše redne službe in menihi ter nune; 2. vsi, ki so prišli kdajkoli v konflikt z GPU; 3. vsi, ki ne žive vsaj tri leta v mestu. Skratka, kdor ni čisto z režimom, je vsak čas v nevarnosti, da ga prisilno presele kdo ve kam. Kogar zadene deportacija, ta se ne sme naseliti v okolici uvodoma omenjenih mest in sicer v razdalji do 100 vrst. Drugače pa se lahko naseli, kjer se le hoče. V jundrah je naselitev torej dovoljena.
Tako je zopet ena osnovna človeška pravica ugasnila v sovjetski Rusiji.
Obiičitfe autfomatfični bufetf
3i fu3ih oram hacH
Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja vse cenjene gg. člane ljubitelje (lepih izložbenih oken na predavanje prof. g. Šantla, ki ga priredi društvo izložbenih aranžerjev v četrtek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Trgovskega domač. Predavanje bo zvezano s skioptičnimi sitikami. Uprava.
ftn>laucj>cinii
Kožni sejem se vrši 23. t. m. v prostorih velesejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Kože vseh vrst divjadi sprejema »Divja koža«, Ljubljana — velesejem, do 21. t. m.
Že v 24 urah 5K SS\5£:
klobuke itd. Bkrobi In sretloiika srajce, ovratnike ln manšete. Pere. gnil, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenbnrgora ni. I. Telefon it tt-71
ZDRUŽENJE INDUSTRIJALCEV BOSNE
Združenje industrijalcev in lesnih trgovcev za Bosno in Hercegovino, ki ima svoj sedež v Sarajevu, je po razdelitvi sarajevske trgovske in obrtniške zbornice začelo akcijo, da se ustanovi obvezno združenje industrijalcev in lesnih trgovcev. V ta namen je razposlalo okrožnico, v kateri pledira na podlagi obrtnega zakona za skupno združenje industrijalcev in lesnih trgovcev Dr inske in Vrbasike banovine. Združenje bi imelo dve sekciji in sicer lesno in rudarsko, ev. še kemično in splošno. V mestih kjer bi bilo deset industrijskih podjetij, bi se osnovala podružnica. Eno področje ta obe banovini je potrebno predvsem zaradi lesne ln rudarske industrije, ki sta zdaleko najvažnejši in ki sta se razvijali po eni zakonodaji in od katerih tvori tako Tudarstvo ko lesna industrija obeh banovin eno gospodarsko celoto.
VINJETE NA VREČAH ZA MOKO
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal navodila za uporabo vinjet, ki se morajo nalepiti na vsako vrečo moke, ki pride v promet. Vinjete se bodo na zahtevo mlinarjev izdajale brezplačno in bodo
o	tem vodile davčne uprave posebno kontrolno knjigo. Vsi prodajalci moke, tudi na trgih morajo imeti pri sebi račune, iz katerih je razvidno, kje so kupili moko.
Zahvala,
Trgovski samopomoči v Mariboru
Jurčičeva ul. 8,
ki mi je kljub kratki dobi članstva mojega moža izplačala takoj po njegovi smrti izdatno podporo. Zato priporočam vsakomur, da postane član te kulantne in dobrodelne institucije.
Ruše, dne 18. januarja 1933
Golob Julijana, vdova tajnika.
PRODAJA NAŠEGA VINA NA POLJSKO
Naši vinski izvozniki premalo izkoriščajo poljski vinski trg, ki bi mogel biti prav dober odjemalec tudi naših vin. Zato bi bilo zelo priporočljivo, če bi naši izvozniki na letošnjem velesejmu v Poznanju razvili potrebno propagando za naša vina.
SLUŽBENI LIST
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. januarja objavlja med drugim: Kr. odločbo o ukinitvi gen. konzulatov v Bordeaux-u, Munchenu, Bratislavi in Montrealu; Uredba o izplačilnih rokih za \4oge in druge dolgove Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani; Naredba o izpre-membi naredbe o izvajanju zavarovanja glede prostovoljnega zavarovanja; Pravilnik fondu za pospeševanje domače kulture oljevitih rastlin; Ratifikacije mednarodnih konvencij; Norme za cestne mostove; Dopolnitev pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih; Tarifno obvestilo za les na Su-šaku; Odkup predvojnega srebrnega denarja; Razglas o podaljšanju veljavnosti navodil glede občinskih računov; razne razglase in objave sodišč in drugih uradov ter razne objave.
Proračun mesta Skoplja znaša 23 6 mili-1 jonov Din
Po statistiki kat. škofovskih ordinarija-
tov je v Jugoslaviji 5,600.000 katolikov.
Zagreb je v preteklem letu izpil 14 milijonov 'litrov alkoholnih pijač, in sicer
11,190.000 vina, 322.000 žganja in likerjev, okoli 2,600.000 litrov piva in 7.320 butilk šampanjca.
Upravni odbor Banke za mednarodna plačila v Baslu je podaljšal kredite Jugoslaviji (1 milijcn dolarjev), Madžarski (20 milijonov pengov) in Avstriji (19 milijonov šlingov) za tri mesece.
Venizelos je sestavil novo grško vlado, potem ko je pridobil za sodelovanje Kafan-darisa, Papanastasiuisa, Mihailokopulosa in! Milanosa. Nova vlada ima v grškem parla-( mentu le neznatno večino, vsled česar niso izključene nove volitve.
Policijski prefekt v Bukarešti je dobili trimesečni dopust, s katerega se ne vrne > več. S tem je likvidiran konflikt, ki je po-i vzročil demisijo prejšnje vlade.
Sindikati francoskih uradnikov groze z uradniškim štrajkom, če bi se v resnici znižale uradniške plače v nameravanem obsegu.
Pri deželnih volitvah v Lippe-Detmoldu
so dosegli narodni socialisti 39'4 odstotkov vseh glasov, dočim so jih pri prejšnjih volitvah dosegli le 35 odstotkov. V manjši meri so napredovali tudi socijalni demokrati, dočim so Hugenbergovi nacionalisti in komunisti nazadovali. Hitler je po teh volitvah že zopet pričel groziti na vse! strani.
Nemški Listi poročajo, da je razpust nemškega parlamenta neizogiben in da bodo nove volitve že dne 19. februarja.
Štirileten odmer v oboroževanju predlaga dvajseterica 'Uglednih ameriških politikov. Na ta način bi se na leto prihranila ena milijarda dolarjev, ki naj bi se uporabila za plačevanje vojnih dolgov.
Združene države Sev. Amerike so sporočile vsem vladam, da ne bodo v nobenem primeru priznale kakršnekoli teritorijalne izpremembe na Daljnem vzhodu.
Splošna mobilizacija se vrši po japonskih vesteh na Kitajskem.
Amerika je po vesteh nekaterih listov j priprayljena dovoliti Angliji posojilo 200* milijonov dolarjev, če uvede zopet zlato valuto.
Madjarska vlada namerava razpisati notranje posojilo v višini 50 milijonov pen-; gov, s katerimi naj bi se pokril proračun-, ski deficit. Industrija naj bi dala 25 mili-f jonov, poljedelstvo 15 in zavarovalnice 10 milijonov.
Ameriški senat je s 150 proti 18 glasovom odobril zakonski načrt, s katerim se priporoča propaganda gesla: Amerikanki, kupujte ameriško blago.
Filipinska reprezentativna zbornica sdj je izjavila proti neodvisnosti Filipinov.
Med Kolumbijo in Perujem bo prišlo najbrže do vojne.	|
Turški parlament je odobril notranje posojilo v višini 12 milijonov turšikih funtov za gradnjo železnice iz Diarbekra v Argan in za izkoriščanje bakrenih rudnikov. Posojilo 'bo 7 odstotno.
Soei6tč Generale de Belgique je imela lani 133-79 milijonov frankov čistega dobička mapram 133'15 mil. v 1. 1031. Izplačala pa bo manjšo dividendo — mesto 179-48 le '140 frankov, da okrepi svoje rezerve.
Ceno moke so povišali budiinpeštanskl mlini za 75 vinarjev pri (kilogramu.
V	rumunski petrolejski industriji je investiranih 13-2 milijard 'lejev, od teh je 9-7 milijard ali 75 odstotkov tujega kapitala'
Število brezposelnih v Italiji se je od: decembra do januarja zvišalo od l,032.75u na 1,129.654. Od teh prejema denarno pod-poro le 298.000 ljudi.
Avstrijski cementni kartel je razpadel ker je iz njega izstopila Rodaunska fabri-ka. Vsa produkcija cementa je v Avstriji: znašala v letu 1932 340.000 ton in je bil#; za 170.000 ton manjša ko v letu 1931.
Gledališče v Rotterdamu je do tal pogo relo. Smrtnih žrtev ni.
Aranžerje — trgovsko sotrudnike in vs< ostale interesente ponovno obveščamo, d< se vrši otvoritveno predavanje prof. Šantli nepreklicno v četrtek dne 19. t. m. točn< ob 8. uri zvečer v dvorani »Trgovskega do ima«. Predavanje bo zvezano s skiopti&nin' slikami. Pridite vsi! Društvo izložbeni) aranžerjev za dravsko banovino v Ljubiji* ni.
Izdetovanfr KgutacifalUU nacdw
Opozorilo Ljubljanske inženjerske komore.
Ljubljanska inženjerska komora ja naslovila na vse občine v Dravski banovini, na katere se nanašajo določbe gradbenega zakona o obvezni izdelavi regulacijskih načrtov, okrožnico te vsebine:
»V smislu določb gradbenega zakona v zvezi z določbami Pravilnika za izdelavo regulacijskih načrtov ministra za gradbe z dne 14. junija 1932, Službeni list št. 78 od 1. okitobra 1932, je vsajka občina dolžna izdelati in predložiti pristojni oblasti v odobritev regulacijski načrt ter uredbo o njega izvajanju.
Inženjerski komori je čast opozoriti županstva, da se mora v smislu člena 34. navedenega Pravilnika poveriti izdelava regulacijskih načrtov, ako se ne izdelajo od lastnih občinskih tehničnih organov, strokovnim pooblaščenim osebam, ki morajo
načrte v smislu člena 35 Pravilnika tudi | podpisati. Gradbeni obrtniki v smislu do- S ločb Zakona o obrtih niso upravičeni iade- j lovati regulacijskih načrtov, temveč je ta j posel pridržan pooblaščenim inženjerjem-arhitektom.
Regulacijskih načrtov, ki niso izdelani od pooblaščenih oseb, pristojna oblast v smislu 3. odstavka člena 35. navedenega} Pravilnika ne sme vzeti niti v pregled. Občine, ki bi poverile izdelavo 'načrtov nepooblaščenim osebam, se torej ne izpostav-; Ijajo le nevarnostim, da regulacijski načrt, ne 'bo strokovnjaško izdelan, temveč tak načrt pred oblastmi sploh ne bi imel prav-; ne veljavnosti.
Z ozirom na navedeno je Inženjerski Komori čast opozoriti županstva, da se po-, služijo pri izdelavi regulacijskih načrtov pooblaščenih inženjerjev-arhitektov.
De*tfwsb/<y
STANJE NARODNE BANKE Po izkazu z dne 15. t. in.
Podloga se je zmanjšala za 0-56 na 1.9681 milijonov Din. Zlato je naraslo za 0-02 na 1.761-3, tuje valute so narasle za 1, na 2-3, dočim so se devize zmanjšale za 1*67 na 204-38 milijonov Din.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, pa so narasle za 0-2 na 2-05 milijonov. Kovan denar se je zmanjšal za 6'39 na 151'26 milijonov.
Posojila dalje padajo in so se zmanjšala za 6'4 na 2.431-3, eskont je padel za 6-1 na 2.087-4, lombard pa za 0-27 na 343-8 milijonov Din.
Prejšnji predujmi državi so porasli za 0-17 na 1.808-9 milijonov Din. Nekoliko se je tudi dvignil račun nepremičnin, dočim so se razne aktive zmanjšale za 2'5 na 37-8 milijonov Din.
Pri obveznostih na pokaz so državne terjatve narasle za 3-6 na 19'29 milijonov, depoziti na tekoči račun za 24-4 na 395-7, razni računi pa za 74-2 na 441-8 milijonov Din.
Rezervni fond se je povečal za 0-057 na 73-9 milijonov Din.
Obtok bankovcev se je zmanjšal za 106 8 na 4.624-3 milijonov Din, kar je v zvezi z dvigom obveznosti na pokaz, ki so se dvignile za 102 2 na 850-8 milijonov Din.
Obveznosti z rokom so manjše za 8-1 in znašajo 1.397-6, prav tako pa so se zmanjšale tudi pasive za 2-7 na 94-6 milijonov dinarjev.
Skupno kritje bankovcev in obveznosti pokaz v višini 5.481-2 milijonov Din znaša 35-90% proti 35-88 v prejšnjem kritju. Samo zlato kritje pa znaša 32-13% proti 32-10% v prejšnjem tednu.
Obrestna mera je ostala neizpreme-njena.
*
Dolgovi beograjske občine znašajo 502,1 milijona Din. Državni hipotekarni banki in ministrstvu za soc. politiko (10 milij.) dolguje občina od najetih posojil v višini 146 milijonov še 117-3 milijonov. Švicarskim bankam dolguje vsled dolgoročnega posojila v 1. 1929, 26 milijonov šv. fr. Kratkoročna posojila pa ima občina ta: notranje posojilo iz 1. 1930 v višini 125 milijonov. Stanje tega posojila je danes 73-7 milijonov. Belgijskemu društvu za odkup elektrarne še 2,5 milijonov, Drž. hijp. banki 6,5, I. Hrv. štediomici 12,5 in Mesarski banki 4,5 milijonov Din.
Poštno čekovni promet Poštne hranilni-je znašal lani skupno 56-6. 1. 1931 63'3 m 1. 1930 65‘5 milijard dinarjev. Hranilne vloge na knjižice so v decembru narasle od 410 na 443'7 milijonov Din, največ vsled kapitaliziranih obresti. Vloge na tekoči račun so znašale v decembru 994-6 milijonov Din, to je za 56-25 milijonov manj, ko 'v novembru 1. 1.
„ Češkoslovaška Narodna banka je imela T*> izkazu z 7. t. m. v obtoku 6-8 milijard Kč, zlato kritje je anašalo 1-709,1, kritje v devizah pa 978't milijonov Kč. Skupno kritje bankovcev je znašalo 39'3 odstotke. Poljska Narodna banka bo izplačala za 1932 8 odstotno dividendo, dočim je za !eto 1931 izplačala 12 odstotkov.
Vloge emisijskih bank pri Banki za Mednarodna plačila v Baslu so se v novembru povečale za 100, v decembru pa ^ 55 milijonov in znašajo sedaj skupno *>07,3 milijonov švicarskih frankov.
Ena največjih bank severno vzhodne Francije, Reynolds je postala žrtev runa. ljudje so začeli v masah dvigati denar, ker Se je razširila vest, da je 'banka izgubila ^eki velik proces.
^Ska centralna banka izkazuje, da je leta obtok bankovcev 163,52 urs u i lir izlata podloga pa 19,67 milijo-
v.0v ur	Od	delniške	glavnice v vi-
nji 15 mi ijouov iir ge nj vplačanih 4‘45 milijonov turskih iir
Sw{etsUa tcqwi*vsUa politika Ut čvcopa
Strah Finske.
Finska ima 3 milijone prebivalcev, sovjetska Rusija nad 160, a Finska še ni pozabila časov, ko je bila pod Rusijo. Naravno je zato, da se Finska vedno boji Rusije in kakor si Finci ne morejo misliti, da bi mogla Moskva kdaj zaupati meščanski in protisovjetski Evropi, tako si ne morejo misliti Finci, da bi Moskva res želela trajen mr s Helsingforsom. Boje pa se Finci enako uspešne ko neuspešne petletke. Če bo uspešna, potem bo sovjetski dumping .tako imočan, da bodo sovjetski izdelki in pridelki preplavili finski trg. Če pa bo neuspešna, potem se l>oje, da bodo rdeče čete vdrle čez finsko mejo, da si na Finskem nagrabijo to, česar jim doma manjka. iNe-uspešna petletka bi pač vrgla Rusijo v največjo revščino. Guverner finske Narodne barake priporoča zato, da je mogoč uspešen boj proti sovjetskemu dumpingu samo na ta način, da prodajajo Finci še ceneje ko sovjeti. Če bo ta predlog tudi izvedljiv, pa je zelo malo verjetno. Zaenkrat pa strah Finske ni neupravičen, saj uvaža Finska iz Rusije blaga za 6 milijonov dolarjev, izvaža v Rusijo pa samo polo.ico toliko. Zanimivo je, da je Finska kupila celo lesa v 'Rusiji za 2 milijona dolarjev. Vendar pa se na Finskem nihče ne boji sovjetske trgovine tako, ko vojnega napada s strani sovjetov. Ta strah je tako močan, da je prav za prav podlaga vse finske politike.
Sovjetski dumping tudi za stroje.
Letonija uvaža 7 odstotkov ruskega izvoza, od katerega ima velike koristi. Ona sicer trpi mnogo radi ruske konkurence na lanenem trgu, vendar jo sovjeti favorizirajo. Letonija ni p&zabila, da je bila še pred kratkim ruska provinca in ne pozablja, da je ves njen gospodarski obstoj odvisen od trgovskih zvez z ruskim zaledjem. Ako hočemo dobiti pravo sliko o učinkih petletk na evropski trg, moramo pogledati, kakšne koristi, oziroma kakšno škodo ima Letonija od sovjetske trgovine.
Poglejmo Rigo in vstopimo v trgovino v Elizabetni ulici št. 20, kjer se prodajajo ruski produkti. Navedel bom m. primer nekaj cen. Mlatilnica ruskega izvora velja 300 dolarjev, angleškega izvora 700 dolarjev, cena trlice (stroj za trenje lana) jz fa-hrike >Metalisk v Pskovu (Rusija) je 40
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 21. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg plinskega olja in 7000 kg portland-cementa; do 25. januarja t. 1. pa glede dobave 1000 kg kompresornega olja, 5000 kg masti za jamske vozičke in 5000 kilogramov strojnega olja; dne 1. februarja t. 1. pa glede dobave 300 kg dieselmotor- -nega olja.
Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov nalučnikov.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v, Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov oglja za >Sonja« svetilko in 5 stekel za isto. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. — (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 15.000 kg kovaškega plinskega koksa.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 60 kg matičnih vijakov, 1000 kg
dolarjev, isti produkt iz nemške tovarne 90 dolarjev; sovjetski stroj za sejanje velja 74 dolarjev, nemški ali čehoslovaški produkt iste kvalitete 96 dolarjev, ruska trlica drugega modela 20 dolarjev, nemška 40 dolarjev; trijer sovjetskega izvora stane 64 dolarjev, nemški fabrikat 110 dolarjev, vzidan stroj na pogon gorilnega špirita velja 320 dolarjev, nemškega izvora 540 dolarjev. Večina poljedelskih strojev, ki se prodajajo v Rigi, prihaja iz predre-:volucijonamih tovarn, ki so bile renovira-;iie v smislu petletke. Kupljenih strojev poljedelcem ni treba plačati takoj in zapade prvi rok šele po 6 mesecih. Plačani morajo biti v 6—'18 mesecev, večji v 24, traktorji šele v 30 mesecih. Ta dumping je deloma razumljiv vsled nizkih plač ruskih delavcev in tudi drugih manjših produkcijskih stroškov (brezobresten kapital, razni državni privilegiji itd.), njegov namen ,pa je vseskozi politično agitatoričen.
Anglija, Nemčija, Italija, Avstrija, Danska, Norveška, Finska, Letonija in Estonija, katerih kupna moč znaša 31 odstotkov vse svetovne kupne sile, podpirajo trgovino s sovjeti in njih vlade dovoljujejo za to trgovino kredite ali pa jamčijo za dobave Rusiji. Vse te države dejansko le vzpodbujajo sovjetsko trgovino.
Šest držav je, ki so takorekoč absolutno prepovedale vsak uvoz iz Sovjetske Rusije in te so: Kanada, Rumunija, Madžarska, Jugoslavija, Bulgarija in Albanija. Te države so hermetično zaprle svoje meje vsaki sovjetski trgovini in s tem ustvarile nekakšen paikt o protisovjetskem bloku, ki se naj stavi v hran gospodarski ekspanzivno-sti nevarnega konkurenta.
Rumunija se z Rusi nikakor ne more pomiriti radi Besarabije, te velike žitnice ob Črnem morju. Besarabija je prvi in najvažnejši vzrok, da med Ruimunijo in sovjeti ne more priti do sporazuma. Trgovinskih odnošajev med njima sploh ni, edino kar cvete, je tihotapstvo. Rumunija ima poleg tega teritorialnega, političnega spora še dovolj gospodarskih vzrokov, da je proti sovjetom. Sovjetska konkurenca na inozemskih tržiščih petroleja, žita in 'lesa zelo škoduje Rumuniji, a si z represalijami ne bi mogla pomagati, ker nima vpliva na tfge, Jti so pozorišČe sovjetske konkurence. Zato eo odnošaji med obema državama vse prej kot dobri.	(Dalje.)
cilindrovega olja, 1800 kg strojnega olja, 750 kg olja za vozičke, 150 kg tovotne masti, raznih pisarniških potrebščin (papir, radirke, svinčniki, peresa, tuš itd.), 600 kg snažilne vodne, 1100 hrastovih pragov, 500 kilogramov karbida, 200 m* kisika, 100 m3 dissous-plina, 50 kg varilnih šlbk za kovno železo, 5 šoferskih očal ter glede dobave pisarniških potrebščin za jamomersko pisarno.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 10 parov nepremočljivih rudarskih oblek, 100 kg kolofonije, 5 kg laka za žarnice, 50 kg kleja, 50 kg sadre, 1000 m jeklenih vrvi, raznega materijala za sedlarje, 300 spiralnih svedrov, 20 kg gumijevih cevi za vrtalne stroje, 22 komadov plošč železne pločevine, 100 plošč pocinkane pločevine, 200 plošč črne pločevine; do 26. januarja t. 1. glede dobave 2000 kg mila in 30.600 kg moke; do 28. januarja t. 1. pa glede dobave 350 m manesmanovih cevi, 200 m svinčenega kabla in 15 komadov parnih ventilov.
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave stekel za paromere, šip, cevk za oljne stiskalke in nalučnikov.
Dne 25. januarja t. 1. se bo vršila pri Komandi kosovske divizijske oblasti v Prištini licitacija glede dobave 25.000 kg riža.
Direkcija drž. rudnika Velenje spreje-
ma do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin, 1000 kg sode, 20 komadov sirkovih metel in 50 steklenic sidola; do 1. februarja t. 1. pa glede dobave 1000 komadov kremenjakov za bencinske varnostne svetiljke, 12 m medenine v palicah,
3	manesnianovih cevi, raznega orodja, 16 m gumijevih spiralnih cevi, 600 pol smirkovega platna, 100 komadov žagic za kovino, 20 kg bele krede, 8000 kg ovsa za konje in 100 kg žveplene kisline.
(Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 30. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 20 plošč železne pločevine.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave jadrenine, platna, sukna, afriške trave, filca, motvoza itd.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. januarja t. 1. ponudbe glede dobave zatikačev, vijakov, železa, žice, pločevine in žičnih vrvi. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa restavracije na postaji Konjic se bo vršila potom ofertne licitacije dne 3. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
NEMČIJA PRIPOROČA 40-TEDENSKI URNIK
Na ženevski konferenci za upeljavo 40-tedenskega urnika je nemški zastopnik Sitzler izjavil, da presoja nemška vlada to vprašanje dobrohotno. Po njenem mnenju je skrajšani delovni čas samo zahteva so-cijalne pravičnosti, gospodarsko koristna, obenem pa tudi politično dobra. V Nemčiji so se že z uspehom izvršili poizkusi s skrajšano delovno dobo. Ker pa ni skrajšana doba uvedena povsodii, so nastale razne zapreke, ki bi jih bilo mogoče z mednarodnim dogovorom o skrajšani delovni dobi odstraniti. Po točnih nemških računih bi se pri ohranitvi sedanjih plač povečali produkcijski stroški komaj za en odstotek. Najbolj težavno vprašanje, ki ga ima rešiti konferenca, je vprašanje, če in v katerem obsegu bi se imela izvršiti redukcija mezd. Izključeno je, da bi se moglo v mednarodnem dogovoru skleniti, za koliko se imajo delavske plače zvišati ali znižati, da bi se povsodi izravnale plače. Tehnično bi se industrije lahko prilagodile skrajšanju delovne dobe. Kakor se v težkih časih racijo-nira hrana, tako bi se sedaj moralo racljo-nirati tudi delo. Nemška vlada smatra poročilo Mednarodnega urada za delo kot primerno podlago za razpravljanje.
Konkurzi in prisilne poravnave
Konkurz o imovini trgovca Novaka Franca v Podovi je odpravljen, ker je bila razdeljena vsa masa.
Uvedeno je poravnalno postopanje o
i	mo vinah:
mizarskega mojstra Baloha Vinka v Zabreznici. Poravnalni sodnik dr. Štular, poravnalni upravnik odvetnik dr. Dobravec. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 17. februarja t. 1. ob 9. uri. Rok za oglasitev 12. februarja t. 1.; neprotok, trgovca Korošca Antona v Mala-horni — Oplotnica. Poravnalni sodnik Mihelič Gvidon, poravnalni upravnik odvetnik dr. Rudolf. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Konjicah dne 14. februarja t. 1. ob 10. uri. Rok za oglasitev do 9. februarja t. 1. Kvota 40%.
Končani sta poravnavi trgovca Podlipnika Konrada pri Sv. Barbari v Slov. Goricah in mizarja Vivoda Stanka v Ormožu.
Potrjeni sta poravnavi kolodvorskega restavratorja Majdiča Josipa v Mariboru in trgovca Sesslerja Milana kot lastnika tvrdke Marko Rosenberg v Ljutomeru.
&
Dr. Pi
slad
rceva
na
kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Yaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Majribor.
Besedilo:	Autodelavnica	Adamovič,
družba z o. z.
Družbe, temelji odslej na družabni pogodbi z dne 21. maja 1929, opr. štev. 2669, izpremenjeni z notarskimi pismi z dne 14. novembra 1932.. opr. štev. 4943, in opr. štev. 4944.
Besedilo firme odslej: Auto-Service, autodelavnica družba z o. z.
Pravico družbo zastopati in firmo podpisovati ima odslej poslovodja samostojno, ki podpisuje za družbo na ta način, da kakorkoli napravljenemu besedilu tvrdke lastnoročno pristavi svoje ime.
Izbrišeta se dosedanja poslovodja Ro-baus Karol in Adamovič Josip, vpiše pa novi poslovodja Meglič Ernst, inženjer v Mariboru, Koroška cesta št. 24. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. decembra 1932.
Firm 1064/32 — Reg. C II 45/7.
Sedež: Brežice.
Besedilo: Kolenz & Kušljan, lesna trgovina.
Obratni predmet: Nakup in prodaja žaganega, stavbenega in jamskega lesa.
Tvrdka se bode odslej glasila: Ga-britscb & Kolenz, lesna trgovina v Brežicah.
Izstopila je družabnica Kušljan Alojzija, vstopil pa kot nov družabnik Ga-britsch Adolf, lesni trgovec v Brežicah.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 3. januarja 1933.
Firm. 413/32 — Rg. A II 177/7.
*
*
po-
Sedež: Maribor.
Besedilo:	Kokra, tekstilna d. d.
družniea Maribor.
Izbriše se dosedanji član upravnega sveta Henrik Sat>othy, vpiše pa novi član upravnega sveta dr. Ženko Franc, od v. v Kranju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 15. decembra 1932.
Firm. 1063/32 - Rg B II 28/7.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Mobelhaus Karl Preis.
Prokura se je podelila Preis Greti, soprogi trgovca v Mariboru, Gosposka ulica 20.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mar>l>oru, dne 29. decembra 1932.
Firm 1093/32 - Rg A 168/5.
$
Sedež: Rogaška Slatina.
Besedilo: Zdravilišče Rogaška Slatina, trgovina s kislo vodo, upravljano _po oblastnem odboru mariborske oblasti v Mariboru.
Tvrdka se odslej glasi: Banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina, trgovina s kislo vodo, upravljano po banu Dravske banovine.
Lastnik firme: Dravska banovina s sedežem ” Ljubljani.
Zastopna pravica družabnikov: Vrši-
..	inrr HifrinVi Ati-
lec dolžnosti ravnatelja ing. Ditrich Anton in kopališki zdravnik dr. Kolterer Fran, skupno podpisujeta za tvrdko na način, da postavljata pod zdraviliško štampiljko ali tudi pisano besedilo tvrdke svoj podpis.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 21. decembra 1932.
Firm. 6/28 - Pos. I 119/31.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Gonyk družba z o. z.
S sklepom občnega zbora z dne 4. oktobra 1932 se je izpremenil prvi stavek § 15. družabne pogodbe.
Izbriše se poslovodja Eberhart Georg, vpiše pa poslovodja Stojkovič Gojko, zasebni uradnik v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. decembra 1932.
Firm. 950 — Rg C II 195/10.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Jadransko-Podunavska banka, filijala Ljubljana.
Izbriše se prokura Kamenkoviča Petra in Zivkoviča Fedorja.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. novembra 1932.
Firm. 953 — Rg B II 53/13.
Sedež: Ljubljana. Besedilo: Mak ba z o. z.
s Leben in drug, druž-
Po sklepu občnega zbora z dne 21. novembra 1932 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: dosedanji poslovodja Maks Leben.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.',
dne 25. noverrtbra 1932.
Firm. 962 — Rg C IV 87/3.
*
Treiu poročila
LJUBLJANSKI TRG
Zelenjadni trg je bil bolje založen ko prejšnji, cene pa so nekoliko narasle. Zeljnate glave so po 2 Din, merica špinače po 2 Din, dočim je bila preje po 1-50 Din. Endivijo so prodajali po 12 Din kilogram, italijansko cvetačo pa po 8 Din. Cena jabolk je ostala neizpremenjena. — Na živinskem sejmu je bila kupčija slaba, cene slabe. Kupcev je bilo malo, razen za mlade prešičke, ki so se hitro prodali in po dobri ceni. Po nekaj mesecev stari so že dosegli ceno od 380 do 500 Din.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Mariborska industrija svile d. d. preje Metra v Ljubljani.
S sklepom občnega zbora z dne 1. marca 1932 so se izpremenila pravila v § 1. (besedilo tvrdke), § 9. (obrazec za delnice s kuponi in taloni) in § 27. (število Članov uprave).
Obenem so se pravila, upoštevajoč dodatek I. in II. ter sklepe občnega zbora od 1. marca 1932 in sklep upravnega sveta od 19. oktobra 1932, na novo redigirala.
Tvrdka se v bodoče glasi:
Slovensko: Mariborska industrija svile d. d. v Ljubljani;
srbsko-hrvaitsk-o: Mariborska industri-ja svile d. d. u Ljubljani;
nemškb:	Mariborer ' Seidenindustrie
A. G. in Ljubljana.
Deželno kot trgovinsko sodišče V Ljubljani, odd. III., dne 25. novembra 1932.
Firm, 960 — Rg B II 105/14.
TRŽNE CENE V CELJU,
Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste 10, II. vrste 8, kravjega mesa 6—8, vampov 5, pljuč 6, jeter 7, ledvic 8, loja 6 dinarjev.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 12, II. vrste 10, jeter 12, pljuč 10 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 16, II. vrste 14, III. vrste 12, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine I. vrste 18—19, II. vrste 16—17, na debelo 16, suhe slanine 19—20, masti 20, šunke 18, prekajenega mesa I. vrste 18, II. vrste 16, prekajenih parkljev 6, prekajene glave 10, jezika 20 dinarjev.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 24, debrecin-skih 24, hrenovk 26, safalad 18, posebnih 18, tlačenk 18, polsuhih kranjskih 26, brauhšviških 12, salami 60 Din.
PeTutnina: 1 kos, piščanec majhen 12, večji 13—15, kokoš 18—25, petelin 20—30, raca 35, gos 50, puran 60—70, domači zajec, manjši 10, večji 15 Din.
Divjačine: 1 kos, divji zajec 20, 1 kg srne 12 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2—2-50, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 32—36, masla 22, bohinjskega siTa 24—28, trapistovskega sira 16—20, sirčka 12, eno jajce 1‘50 Din.
ZAGREBŠKI TRG KRZNA
-	-.	r... •	M r
Dočim se v Sarajevu in Skoplju trguje
samo s kožamf: domačih divjih živali, se v Zagrebu precej prodaja tudi uvoženo krzno. Letošnja mila zima je povzročila, da je krzno, ki pride na trg, slabe kakovosti, vsled česar je tudi cena padla. Krznarji in veletržci so plačevali za kože te cene: lisice so bile po 100 do 140 Din, planinske cn bosanske lisice po 150 do 200 Din. Dihurji so bili po 70 Din, jazbeci po 50, rdečkaste podlasice po 5, bele po 25 Din. Vidre, ki so pri nas zelo redke in za katere je mncgo povpraševanja, so se plačevale po 400 Din. Zajčje kože so bile po 8 Din, ve-verične po 2 Din. Volčjih kož je bilo zelo
malo na trgu in so se plačevale po 1000 j dinarjev. Izdelano krznarsko blago je letos za deset odstotkov dražje ko lani. Sre- i brnodlake lisice, ki jih uvažamo, se dobe j po 2000 Din, boljše kakovosti pa po 4 do i
tisoč Din. Na domačih farmah vzgojene
olarnA	hndn	nnihr/A	ca
polarne lisice bodo najbrže še dražje.
NA DUNAJSKI ŽIVINSKI SEJEM
z dne 17. t. m. je bilo prignanih 2213 glav živine, od teh 162 iz Jugoslavije. Cene so bile te: najboljši voli 1-62, I. vrste od 1‘35 do 1‘55, II. vrste od MO do 1’25, III. od 0'70 do 0'75, krave I. vrste od 0'85 do 1, II. 0-75 do 0'80, biki od 0'85 do 1T0, klavna živina od 0 50 do 0-75 šilingov za kg žive teže. Tendenca je bila mlačna, in so cene padle za 5 do 8 grošev, dočim so se biki' in klavna živina podražili za 5 grošev.
Kdor ne podpira svojega glasila, zaničuje samega sebe in Škodi skupnim interesom trgovstva.
GRŠKI LESNI TRG Uvoz lesa je kontingentiran za nadaljnjih šest mesecev do 15. maja 1933. Višina uvoznih kontingentov je ostala neizpremenjena, pa čeprav so zahtevali uvozniki, da se kontingenti povišajo, ker je vsled potresa na Halkidiki potreba na lesu večja. V zadnjem času je bilo postavljenih v potresnem ozemlju 10.000 barak. Lesna kupčija je v zadnjem času nekaj oslabela, največ so uvozili Rumuni. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. V prvi polovici 1. 1932 je bilo uvoženih v Grčijo 143.178 kubičnih metrov lesa in sicer so uvozili: Rumuni 67.969, Jugoslovani 29.862, Rusi 18.743, Švedi 18.276, Cehoslovaki 1259, Amerikamci 1876, Avstrijci 839, Nemci 584, in drugi 3.594 kubičnih metrov. Uvoz lesa v prvi polovici 1. 1931 je znašal 158.440 kub. metrov, torej nekaj več ko lani.
Narodno gledališče v Ljub ljani
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 19. januarja: Voda. Red C. Petek, dne 20. januarja: Zaprto.
Sobota, dne 21. januarja: Milijon težav.
Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20.
Četrtek, dne 19. januarja: Adel in Mara. Red B.
Petek, dne 20. januarja: Zaprto.
Sobota, dne 21. januarja: Erika. Izven, Izredno znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, dne 19. januarja: Spreobrnitev Ferdinanda Pištore. Prvič v sezoni. Petek, dne 20. januarja: Zaprto
Sobota, dne 21. januarja: Celjski grofje* Delavska predstava. Znižane cene. g
{Brzojavi-. 3(rispercotoniate £jubl/ana ■ — telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniaie
£asinik: Josip Verlič
.
Ljubljana
'Veletrgovina koloni-jalne robe.
3)unaiska cesta 33
‘Ustanovljeno teta 1840 ' Cenila na razpolago.
“Gočna postrežba.
KUVERTA .
Kiti B11A N A|
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Sliineralne vode.
Tšrgood in industrija 1
Trgovski
list
u priporoča ta
tnmeriranje/
Tv g ovci* JVarocajlc blago pvi tvvdhab, Ualovo oglašajo 1 »Trgovskem listu4* I
TISKOVINE
vseh	vrst trgovske,uradne.m klanih
TijŠr ne,časopise, knjige, večbem lisk hilr<? in pčetni!
TISKARNA MERKUR
LTJBUANA.GRIGORClCEVA^aS
%i-25 - 52 %Leqmni -.Tiskarna V Idr kar.