GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXV.
KAMNIK, 4. FEBRUARJA 1985
• Dušan Šinigoj na obisku v Kamniku
Pohvala za naše gospodarstvo
»Kamniško gospodarstvo si prav gotovo zasluži vso pohvalo. To je tisto, kar v sedanjem času rabimo. Z vašo napadalno gospodarsko politiko bi marsikateri občini v Sloveniji lahko bili zgled,« je med drugim dejal predsednik slovenskega izvršnega sveta, Dušan Šinigoj, ko je skupaj z Janezom Bohoričem, podpredsednikom IS obiskal kamniško občino.
Predstavniki kamniškega gospodarstva, med njimi so bili gospodarstveniki iz lesne industrije Stol, iz Titana, Svilanita, Utoka in Mcnine. poleg njih pa tudi predstavniki družbeno-političnc-ga življenja občine, so Dušana Sinigoja najprej seznanili z rezultati poslovanja v lanskem letu. Organizacije združenega dela, predvsem industrijske, so lani
ustvarile skoraj 3 milijarde dinarjev dohodka z izvozom kar je za četrtino več kot leto poprej. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom pa je bila 157 odstotna. Slišali smo tudi podatek, da je kamniško gospodarstvo lani ustvarilo okoli 2,5 milijona dinarjev akumulacije, kar je za dva in pol krat več kot leta 1983, s tem pa se je povečala tudi aku-mulativnost gospodarstva iz prejšnjih 10,5 odstotka nasedanjih 17,8 odstotka.
Precej besed so namenili tudi zastareli opremi v kamniških organizacijah združenega dela. Odstotek zastarelosti je namreč grozljiv, kar 91 odstotkov. Predstavniki ozdov pa so ob tem tudi menili, da je 560 milijonov dinarjev, kolikor je lahko vrednost uvožene letošnje opreme, daleč premalo, še posebej če vemo, da
bo treba zastarelo opremo zamenjati prej kot pa v desetih letih. Zanimiv pa je bil tudi podatek, da je vrednost osnovnih sredstev okoli 7,5 milijarde dinarjev, kar 80 odstotkov opreme je iz uvoza, 20 odstotkov pa je domače. Kljub zastareli opremi, pa ka-, mniško gospodarstvo rdečih številk ne pozna.
Med načrti za letošnje leto so Dušana Sinigoja zanimali predvsem tisti v zvezi z gospodarstvom. Postregli so mu s podatki, da naj bi ozdi letošnji izvoz v primerjavi z lanskim letom povečali za več kot 10 odstotkov, fizični obseg proizvodnje pa naj bi v odnosu na lanskega bil večji za 4 odstotke.
»V Sloveniji so občine, kjer bi morali biti precej bolj zaskrbljeni, kot pa to kažemo na zunaj,« je med drugim dejal Dušan Šinigoj in nadaljeval:« V slovenski industriji je v decembru prišlo do precej zapetljajev, predvsem 'zaradi energetskih težav. V kamniški občini resda vzrokov za zaskrbljenost ni, kljub temu pa boste morali še bolj poprijeti za delo. Zastavili smo namreč pre-
cej pogumne programe, po katerih naj bi proizvodnjo povečali za 3,5 odstotka, ekonomičnost poslovanja za pol drugi odstotek, družbeni proizvod pa naj bi povečali za 5 odstotkov. Šele takšna raven nam bo omogočila, da obrnemo delitvene odnose, onemogočimo padec realnih osebnih dohodkov. V napore za uresničitev zastavljenih načrtov se bo moralo seveda vključiti tudi kamniško gospodarstvo. Delati bo treba več in bolje.«
Dušan Šinigoj je tudi pohvalil odločitev, da smo dali nekaj kamniških organizacij združenega dela pod lupo. Toda ne z namenom, da bi jih kritizirali, temveč, da bi jim kar najbolj pomagali. Konec koncev je šlo za pomoč slabim gospodarjem. V zvezi z izvozom pa je Dušan Šinigoj dejal, da bo treba še več izvoziti, če ne gre drugače tudi na račun slabe založenosti domačega trga. S tem v zvezi pa smo slišali zanimiv predlog, po katerem naj bi domače gospodarske organizacije šle v kooperacije s tujimi partnerji.
DEJAN VODOVNIK
• S seje zbora združenega dela
Sprejete smernice dolgoročnega razvoja
Kot na sejah zbora KS in družbenopolitičnega zbora, so bile tudi na seji zbora združenega dela glavne teme priprava smernic družbenega plana občine Kamnik, predlog dolgoročnega programa turizma v Kamniku za obdobje 86-95 (2000).
Javna razprava o predlogu smernic za dolgoročni razvoj občine Kamnik je potekala do 25. januarja. V tem času je prišlo do pripomb, ki so redakcijskega značaja in bodo upoštevane v-čistopisu gradiva, neupoštevane pripombe pa so tiste, ki so bodisi že zajete ali pa so presplošnega značaja. Predlog smernic je bil objavljen v posebni izdaji Kamniškega občana decembra 84. Pismenih pripomb za sejo ni bilo, na njej pa so delegati iz Stola pripomnili, da je potreben ponoven pretres rasti stopnje zaposlovanja, da združevanje akumulacije ni sprejemljivo in da bi morali delovne organizacije kot nosilce naštevati po kriterijih, ne po seznamu. Z odgovorom, da brez povečevanja družbene proizvodnje v Kamniku ni mogoče doseči to, kar si vsi želimo (posodobitev proizvodnje, novi vrtci, šole, zdravstveni dom, toplifikacijo...), zato od smernic ne moremo odstopati, je bil delegat zadovoljen. Drugih pripomb ni bilo.
K predlogu programa dolgoročnega razvoja turizma v občini Kamnik je delegacija iz Titana dala pismeno pripombo in sicer, da za občane ni sprejemljiva slaba založenost trgovine, v Kamniku je premajhen trgovinski center, potrebno bi bilo zgraditi večjega in če ena trgovska delovna organizacija v Kamniku tega ni sposobna narediti, naj investicijo ponudijo drugi, zunaj Kamnika, ki bo prav gotovo zainteresirana delati trgovinski center na našem območju.
M. K.
Občinski komite ZKS
PRIPOROČILO 0 NAJNIŽJEM OSEBNEM DOHODKU DELA VCEV V OZD
Svet za oblikovanje in delitev sredstev za OD in SP pri Občinskem svetu ZSS Kamnik priporoča vsem OZD, da usmerijo vsa prizadevanja k doseganju takih delovnih in poslovnih rezultatov in dohodka, da bodo lahko zagotovile za najmanj zahtevno delo za poln delovni čas in pričakovane poprečne oz. običajne delovne rezultate od 1. januarja 1985 dalje neto mesečni osebni dohodek, ki ne bo nižji od21.000din. Pri tem ne bi smeli zmanjševati razlik v osebnih dohodkih, ki izvirajo iz različnih delovnih prispevkov posameznika k ustvarjanju dohodka in doseganju ciljev OZD. Proti delavcem, ki si z nedelom in nedisciplino povzročajo nizke OD, naj sindikat sproži ustrezno ukrepanje.
Občinski svet ZSS Kamnik
O predlogu smernic srednjeročnega in dolgoročnega razvoja občine
Člani občinskega komiteja ZKS so na seji 28. januarja obravnavali srednjeročne in dolgoročne usmeritve naše občine, spregovorili o mestu in vlogi družbenih dejavnosti v uresničevanju programa gospodarske stabilizacije in sprejeli sklep o sklicu občinske konference ZKS.
Programska seja občinske konference ZKS bo v soboto, 9. marca 1985, udeležilo pa seje bo 84 delegatov iz 76 osnovnih organizacij ZKS.
• Sekcijska razprava SZDL o razvoju občine do leta 2000
Raven zdravstvenega varstva približati vsaj regijskemu povprečju
Zelo razgibana razprava udeležencev na sekcijskem posvetu, ki sta ga pripravili občinska konferenca SZDL in občinska izobraževalna skupnost, je pokazala, da bo treba predlog smernic za pripravo srednjeročnega in dolgoročnega plana naše občine tudi na področju zdravstva še krepko dopolniti. Po mnenju razpravljalcev se ne moremo zadovoljiti le s splošnimi in načelnimi ugotovitvami, ki bi lahko veljale za katerokoli občino.
Predvsem bi morale smernice dati odgovor na vprašanje, ali bomo še naprej dopuščali, da bo delež narodnega dohodka, namenjenega zdravstvenemu varstvu, še naprej padal, ali pa bomo z večjim deležem zagotovili ohranitev oziroma izboljšanje ravni zdravstvenega varstva v naši občini. Kamnik namreč po narodnem dohodku na prebivalca sodi v prvo tretjino slovenskih občin, po prispevni stopnji za skupno porabo pa je bil lani na repu lestvice 66 občin.
V smernice kaže tudi zelo jasno zapisati, da bo treba v čim-krajšem času dokončati začeto gradnjo zdravstvenega doma. Za dokončanje naložbe in za njeno funkcioniranje bo vsekakor treba zagotoviti dodatna sredstva. Zato je bil podprt predlog, da bi bilo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju delež sredstev za skupno porabo v družbenem proizvodu povečati.
Če hočemo razvijati učinkovito in hkrati gospodarno zdravstveno dejavnost, potem se bo najbrž treba odločiti, kako daleč iti z ustanavljanjem obratnih ambulant in ambulant po krajevnih skupnostih. Na posvetu je bil omenjen podatek, da zobozdravstveni delavci v ambulantah na Lazah in v Komendi niso polno zaposleni, čeprav se hkrati srečujemo z dolgo čakalno dobo v zobozdravstvenih ambulantah v Kamniku.
Pri načrtovanju bodočega razvoja zdravstvenega varstva v občini je treba upoštevati tudi
usmeritve glede bolnišničnega in specialističnega zdravljenja, ki vzame kar dve tretjini vsega denarja, namenjenega zdravstvu. Ob tem se bo treba dogovoriti, kakšno solidarnost bomo razvijali v prihodnje. Sedanji predlog nove republiške solidarnosti, ki bi zajela celotno zdravstveno varstvo, bi, sodeč po podatkih iz leta 1983, občinam ljubljanske regije nalagal le nove obveznosti, nobena od teh občin pa solidarnostnih sredstev ne bi bila deležna. Zato bo verjetno treba razmišljati o uvedbi nove oblike medobčinske solidarnosti. Sedanja minimalna amortizacija v zdravstvenih ustanovah ne zadošča za obnavljanje izrabljenih naprav in opreme. Zato zdravstvene . delovne organizacije načenjajo lastno substanco, da lahko premoščajo tekoče težave. Če bomo s tem nadaljevali, se nam bo to v prihodnosti zelo maščevalo. Nujno potrebno je •zagotoviti sredstva za obračunavanje normalne amortizacije.
F. SVETEL)
Člani komiteja so pretežni del razprave o razvojnih smernicah namenili zlasti kvaliteti priprav pri oblikovanju tega pomembnega dokumenta. Menili so, da bi bilo treba že v pripravo osnutka smernic vključiti vse izvajalce na posameznih področjih, še posebej v družbenih dejavnostih. Opozorili so tudi na nepovezanost posameznih področij v smernicah. Kot zgovoren primer za to so navedli dejstvo, da smernice ugotavljajo slab izobrazbeni sestav delavcev v združenem delu kamniške občine, hkrati v gradivu ni nobene konkretne usmeritve, kako bomo v naši občini v bodoče izobraževali, kako bomo razvijali usmerjeno izobraževanje in podobno.
Ker je kamniška industrija predelovalna in potrebuje dosti surovin, bi bilo treba v smernicah opredeliti, kako v prihodnje dolgoročno reševati problem zagotavljanja surovin. Večji poudarek je treba dati tudi pretoku informacij in vključevanju informatike v kamniško gospodarstvo.
V razpravi o vlogi družbenih dejavnosti pri uresničevanju gospodarske stabilizacije je bilo poudarjeno, da nam je dosedanje razdvajanje in ločeno obravnavanje družbenih dejavnosti od gospodarstva povzročilo precej škode. Družbene dejavnosti smo preveč poudarjali le kot porabo, premalo pa smo se zavedali vpliva izobraževanja, raziskovanja in zdravstva na gospodarski razvoj. V naši občini smo po družbenem proizvodu med prvo polovico slovenskih občin, po prispevkih za družbene dejavnosti pa na repu.
Kljub določenim premikom še nismo v celoti uspeli zagotoviti odločilnega vpliva delavcev oziroma njihovih delegatov v samoupravnih interesnih skupnostih na oblikovanje programov in sredstev za njihovo financiranje.
Poleg večjega deleža družbenega proizvoda za potrebe druž-
benih dejavnosti bo treba v prihodnje okrepiti tudi napore za realnejše načrtovanje razvoja družbenih dejavnosti, za smotrnejšo in učinkovitejšo porabo sredstev v teh dejavnostih, za boljšo organiziranost izvajalcev, strokovnih služb itd.
O naložbah na tem področju naj na podlagi celovitih analiz odločajo delavci v združenem delu' neposredno. Najpomembnejše je, da se usposobimo, da
se bomo tudi v okviru omejenih možnosti znali pravilno dogovoriti o razvoju vseh področij družbenih dejavnosti. Vsekakor pa sedanja politika enostranskega limitiranja sredstev za družbene dejavnosti ne vodi nikamor.
O tem gradivu bodo razpravljale vse osnovne organizacije ZK, nakar bo komite sprejel ustrezne zaključke.
F. SVETELJ
Pustni sprevod in otroška veselica
Obveščamo vse otroke in njihove starše, da se bo 19. februarja 1985 s pričetkom ob 16. uri pričel sprevod pustnih mask po kamniških ulicah. Sprevod se bo končal z otroško veselico v športni dvorani pri osnovni šoli Frana Albrehta.
Zbor mask je ob 15.45 na Titovem trgu in bo potekal od trga po Kidričevi ulici do športne dvorane, kjer bo otroška veselica. Ob zvokih ansambla boste otroci lahko plesali in se zabavali, medtem ko vas bodo starši počakali na tribunah. Lahko boste sodelovali tudi v družabnih igrah.
Vse maske bodo dobile krof, nekaj najboljših pa bomo tudi nagradili.
OZPM Kamnik
Srebrni znak ZSS
Tudi letos bodo podeljeni srebrni znaki ZS Slovenije delavcem, ki so z dolgoletnim aktivnim delom prispevali k razvoju in organiziranosti ZS. ZATO NAJ OO ZSS DO 31. MARCA POSREDUJEJO OBČINSKEMU SVETU ZSS KAMNIK PREDLOGE ZA DELAVCE, KI NAJ BI PREJEM TO DRUŽBENO PRIZNANJE.
K posameznemu predlogu mora biti priložena dovolj tehtna obrazložitev za podelitev srebrnega znaka ZS Slovenije -skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnih znakov ZS Slovenije, katerega so osnovne organizacije ZSS prejele v letu 1977.
Odbor za organizacijsko kadrovske zadeve pri OS ZSS Kamnik bo upošteval le predloge, ki bodo posredovani letos do roka, ki je omenjen v prvem odstavku.
Srebrni znaki ZSS bodo tudi letos podeljeni ob 1. maju na tradicionalnem srečanju delavcev v Kamniški Bistrici.
Občinski svet ZSS Kamnik
O čem razpravljati ob zaključnih
Obravnavanje rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih je v OZD-ih že dolgotrajna in utečena (tudi sindikalna) aktivnost, tako da organizacijskih pristopov najbrž ni treba posebej in ponovno razdelovati. To pa seveda ne pomeni, da za učinkovitejšo razpravo, še prej pa za razumljiva poslovna poročila in na koncu za dobre ukrepe za boljše gospodarjenje, ni mogoče nič več in bolje narediti pri pripravi gradiv in razprav, informiranju in spodbujanju ter odločanju o tem.
Sindikata in seveda delavcev ne zanima toliko računovodski vidik zaključnega računa, kot ga je treba do določenega roka poslati službi družbenega knjigovodstva.
Ob razpravi o predlogu zaključnega računa tudi ponavadi ni mogoče kaj bistvenega spreminjati v delitvi dohodka. Zato je toliko pomembnejše, da namesto formalne razprave o zaključnem računu opravimo vsebinsko razpravo o uspešnosti našega gospodarjenja in to povežemo s pripravo kvalitetnih letnih in srednjeročnih planov ter s sprejetjem ukrepov za izboljšanje rezultatov gospodarjenja v letu 1985. To se pravi, da je pomembno v teh razpravah ugotoviti, kako bomo zaustavili nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen in uveljavili bolj stimulativno delitev osebnih dohodkov.
Letos pa še posebej poudarjamo, da je lastne dosežene rezultate nujno primerjati z rezultati sorodnih ozdov, v skupini ali podskupini dejavnosti. Brez takih primerjav je vsako indeksno prikazovanje lastnih rezultatov pesek v oči.
Sindikalne organizacije naj vztrajajo, da bodo razprave ob zaključnih računih osredotočene na štiri vsebinske sklepe in sicer:
— ocena kakovosti pridobivanja dohodka (dohodek na delavca, dohodek na angažirana sredstva - primerjava s sorodnimi ozdi, koliko je dohodek rezultat večje proizvodnje, višje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti, zmanjševanja materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, posodabljanja tehnološkega procesa, koliko pa zgolj posledica višjih cen, kolikšen del dohodka je pridobljen na podlagi inovacij, ali je del dohodka rezultat izjemnih ugodnosti);
— ocena kakovosti razporejanja in delitve dohodka (ali je doseženi dohodek razporejen skladno z družbenimi usmeritvami, kakšna so bila razmerja med osebnimi dohodki na delavca in akumulacijo na angažirana sredstva v primerjavi s sorodnimi ozdi v tekočem srednjeročnem obdobju, kako je razporejen del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti, kako je razporejen del dohodka pridobljen na podlagi inovacij, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki in akumulacijo v dohodku in kakšen je vzrok za tako dobro ali slabo razmerje);
— ocena kakovosti gospodarjenja z denarjem (kakšen je likvidnostni položaj tozda, kakšen je
obseg dinarske ali devizne zadolžitve - ukrepi za zmanjšanje kreditne odvisnosti, kakšni so bili ukrepi za lastno razbremenjevanje, kakšna je razlika med prejetimi in plačanimi obrestmi, kakšen je koeficient obračanja obratnih sredstev);
— konkretizacija ciljev ekonomske politike v planih ozdov (kaj načrtujemo za višjo raven proizvodnje in izvoza, izboljšanje ekonomičnosti in produktivnosti - da bi dosegli tak dohodek, ki bo omogočal rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije, kako bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen, kako bomo dosegli stimulativnejšo delitev na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti in v letnih planih postavili ustrezna, na podlagi resolucije določena razmerja med akumulacijo in brutto osebnimi dohodki).
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti tudi na (ne)dosežene rezultate pri uveljavljanju delitve po delu in rezultatih dela (ali je bilo ustrezno vrednoteno proizvodno in kreativno delo ter delo v težjih delovnih pogojih, ali je sistem delitve osebnih dohodkov stimuliral k zmanjševanju materialnih stroškov, kakšna je bila višina osebnih dohodkov izplačanih na osnovi inovacij, ali jc bila materialna in socialna varnost delavcev zagotovljena /. osebnimi dohodki in vzajemnostjo ter solidarnostjo).
V vseh teh pripravah in razpravah pa je vloga sindikalnih organizacij in organov taka: zahtevati, da poslovodni organi pravočasno pripravijo in predložijo v razpravo poročila; delavskim svetom predlagati, da ob ugotovitvi zaključnega računa ocenijo tudi učinkovitost dela poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili (520., 521. člen ZZD), zagotoviti, da bodo zbori delavcev sklepali o predloženih poročilih in ukrepih za učinkovitejše gospodarjenje ter predlagali dodatne ukrepe; zahtevati, da bodo delavski sveti odločali o predlogih ukrepov za boljše gospodarjenje; sindikalne organizacije in organi pa naj tudi sami izoblikujejo lastno stališče do teh vprašanj ter z njimi seznanijo delavske svete in zbore delavcev.
Zelo pomembno pa je, da v razpravah ugotovimo kakšno osnovo predstavljajo doseženi rezultati gospodarjenja za doseganje razvojnih ciljev v letu 1985:
• — da bomo z višjo ravnjo proizvodnje in izvoza, izboljšanjem ekonomičnosti in storilnosti dosegli tak dohodek, ki bo omogočal ohranitev oziroma rast realnih osebnih dohodkov in akumulacije,
— da bomo z zniževanjem stroškov vplivali na nižjo rast cen,
- da bomo dosegli spodbudnejšo delitev tudi tako, da bodo delavci na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti v svojih letnih načrtih postavili razmerje med akumulacijo in bruto osebnimi dohodki, upoštevaje resolucijska določila ter v vseh letih tega srednjeročnega obdobja doseženo raven teh razmerij.
0(ne)mogočen razvoj PTT?
Nova FFI' stavba s telefonsko centralo na Bakovniku je pogoj za nadalnji razvoj telefonije v Kamniku in bo zato osrednji investicijski objekt v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Osnove, na katerih je temeljil iztekajoči se srednjeročni plan razvoja PTT dejavnosti na območju Podjetja za PT promet Ljubljana, niso bile uresničene. Zato skušajo v Podjetju za PTT promet Ljubljana in v območnem sisu s tega področja že danes zagotoviti PTT promet pogoje za nemoteno delovanje in (hitrejši) razvoj v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Na začetku sedanjega srednjeročnega obdobja je bilo predvideno in v samoupravnem sporazumu o temeljih plana tudi dogovorjeno, da bodo cene PTT storitev rasle vsaj usklajeno z rastjo cen proizvodov in drugih storitev, da bodo 20 odstotkov od vrednosti telefonskega impulza združevali za razvoj vsi uporabniki (in ne le tisti, ki so podpisali samoupravni sporazum o temeljih plana) in da bo PTf dejavnost izenačena z drugimi in-frastrukturnimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena, predvsem pri plačevanju družbenih obveznosti do manj razvitih republik in pokrajin in pri kreditnih pogojih. Zgodilo pa se je ravno obratno. Ker reproduktivna in akumulativna sposobnost PIT prometa že nekaj let upada, za razvoj ostaja celo v absolutnih zneskih vedno manj denarja. Zato podjetje za PTT promet Ljubljana ni moglo zbrati dovolj sredstev, potrebnih za načrtovani program razvoja. Načrtovana vlaganja v razvoj PTT zmogljivosti bodo na območju ljubljanske regije in Cekrnice ob koncu tega leta uresničena le polovično. Namesto načrtovanih 102 pošt bo na tem območju konec tega srednjeročnega obdobja le 96 PTT enot, namesto načrtovanih 21 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev jih bo samo 16 in namesto načrtovanih 23 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev jih bo
le 21. Poleg finančnih pa tarejo PTT dejavnost tudi drugi, po svoje nič manjši problemi, od pomanjkljivosti proizvodnih programov naše telekomunikacijske industrije do dolgih dobavnih rokov za opremo in pomanjkanja vseh vrst kablov, ki so za PTT promet življenjskega pomena. In tako se slika stanja v PTT prometu zaokroži, ostaja pa vprašanje, kako naprej.
V smernicah za pripravo planov za nasledje Srednjeročno obdobje je minimalni, to je najnujnejši program razvoja PTT dejavnosti na območju ljubljanske regije in Cerknice ovrednoten na 12 milijard dinarjev po cenah iz leta 1983. V podjetju za PTT promet poudarjajo, da bo tudi ta minimalni program razvoja možno uresničiti le, če bodo izpolnjene vse tri bistvene predpostavke, ki bi morale biti že v tem obdobju, če bodo cene poštnih storitev postopoma postale ekonomske (zaenkrat pokrivajo v povprečju le 70 odstotkov enostavne reprodukcije), če bodo sredstva poštne hranilnice, zbrana v Sloveniji, v celoti namenjena razvoju ITI' prometa in če bo ITI' dejavnost v okviru možnosti v planskih dokumentih družbenopolitičnih skupnostih dobila prednostno mesto. Po sedanjem načinu financiranja bi lahko za razvoj PIT dejavnosti zbrali v najboljšem primeru le dobro tretjino potrebnih sredstev, zato so nujni dodatni ukrepi. Prizadevanja Podjetja za ITI' promet Ljubljana in območnega sisa s tega področja so podprli tudi najvidnejši predstavniki občinskih skupščin iz ljubljanske regije in Cerknice, medobčinska gospodarska zbornica, mestni komite za promet in zveze in tudi skupščina OSIS za PTT promet Ljubljana na nedavnem zasedanju. O problematiki razvoja PTT dejavnosti pa bo predvidoma še letos razpravljala tudi republiška skupščina, kajti našteti problemi niso značilni samo za ljubljansko PTT delovno organizacijo, ampak za PTT nasploh. V Podjetju za PTI" promet Ljub-
ljana opozarjajo še, da bi utegnila imeti neuresničitev minimalnega programa razvoja, začrtanega zaenkrat še v smernicah razvoja, katastrofalne posledice za razvoj gospodarstva in družbe nasploh. V tem primeru bi bile konec leta 1990 ali pa še prej PTT zmogljivosti popolnoma izkoriščene, tako da ne bi bilo možno vključiti niti enega novega telefona, če navedemo le ta najbolj izstopajoč primer. Tega pa si v obdobju nove tehnološke revolucije, še zlasti očitne na področju telekomunikacij in informatike, kljub težkim gospodarskim razmeram ne bi smeli privoščiti. Zato bi se morala do nadaljnjega razvoja PTT prometa opredeliti najširša družbena skupnost še pred sprejetjem dokončnega plana za naslednje srednjeročno obdobje.
V smernicah za pripravo planov je predvideno, da bodo tako kot v tem tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju prednostne investicije skupnega slovenskega pomena, ki pogojujejo nemoteno delovanje in razvoj zmogljivosti na regionalnem nivoju. Za njimi pridejo na vrsto investicije, ki bodo prenesene iz tega srednjeročnega obdobja, in nato nove investicije, ki bodo funkcionalno dopolnjevale že zgrajene. V občini Kamnik ima absolutno prednost gradnja nove PTT stavbe s pošto in telefonsko centralo na Bakovniku, brez katere bi se razvoj PIT dejavnosti v Kamniku dobesedno ustavil. Prednost ima tudi gradnja pripadajočega telefonskega omrežja. Na nedavnem sestanku med predstavniki izvršnega sveta skupščine občine Kamnik in Podjetja za PTT promet Ljubljana je bilo dogovorjeno, da bo kamniški izvršni svet proučil vse možnosti sofinanciranja gradnje v okviru zainteresiranih delovnih organizacij, prav tako pa naj bi se oblikoval poseben gradbeni odbor, ki bo uredil vse potrebno, vključno s finančno konstrukcijo, za začetek gradnje nove stavbe. Gradnja bi lahko stekla že leta 1986. B. Z.
Plemenitost in skrb za človeka
Organizacija Rdečega križa v občini Kamnik zelo vztrajno in dosledno uresničuje obsežne in
Iz dela republiške skupščine
Zbori Skupščine SR Slovenije bodo na sejah marca letos obravnavali
PREDLOG ZA IZDAJO
ZAKONA O TEMELJIM
SISTEMA DRUŽBENEGA
PLANIRANJA
IN O DRUŽBENEM PLANU
JUGOSLAVIJE Z OSNUTKOIV
ZAKONA
Predloženi predlog za izdajo z osnutkom zakona je nastajal več kot dve leti. Uresničevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja, upoštevajoč kritične ocene delovanja sistema in dokumenta »Prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam stabilizacije« ter »Sklepnega dela dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije«, so večkrat obravnavali zvezni družbeni sveti, zvezni ekonomski svet, zvezni pravni svet, zvezni izvršni svet in Skupščina SFRJ. Ocenili so, da je potrebno sistem planiranja po veljavnem zakonu spremeniti in poenostaviti, veliko bolj spoštovati posebnosti planiranja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih skui.iostih, zagotoviti san. ojnos subjektov planira-u,z 'i sprejemanju in uresničevanju -lanov, vzpostaviti medsebojno odvisnost planov temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela in organizacij, s katerimi trajno proizvodno in drugače sodelujejo, dosledneje spoštovati ustavni položaj delavskih svetov; planiranje je premalo v funkciji razvoja in premalo spoštuje ekonomske  in  tržne zakonitosti,
preveč je poudarjena vloga samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih planov.
Predloženi osnutek zakona upošteva položaj delavcev v združenem delu kot upravljalcev dohodka, ustavne opredelitve ter opredelitve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki se nanašajo na sistem samoupravnega družbenega planiranja. Namen take zasnove je zagotoviti družbenoekonomski položaj in vlogo delavcev pri planiranju razvoja organizacij združenega dela in družbe v celoti ter razvoj proizvajalnih sil družbe. Učinkovito naj bi se usklajevali odnosi v družbeni reprodukciji, usmerjala družbeni in gospodarski razvoj, reševali problemi v gospodarstvu in odpravljala družbenoekonomska protislovja. Pri tem naj bi imel plan poleg razvojne tudi povezovalno funkcijo.
Osnutek zakona sestavljajo trije deli - temelji sistema družbenega planiranja, družbeni plan Jugoslavije in končne določbe.
TEMELJI SISTEMA
DRUŽBENEGA
PLANIRANJA:
I. Splošne določbe med drugim določajo subjekte planiranja, ki sprejmejo srednjeročni plan kot temeljni plan ekonomskega in družbenega razvoja ter letne akte za njegovo uresničevanje.
II. Planiranje v samoupravnih organizacijah in skupnostih - v tem poglavju je zlasti poudarjen pomen planiranja na ravni delovne organizacije, pa tudi vloga skupnega planiranja v okviru se-
stavljene organizacije združenega dela ter v okviru najrazličnejših reprodukcijskih in poslovnih enot.
III. Planiranje v družbenopolitičnih skupnostih - določena je temeljna vsebina družbenih planov republik oziroma avtonomnih pokrajin glede na ustavne pravice in dolžnosti, v okviru katerih predpisujejo skupne interese, cilje in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, ter obveznosti, opredeljene v družbenem planu Jugoslavije.
Opredeljene so tudi obveznosti, ki jih imajo družbeni plani avtonomnih pokrajin do družbenega plana SR Srbije.
Vsebina družbenega plana občine pa določa skupne interese, cilje in naloge družbenega in gospodarskega razvoja ter obveznosti, ki se. nanašajo na uresničevanje skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani širših družbenopolitičnih skupnosti.
IV. Uresničevanje planov — navedene so naloge, ki jih opravljajo organi v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih za zagotavljanje pogojev in uresničevanje sprejetih planskih nalog.
DRUŽBENI PLAN JUGOSLAVIJE
V tem delu so opredeljene funkcije in vsebina družbenega plana Jugoslavije, ki se nanašajo na skupno razvojno in ekonomsko politiko in zagotavljajo usklajen razvoj gospodarstva vse države in skladnost materialnih odnosov v celotnem družbenem
razvoju. Vsebuje še temeljna razmerja pri oblikovanju in delitvi družbenega proizvoda in dohodka, temeljna razmerja v strukturi investicij in temeljna razmerja v strukturi porabe. Določen je tudi postopek pripravljanja in sprejetja družbenega plana Jugoslavije.
Predlog za izdajo zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije z osnutkom zakona je objavljen v Poročevalcu št. 3 z dne 22. januarja 1985.
Republiška konferenca socialistične zveze bo organizirala najširšo javno razpravo o obeh dokumentih, na kateri bodo sodelovali tudi delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ. Javna razprava se bo predvidoma pričela v začetku februarja letos.
Skupščina SFRJ Jugoslavije bo predvidoma do konca marca sprejela zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. To bo zahtevalo ureditev na področju planiranja tudi v naši republiki. Zato naj bi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil do konca aprila predlog za izdajo zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije z osnutkom zakona, Skupščina SR Slovenije pa naj bi osnutek dokumenta obravnavala in sprejela na zborih meseca jr..tija, predlog zakona pa do konca julija ob pogoju, da bodo osnovna vprašanja rešena že v postopku sprejemanja zveznega zakona.
odgovorne naloge ter častno izpolnjuje svoje humanitarno poslanstvo. Številne akcije, uresničene v preteklem letu, zaslužijo vso pozornost in zahvalo organizatorjem in številnim tihim in skromnim aktivistom Rdečega križa.
Poleg rednih in dodatnih krvodajalskih akcij, ki jih je občinski odbor RK v Kamniku uspešno zaključil v preteklem letu, je bilo organiziranih še mnogo drugih, kjer so občani pokazali polno zavest in solidarnost, zlasti pri zbiranju pomoči v nesrečah prizadetemu prebivalstvu v Jugoslaviji. V polni meri je steklo in še teče zbiranje pomoči prebivalcem Kopaonika, pospešeno je zbiranje pomoči za lačne v Afriki, v teku pa so še druge akcije. Enako uspešno je tekla akcija zbiranja materiala, zelo se je okrepilo izobraževanje, predvsem enot CZ za prvo medicinsko pomoč itd. Težko bi našteli vse uspehe, ali jih med seboj primerjali po vrednosti, saj je vsaka pripravljenost in sodelovanje pomagalo rešiti številne socialne in materialne probleme, kar je po svojem bistvu nadvse človeško delo - pomagati najbolj potreb-nim ob najbolj primernem času, pa tudi potrditev človečnosti, ki je in ostane najlepša odlika in vrlina najplemenitejših ljudi.
Zelo pomembno je, da se občani vedno bolj zavedajo pomena Rdečega križa in da se v vrste RK vključujejo vedno šte-vilčneje tudi mlajši člani. Čutiti je povečan interes v šolah, kjer so bili tudi ustanovljeni aktivi mladih, ki uspešno delujejo pod vodstvom svojih marljivih mentorjev.
Spričo takih rezultatov, ki jih jc organizacija RK dosegala v preteklem obdobju, ni bilo težko s ponosom oceniti svojega dela' tudi v jubilejnem 1984. letu, ko je RK Slovenije proslavljal 40-letnico uspešnega in za človeka
nadvse plemenitega dela.
Kamniška organizacija RK je dostojno in delovno proslavila ta pomemben jubilej, 22. decembra lani, o čemer je »Občan« že poročal v svoji zadnji številki.
S skrbno pripravljenim programom, ki so ga številni gosti in še bolj številni krvodajalci z navdušenjem spremljali, je slovesnost dobila še prisrčnejše obeležje.
Številna dela Shopina, Kosmača, Tarrega, Schumana, Ma-karovičeve, Kuntnerja, Minatti-ja, Vinasa, Kozine, Murna, Bora, Simonitija so dobila v interpretaciji Alenke Pokom, Janeza Majcenoviča ter Nine in Dušana Osredkarja, ki jih je na klavirju spremljala Martina Bohte, še bolj prisrčno obliko in bodo ostala med poslušalci v nepozabnem spominu. Dela so bila izvajana z odprtim srcem in zanosom, kar zasluži vso pohvalo in priznanje, poslušalci pa so jih nagradili z navdušenim ploskanjem. Svoj čar je proslavi prispevala tudi predstavitev nekaterih del iz pesniške zbirke Nine Osredkar »Ostane le ruša«, ki jih je prečitala avtorica sama.
Tako je bilo zaključeno prete-klo-uspešno jubilejno leto. Organizacijo RK čakajo nove naloge in akcije, ki so že v polnem razmahu. Aktivisti in vodstva RK bodo tako kot do sedaj s polnim občutkom odgovornosti reševali vse zapletene težave in probleme pomoči potrebnih prebivalcev. RK bo še bolj krepil vlogo svoje organizacije v njeni človekoljubni aktivnosti, pomagati sočloveku pravočasno s konkretno pomočjo, učinkovito ukrepati v primerih naravnih in drugih nesreč. RK deluje v smeri humanega pristopanja in reševanja težav ljudi in bo gotovo dosegel tudi svoj vzvišeni cilj, da bi človek postal človek v polnem pomenu besede.
STANE SIMŠIČ
Spremenjene cene komunalnih storitev in stanarin
Na podlagi resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1985 je izvršni svet občinske skupščine prisotpil k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 v SR Sloveniji.
V skladu s tem dogovorom bodo udeležnci dogovora izvedli prvo povečanje stanarin in cen komunalnih storitev s 1. februarjem 1985 linearno za 38% in drugo predvidoma s 1. 7. 1985, ko naj bi se cene spremenile diferencirano, z aneksom k temu dogovoru.
Po predlogu Komunalnega podjetja Kamnik se bodo cene komunalnih storitev povišale:
- črpanje in distribucija vode za 31%,
- oddajanje in prečiščevanje odplak za 40%,
- odvoz smeti za 50%.
Navedeno povišanje cen komunalnih storitev predstavlja pokritje stroškov enostavne reprodukcije.
Izvršni sveti so se z dogovorom obvezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti sprejeli potrebne ukrepe, da se do konca marca 1985 izpelje prehod na sistem delnega nadomeščanja stanarin v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.
STANE ZARNIK
Zimska sezona v našem centru
Velika planina pred novim preskusom
Mladi kmetijci
V OK ZSMS dela tudi komisija za kmetijstvo, v kateri so mladi s tega področja. O njihovem delu ne vemo veliko, zato mi je nekaj besed o tem povedal predsednik te komisije, Stane S tebe.
- Kakšno je bilo vaše delo v preteklem letu?
Februarja smo na program-sko-volilni seji izvolili novo vodstvo ter sestavili operativni in finančni plan. Finančna sredstva, ki jih potrebujemo za tekmovanja in strokovno izpopolnjevanje, nam je zagotovil Sklad za intervencije v kmetijstvu občine Kamnik.
Marca lani smo sodelovali na medobčinskem kviz tekmovanju in zasedli drugo mesto. Na teh in podobnih tekmovanjih že vsa leta dosegamo dobre rezultate, kar je dobra spodbuda za nadaljnje delo.
Julija smo organizirali tekmovanje koscev in grabljic v Komendi. To tekmovanje je bilo prejšnja leta v Tuhinjski dolini, uvedli pa smo novost s povorko starih kmečkih običajev ter prikazom stare in sodobne kmetijske mehanizacije. Čeprav smo tekmovanje organizirali amaterji in je bila obveščenost o tem slaba,   je   tekmovanje dobro
uspelo in je imelo velik odmev. Na tekmovanju so sodelovali mladi, v košnji pa tudi starejši kmetijci. Da smo tekmovanje lahko izvedli, nam je Konjeniški klub Komenda odstopil prostor, s finančnimi sredstvi pa so nam pogale DO Jata, Eta, Fruetal-Alko in Ljubljanske mlekarne, Sklad za intervencije v kmetijstvu ter Zadružna enota Kamnik. Julija smo se udeležili enakega tekmovanja v Moravčah, kjer smo osvojili prvo mesto. Udeležili smo se tudi srečanja mladih zadružnikov na Vranskem. Sodelovali smo na Kmečkih igrah, na večeru kmečke kuhinje pa zaradi omejenega števila sodelujočih ekip nismo mogli sodelovati.
Lani smo tudi prvič organizirali delovno akcijo na Menini planini, kjer smo urejali pašnike. Ta enodnevna akcija je dobro uspela, saj je bila udeležba števila, denarno pa so nam pomagali člani Pašne skupnosti in Sklad za intervencije v kmetijstvu. Jeseni smo organizirali strokovno izpopolnjevanje, v Kutini smo si ogledali tovarno umetnih gnojil in si ogledali mesto Zagreb. Pričeli smo tudi s plesnim tečajem, za katerega je veliko zanimanje.
- Vemo, da ste imeli pred kratkim občni zbor. Zakaj ste ga pripravili pri »Ledrarju«?
Tu smo občni zbor organizirali zaradi prostora, saj svojega sploh nimamo. Do sedaj smo imeli sestanke na občini in smo se s tem kar zadovoljili.
- S kakšnimi problemi se srečujete?
Glavni problem je, da nimamo aktivnega mentorja. Boljšega ne moremo dobiti, zato se z delom v glavnem ukvarjamo sami. Drugih večjih problemov pa nimamo.
- Kakšno je članstvo komisije?
Članstvo je številno in vsi člani, tako dekleta kot fantje so za delo zainteresirani. Radi sodelujejo na raznih tekmovanjih, ki se jih udeležujemo. Člani pa plačujemo tudi simbolično članarino.
- Kako nameravate delati vnaprej?
Zastavili smo si nov delovni program, ki zajema delovne akcije, razna tekmovanja, strokovno izpopolnjevanje in podobno. Načrtujemo tudi pridobitev prostora, v kolikor ho OK ZSMS dobila svoje prostore, drugače pa bomo za prostor za sestanke zaprosili na občini. Izvršni odbor, ki je sestavljen iz desetih članov bo imel, kot do sedaj, svoje sestanke v prostorih kmetijske kooperacije v Kamniku.
MAJA KOROŠEC
Dežurstva živilskih trgovin v letu 1985
od 7.-19. ure Zaprice, Šmarca, Moste Bakovnik, Duplica. Komenda. Stranje Emona, Šmarca, Moste Metka, Duplica, Komenda Market, Šmarca, Mo"e Zaprice, Duplica, Komenda. Stranje Bakovnik, Smarca, Moste F.mona, Duplica, Komenda Metka, Šmarca, Moste Market, Duplica, Komenda 4. Zaprice, Smarca, Moste, Stranje
Market, Duplica, Komenda, Stranje Zaprice, Šmarca, Moste Bakovnik, Duplica, Komenda Emona, Šmarca, Moste Metka, Duplica, Komenda, Stranje Market, Šmarca, Moste Zaprice, Duplica, Komenda Bakovnik, Šmarca, Moste Emona, Duplica, Komenda Metka, Šmarca, Moste. Stranje Market, Duplica, Komenda Zaprice, Šmarca, Moste Bakovnik, Duplica, Komenda Emona, Šmarca, Moste, Stranje Metka, Duplica, Komenda Market, Šmarca, Moste Zaprice, Duplica, Komenda Bakovnik, Šmarca, Moste Emona, Duplica, Komenda, Stranje Metka. Šmarca, Moste Market, Duplica, Komenda Zaprice. Šmarca, Moste Bakovnik, Duplica, Komenda, Stranje Emona, Šmarca, Moste Metka, Duplica, Komenda Market, Šmarca, Moste Zaprice, Duplica, Komenda, Stranje Bakovnik, Šmarca, Moste
Market, Duplica, Komenda. Stranje Zaprice, Šmarca, Moste Bakovnik, Duplica, Komenda
ABC-POMURKA , TP »KOČNA« KAMNIK
9.	2.
16.	2.
23.	2.
2.	3.
9.	3.
16.	3.
23.	3.
30.	3.
6.	4.
13.	4.
20.	4.
4.	'5.-
11.	5.
18.	5.
25.	5.
1.	6.
8.	6.
15.	6.
22.	6.
29.	6.
6.	7.
13.	7.
20.	7.
27.	7.
3.	8.
10.	8.
17.	8.
24.	8.
31.	8.
7.	9.
14.	9.
21.	9.
28.	9.
5.	10.
12.	10.
19.	10;
26.	10,
2.	11.
9.	II.
16.	11.
23. 11.	
7.	12.
14.	12.
21.	12.
28.	12.
		od 8.-11. ure
10.	2.	Zaprice
17.	2.	Bakovnik
24.	2.	Emona
3.	3.	Metka
10.	3.	Market
17.	3.	Zaprice
24.	3.	Bakovnik
31.	3.	Emona
17«	4.	Metka
14.	4.	Market
21.	4.	Zaprice
28.	4.	Bakovnik
5.	5.	Emona
12.	5.	Metka
19.	5.	Market
26.	5;	Zaprice
2.	6.	Bakovnik
9.	6.	Emona
16.	6.	Metka
23.	6.	Market
30.	6.	Zaprice
7.	7.	Bakovnik
14.	7.	Emona
21.	7.	Metka
28.	7.	Market
4.	8.	Zaprice
11.	8.	Bakovnik
18.	8.	Emona
25.	8.	Metka
1.	9.	Market
8.	9.	Zaprice
15.	9.	Bakovnik
22.	9.	Emona
29.	9.	Metka
6.	10.	Marke!
13. 10.		Zaprice
20. 10.		Bakovnik
27.	K).	Emona
3.	11.	Metka
10. 11.		Market
17.	11.	Zaprice
24.	11.	Bakovnik
1.	12.	Emona
		Duplica,
		Komenda
8.	12.	Metka
15.	12.	Market
22.	12.	Zaprice
29.	12.	Bakovnik
Letošnja zimska sezona bo prav gotovo nov preskusni kamen za veliki.planinsko turistično ponudbo, ki naj bi pokazal, kako smo pripravljeni in usposobljeni uresničevati v okviru skupščine RTC Velika planina dobro zastavljene razvojne usmeritve.
Lanska poletna sezona je bila gospodarsko gledano zelo ugodna, vendar bi lahko bila še boljša, če bi se na Veliki planini tudi v poletnem času kaj dogajalo. Samo »dan borovnic« je obiskalo čez tisoč turistov, je na prvi seji novega izvršnega odbora SIS RTC Velika planina, ki ga vodi Albin Vengust, povedal vodja velikoplaninskih žičnic Dušan Božičnik.
Člani izvršnega odbora so menili, da je treba gibanje stroškov spremljati na vsaki žičnici, tep-talcu in drugi napravi posebej. Treba je zagotoviti redne vsakodnevne informacije o vremenskih in snežnih razmerah. Menili so tudi, da je na Zelenem robu
treba med zimskimi in poletnimi počitnicami zagotoviti prodajo osnovnih živil. Upravljalci Velike planine morajo zagotoviti tudi stalno telefonsko zvezo z dolino brez prekinitev.
Glede določanja cen kart za žičnice, mimogrede rečeno so dnevne karte na Veliki planini za polovico cenejše od Krvavca, je izvršni odbor menil, da bi bilo treba ceno določati dvakrat letno, posebej za zimsko in letno sezono.
Če želimo ohraniti sedanjo podobo in čisto naravno okolje v tem našem turističnem območju, potem moramo čimprej sprejeti odlok o redu na območju Velike planine, Gojške planine, Kisov-ca in Dola. Izvršni odbor je delovno gradivo že obravnaval in bo v kratkem v javni razpravi. Na seji so opozorili na dva pereča problema: kurjenje in odlaganje odpadkov. Ogrevanje s premogom ni dovoljeno, za plin ljudje niso navdušeni, torej ostanejo drva ali elektrika. Tudi v
Obilica snega ob novem letu je na Veliko planino privabila številne smučarje, zlasti med počitnicami. Tako je bilo tudi v petek, 18. januarja v čudovitem soncu v Tihi dolini veliko mladih in starejših smučarjev, ki so uživali v zimskih lepotah okolja.
Nov teptalec snega je letos prvič utrjeval smučarske steze od Šimnovca prek Gradišča do Tihe doline. Bil je drag, vendar brez njega ni mogoče imeti dobro urejenega smučišča in tudi daljše smučarske sezone. (Foto: F. S.)
tem pogledu bi bila potrebna čimprejšnja elektrifikacija vseh zaselkov na planini. Odpadkov pa ne bi smeli več odlagati v razne jame in kotanje, pač pa jih odvažati v dolino.
Izvršni odbor RTC Velika planina je dal tudi pobudo, da bi enkrat letno napravili na Veliki planini očiščevalno akcijo, ki bi jo povezali s tovariškim srečanjem vseh, ki občasno živijo na Veliki planini in se zdaj med seboj^ niti ne poznajo.
Že na začetku letošnje zimske sezone pa se pojavljajo nekatera vprašanja, ki jih bodo morali-upravljalci Velike planine med seboj čim bolj usklajeno in sproti reševati. To je predvsem zagotovitev ustreznejših avtobusnih prevozov smučarjev iz Kamnika in Ljubljane. Zagotoviti je treba več avtobusov, še posebej ob konicah.
V Tihi dolini bi kazalo poskrbeti vsaj za topel čaj, če ne kaj več. Zdaj tega (25. januarja) ni mogoče dobiti. Tudi s sidri na vlečnicah, zlasti na »enojki«, so težave, saj je veliko potrganih, kar zmanjšuje zmogljivost žičnic.
Nekoliko bi bilo treba poskrbeti za zdravje smučarjev, saj ni najbolj zdravo sedeti na zalede-nelih sedežnih sedežnice ali na z ledom okovanih sidrih. Tudi pri usklajevanju prevozov hrane in pijače za gostinske obrate na Veliki planini bo treba še marsikaj razščistiti, da bi bili stroški manjši. Dovoz vode iz Kamnika tudi ni najboljša rešitev.
To so navidez drobne, a za gospodarjenje in predvsem za počutje gostov pomembne stvari. Ne dvomimo, da so jih prizadevni delavci Komunalnega podjetja, gostinski delavci in prevozniki sposobni sproti odpravljati.
F. SVETELJ
Obisk
tovarne KIK
Ob dnevu JI.A vsako leto pišemo spise o vojnah in miru, o vojaških poklicih, o življenju in delu naše armade. Letos jc bilo prav tako. Tovarišica je spise prebrala in izbrala tri najboljše.
Tako smo s spisi vred odkorakali v tovarno KIK, ki je naš pokrovitelj. Med izdelki te tovarne je tudi raztrelivo za vojsko, zato je 22. december tudi njihov praznik. Bilo nam je kar malce tesno pri srcu, ko smo se bližali tovarni, obdani z obzidjem. Najprej smo tov. direktorju čestitali ob dnevu JLA in ko je stekel pogovor, smo na tremo pozabili. Zelo prijetno se je bilo pogovarjati z njim, saj nam je pripovedoval o delu v tovarni in proizvodih, mi pa smo se razgovorih o delu in življenju v šoli. Treba je priznati, da sta dve uri kar prehitro minili.
Tovariš direktor nas je povabil na novoletno proslavo, kjer smo prebrali svoje spise in tako sodelovali v kulturnem programu. Delavci so naše spise navdušeno sprejeli in trema, ki nas je pred nastopom mučila, je izginila.
Po proslavi smo bili vsi nastopajoči povabljeni na prigrizek v restavracijo in tam smo z veseljem prisluhnili ubranemu petju moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika.
Ker pravijo, da je treba oditi, ko je najlepše, smo se kmalu poslovili, a se bomo še dolgo spominjali prijetnih uric v tovarni KIK
JUSTIN SLANOVEC, NUŠA POHLIN in ALENKA ŠIMENC, OŠ FRANA ALBREHTA
Počitniški utrinki
Skok na Veliko planino...?
Prišle so težko pričakovane počitnice - čas brezskrbnih dni, igranja in veselja na snegu. Vendar nam je vreme letos močno zagodlo. Smučali smo lahko le prvi teden počitnic. Tudi jaz sem bila med vnetimi smučarji, ki so hoteli izkoristiti prekrasen dan za smuko. V naglici sem v petek zjutraj zavrtela telefonsko številko prometne pisarne Integrala in vprašala, kdaj pelje avtobus v Kamniško Bistrico.
Ob 7.15, 8.15. 11.15... za-slišim na drugi strani žice. Ker sem bila za avtobus ob 8.15 pozna, sem presenečeno vprašala: »Kako? Ob devetih ali desetih ne pelje noben avtobus?« »Ne. žal ne,« sem dobila nezaželen odgovor. Jezno sem odložila slušalko. Vsa dobra volja me je minila. »Oh! Počakati morava na avtobus ob 11.15.« sem deja-
la prijateljici in se ozrla skozi okno v vrhove gora, ki so se kopali v soncu. S prijateljico Alenko sva se živčno prestopali na avtobusni postaji, saj sva že dolgo čakali. Avtobus je imel zamudo. Zgnetli smo se v avtobus. Največ je bilo smučarjev, ki so hoteli preživeti prelepi dan na Veliki planini. Tudi oni so godrnjali, češ da bi moral avtobus večkrat peljati. Stlačili smo se v avtobus in se odpeljali. Stali smo tako drug ob drugem, da se niti premakniti nisi mogel. Končno smo izstopili. Gondola je že peljala navzdol. Ker sva imeli celodnevni karti že od doma, sva se napotili naravnost h gondoli. Kmalu sva bili na vrhu, pred se-dežnico naju je pozdravilo toplo opoldansko sonce. V vrsti se je gnetlo precej ljudi, ki so se mimogrede predajali toplim sončnim žarkom. Peljala sem se že
proti vrhu. Prepustila sem se sončnim žarkom in občudovala prekrasne vrhove naših Kamniških planin. S prijateljico sva se že nekajkrat spustili po beli strmini in pri tem čisto pozabili na uro. »Saj je že pol petih! Morava nazaj!« me je opozorila Alenka. Stopnice pri izhodu so bile polne ljudi in midve sva med zadnjimi. Gondola je nenehno vozila, tako da sva se pravočasno pripeljali v dolino. Zopet sva hiteli na postajo, da bi ujeli avtobus ob 17.15, saj je peljal naslednji šele ob 19.20. »Zopet ta bedast vozni red. Vsaj sedaj v sezoni, ko je turizem na višku, bi avtobus lahko peljal večkrat,« sem ugotavljala. Ozrla sem se po ostalih potnikih, ki so prav tako čakali avtobus. Bilo nas je okoli dvesto in vsi ne bomo mogli na avtobus.
Kmalu smo izza ovinka opazili
avtobus, ki je bil že skoraj poln. Najprej voznik sploh ni hotel odpreti vrat, nato pa je popustil. Gnetli smo se okoli vrat. toda šibkejši smo morali ostati ob strani. Nenadoma sem zagledala kombi, ki je tudi ustavil. Nekaj smučarjev se je že zdrenjalo vanj. »Bo še malo prostora za naju?« sva proseče vprašali. »Kar noter, dekleti!« naju je povabil voznik in nas odpeljal v Kamnik. Končalo se je torej vse dobro; vsaj za naju. kaj pa tisti, ki so ostali na postaji v Kamniški Bistrici, oni se prav gotovo niso smejali. Kljub vsemu sem bila jezna na vozni red avtobusov in prepričana sem. da bi se z malo volje dalo marsikaj bolje urediti.
Bo drugo leto bolje
SAŠA MEJAČ a. OŠ Toma Brejca. Kamnik
U tok je praznoval 35-letnico delavskega sveta
V petek, 18. januarja, smo se zbrali v sejni sobi tovarne usnja Kamnik, da bi proslavili 35-letnico prvega delavskega sveta. Na slavnostni seji so bili poleg predstavnikov kolektiva UTO K še predsednik občinskega sindikata Franc Sikošek, predsednik OK ZKS Lado Podbevšek in častni gostje, člani prvega delavskega sveta, med njimi tudi Štefan Kepa-nšek, ki je bil po ustanovitvi prvega delavskega sveta tudi direktor DO.
Delavski svet je bil poskusno organiziran še pred predpisom Zvezne skupščine o delavskem samoupravljanju.
Generalni direktor, Horst Hafner, je v pozdravnem govoru povedal tele misli: »UTOK danes praznuje 35-letnico prvega delavskega sveta, kar pomeni, da nam je bilo leta 1950 izkazano veliko zaupanje, saj smo kot prvi stopili na pot samoupravljanja, delavskega odločanja. Tedanje razmere so bile bistveno drugačne od današnjih, delavsko samoupravljanje je bilo nekaj novega, delavci so boječe dvigali glas, ko so sprejemali prve odločitve. Delavsko samoupravljanje je prineslo nov val navdušenja med delavski razred, saj so delavci spoznali, da so postali enakovredni pri odločanju, da niso več samo brezpravna izkoriščena delavska sila, temveč imajo pravico enakopravno spregovoriti o problemih pri delu in odločati o rezultatih svojega dela. Seveda pa jim je ta pravica prinesla tudi odgovornost, odgovornost do svojega dela, odgovornost do družbe in gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Prvi delavski svet je bil ustanovljen v naši organizaciji 21. 1. 1950, uspešno pa ga je vodil tedanji predsednik Jože Zupane. Že tedaj so bile določene pristojnosti delavskega sveta, ki so ostale nespremenjene do danes. Postal je organ, ki odloča o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev iz njihovega dela. Prek delegatov, ki zastopajo mnenja in stališča delavskega razreda delavci odločajo na delavskem svetu in sprejemajo odločitve, ki so bistvenega pomena za celotno poslovanje delovne organizacije. Delavski
svet je pristojen za sprejemanje najrazličnejših samoupravnih aktov, na primer razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za OD, sprejema statut DO, investicijska vlaganja itd., itd...
Seveda pa je treba poudariti, da so imeli delegati prvih delavskih svetov v primerjavi z današnjimi bistveno težjo nalogo. Postaviti je bilo treba temelje in smernice dela, saj ustaljenih konceptov dela ni bilo. Danes smo v svetu še ve-
so složno delali tudi prek polnega delovnega časa, opravili so vrsto udarniških akcij, delali so drug ob drugem, si pomagali, samo, da je delo v tovarni teklo nemoteno naprej. Trud se je kmalu pokazal na rezultatih dela, naši izdelki so postali poznani tudi zunaj naših meja.
Položaj tudi danes ni bistveno drugačen. Rezultati dela, katere prikazujemo, so plod našega načrtnega dela. Vsi vemo, da sega danes Utok, tovarna usnja Kamnik, s svojimi
Pozdravni govor prvega predsednika centralnega delavskega sveta Utoka tovariša Štefana Repanška ob 35. jubileju.
dno priča boju delavcev za pravice, ki so bile nam dane že leta 1950. Pred dnevi sta nas obiskala predstavnika angleškega delavskega gibanja, dr. Mike Best in Alan Me Garvev, saj sta želela na našem primeru priti do izkušenj delavskega samoupravljanja in vloge delavskega sveta pri odločanju v podjetju. V njihovi deželi delavec še vedno nima pravice odločati o rezultatih svojega dela in je zgolj sredstvo za pridobivanje kapitala. Nad prakso delavskega samoupravljanja pri nas in nad rezultati dela sta bila navdušena. Seveda smo poudarili, da razvojna pot ni bila lahka. Kb je bilo 1950. leta dano upravljanje tovarne v roke delavcem, so na delavskem svetu sprejeli odločitve in realizacija teh je postala naloga celotnega kolektiva. Delavci
usnjenimi in krznenimi izdelki v sam vrh svetovne mode. Za takšne dosežke pa je potrebno znanje, kvaliteta in sposobnost. Danes ni nihče na trgu pripravljen plačevati nedelo in malomarnost, zato je pomembno, kakšno vlogo ima delavski svet v sistemu delavskega samoupravljanja, saj le na poti dobrih delegatskih odnosov lahko gradimo most zadovoljstva med bazo in organi odločanja.«
V nadaljevanju sta tov. Hafner in predsednik CDS tov. Rak, podelila knjižna priznanja častnim gostom prvega delavskega sveta in zaslužnim delavcem kolektiva UTOK za prispevek k razširjanju in poglabljanju samoupravnih delegatskih odnosov v delovni organizaciji.
M. Cedilnik
Štirideset let
ustvarjalnega dela
v KS Kamniška Bistrica
Obisk pri »Čarii je vi tetki«
Sobota zvečer. Dvorana, ki osnovnošolcem služi kot telovadnica, je nabito polna. Vsi bi radi sedeli, a ne gre. Vabila, plakati in člani dramske skupine iz Most so nas vabili na svojo ČARLIJEVO TETKO.
Luči ugasnejo, zavesa se dvigne. »Ne gre pa ne gre!« se razburi vihravi in možati študent Jaka, ki se muči s pisanjem ljt»». bezenskega pisemca. Enake težave nam zaupa njegov simpatični prijatelj Čarli. Kako povabiti izvoljenki Katjo in Ano na zmenek, ko pa ju njun varuh ne bo, pustil? Ponudi pa se jima izredna priložnost, ko Čarliju teta iz Brazilije napove obisk. To bo res dober izgovor! Toda, ko že vse uredita, se tetka »nenadoma premisli«. Kaj zdaj?! Obeta se zaplet. Iz zagate pa ju nevede reši prijatelj Bob, ko se preo-bleče v žensko za neko šolsko predstavo. Ideja in pol! Bob -Čarlijeva tetka...
Dvorana se duši v smehu, ko zagleda čedno gospo, ki krasno , miga z zadnjico, s svojim viso-'kim Zvenečim glasom prekaša prenekatero damo, a ki mnogokrat »pozabi« na uglajenost, elegantno hojo in ženske kretnje. Vsi se bojimo, da bo »tetko« kdo razkrinkal, saj v trenutku, ko ostane sama, »odvrže« vso ženskost in se v močnem baritonu huduje nad prijateljema, v kakšno godljo sta ga spravila.
Ko že mislimo, da se bo vse dobro izteklo, se pojavi - prava Čarlijeva tetka...
No, konec je srečen, primeren' vsem veseloigram. Študenta osvojita nežni ljubljenki. Čarlijeva teta v temperamentnem vojaku Francu Novaku, Jakovemu očetu, spozna svojo mladostno ljubezen. Bob pa ponovno sreča boječo deklico, v katero se je nedavno zagledal. Morda sta se v sreči našla tudi duhoviti in vsiljivi komik Niko in očarljiva kuharica. Sam v svojem razočaranju ostane le robati, narodni ma-terialist gospod Stanovnik.
Zavesa pade, ponovno se dvigne in pred nami stojijo vsi igralci z režiserko na čelu. Zaslužen in sproščen aplavz gledalcev, ki smo si želeli prav tega: sprostitve, razvedrila. Prisrčna darila gledalke zaključijo večer.
Šele kasneje smo lahko ocenjevali delo nastopajočih. Nismo zahtevali brezhibno odigrane predstave, niti nadrealističnega odkritja v vsebini sami. Želeli smo preprosti izsek iz vsakdanjega življenja, v katerem bi morda našli tudi sebe. Izrazita situacij-ska komika nas je žgečkala v dno duše in to je bilo dovolj, da smo zadovoljni in nasmejani odhajali domov. Gotovo najdemo slabosti: na trenutke pretiho in nerazumljivo govorjenje posameznih igralcev, pa morda začetna trema, ki pa jo poznajo
tudi poklicni igralci. Ce bi se strokovno poglobili v predstavo, bi našli več pomanjkljivosti. Pa vendar. Napak se gotovo zavedajo vsi, ki so sodelovali pri delu, in jih bodo v prihodnje odstranili. Nam pa se še vedno pred očmi vrstijo duhoviti prizori, v katerih so se spretno znašli nadarjeni mladi ljudje. Težko bi ocenili, kdo je bil najboljši. Pohvalimo lahko vse, čeprav brez prepričljive »Čarlijeve tetke« predstava ne bi tako uspela. Vse čestitke novopečeni režiserki Ivi Žnidarjevi, ki je svoje zamisli uspela izvesti z nekaterimi povsem novimi igralci in s tistimi, ki se že lahko pohvalijo z izkušnjami.
Ponavadi po ogledani predstavi zadovoljno pokimamo, ali pa jo potlačimo v blato. Le redki pomislimo, koliko truda na vajah vložijo igralci, ki razen tega tudi pridno študirajo ali delajo. Mnogim ni mar, da morda vse večere prebijejo na odru, da kdaj tudi obupujejo, da se sicer dobri prijatelji v napetosti zaradi malenkosti sprejo, da...
Na vabilu je pisalo: Nagradite naš trud z ogledom, ne boste se dolgočasili. Res se nismo in hvaležni smo jim za sproščujoč večer. Želimo jim še veliko veselja in volje do igranja, na naslednjih gostovanjih pa tako polne dvorane, kot je bila 15. in 16. decembra v Mostah.
S. Z.
Viden napredek je krajevna skupnost Kamniška Bistrica dosegla v povojnem obdobju. Je med največjimi v kamniški občini. Po površini meri 8330 ha, od tega je kar 4855 ha gozda. To jih uvršča med območja, bogata z lesno maso, predvsem listavcev in iglavcev. Na vzhodu meji na KS Črno in Godič, na zahodu na Tunjice in Šcntursko goro in na jugu na KS KAMNIK. Večji del se razprostira po dolini K. Bistrice, drugi zahodni del pa vse do Zakala in meje s kranjsko občino. Dobršen del meje teče po vrhovih in pobočjih kamniških Alp, s Kamniškim sedlom kot najvišjo poleti obljudeno točko.
Življenje v krajevni skupnosti že nekaj let teče po ustaljenem programu razvoja. Vedno bolj uspešno rešujejo mnoga pomembna vprašanja in to jih uvršča med tiste KS, ki stalno snujejo in uresničujejo naloge, ki so jih soglasno in demokratično sprejeli krajani na svojih zborih.
Neposredno sodelovanje krajanov in vodstva KS ter družbenopolitičnih organizacij temelji na zaupanju in popolni podpori vseh činiteljev v KS, zto je bilo tudi mogoče doseči tako ugoden napredek. Na osnovi doseženega pa v tej KS tudi smelo načrtujejo nadaljni razvoj KS vse do leta 1990.
To je osnovna misel razgovora, ki so se ga udeležili: Janez Cevka, predsednik sveta krajevne skupnosti, Andrej Kregar, predsednik krajevne organizacije SZDL, Janez Tramšek, tajnik KS, Stane Brozovič in Janez Podjed kot člana sveta KS.
Za boljše razumevanje položaja te krajevne skupnosti je treba povedati, da na tem območju živi okrog 2000 krajanov, ali 394' družin, ki prebivajo v 360 hišah. V krajevno skupnost Kamniška Bistrica, Stolnik, Zagorica, Kre-garjevo, Županje njive, Bistriči-ca, Okroglo in Zakal. Prebivalci se preživljajo v veliki večini z delom z bližnji kamniški industriji in drugih dejavnostih, del prebivalstva pa še vedno vztraja v kmetijstvu. Radi se pohvalijo, da nimajo brezposelnih ljudi. Vsi, ki so voljni delati, lahko dobijo zaposlitev, zato tudi nimajo izrazitih socialnih problemov. Po oceni sodelujočih v pogovoru, se preživlja z delom v industriji okrog 60% vsega prebivalstva, 40% pa dobiva dohodke za preživljanje iz kmetijske in druge dejavnosti. Obrt je še vedno skromno zastopana, nekaj več je avtoprevoznikov in gostinskih enot. Čistih kmetov je samo še okoli 20, medtem ko je zaščitenih kmetij kar 52. V kmetijstvu je najbolj razvita živinoreja in proizvodnja mesa ter mleka, na poljih pa dobro uspeva koruza, krompir, pa tudi pšenica je kar donosna. Pomemben vir dohodkov pridobijo tudi iz gozdnih površin. Kmetijska dela so dobro mehanizirana, kar olajšuje obdelavo dokaj velikih površin obdelovalne zemlje in daje dobre hektarske donose. Ovčereja si le s težavo utira pot. Pred vojno je bila ovčereja dobro razvita, sedaj pa imajo redki posamezniki le še koli 30 glav drobnice.
Od industrijskih obratov dela-žo na tem področju: Kalcit in separacija Graditelja iz Kamnika. Del krajanov je našlo zaposlitev tudi v teh enotah, oziroma TOZD.
Prometna povezava med naselji v tej krajevni skupnosti je kar dobra. Do vseh hiš v KS se je
mogoče pripeljati z avtom, le do kmetije Klemene na Stolniku in kmetije Trobevšek na Zakalu to še ni mogoče. V programu dela KS za naslednje obdobje je predvidena tudi ta povezava, uresničili jo bodo v sodelovanju z gozdnim gospodarstvom, ki sicer skrbi za eksploatacijo gozdnih površin v tem predelu kamniške občine. Nustrezna in slaba je povezava do vasi Bi-stričica in Zakal ter do obrobnih vasi in Stolnika, čemur posveča svet KS vso skrb, zato bo v okviru finančnih možnosti iskal najboljše rešitve v naslednjem kratkoročnem obdobju.
Zadovoljivo ni rešena javna razsvetljava, čeprav je v programu, pa so stroški tako veliki, da presegajo trenutne finančne možnosti KS.
Problematično je tudi vzdrževanje lokalnih cest zaradi skromnih sredstev. V letih 1983 in 1984 so končno dobili nekaj več povezanosti s svetom. Nameščenih je bilo 74 telefonskih priključkov, kar pa je odločno premalo glede na velikost krajevne skupnosti in zahteve krajanov. Po zagotovilu PTT bodo postavili še javni govorilnici v Stranjah in Stahovici, s čimr pa bo le deloma zmanjšan pritisk krajanov. Še vedno so brez telefona vasi Zakal, Okroglo in Kregarjevo, pa tudi v starm delu naselja Zg. Stranje ni nobene številke.
Močno je svet KS angažiran pri urejanju pokopališča zaradi prostorske stiske in so samo v 1984. letu porabili 600.000 din, kar je velik del sredstev, ki jih imajo KS na voljo. V prihodnje bi želeli urediti tudi mrliško vežico, ki naj bi jo zgradili do 1990. leta. V tem letu naj bi uredili le tehnično dokumentacijo. Pri stroških za širitev in vzdrževanje pokopališča sodelujeta tudi KS Godič in Črna.
Vodovodno napeljavo imajo v vseh hišah, le pri dveh imajo še kapnico. Čeprav imajo elektriko v vseh domovih, pa je napetost nekoliko slabša. V dogovoru z Elektro Ljubljana so dobili zagotovilo, da bodo zgradili trafo postaje v Stahovici in Županjih njivah. Vodovodno omrežje so zgradili sami iz sredstev KS in s prispevki krajanov. Zajetje je pod Kamniškim vrhom Sle-vo-Okroglo. Vzdrževanje je relativno drago, pa so kljub temu kos vsem težavam, ki jih imajo z vodovodno napeljavo.
Ob srečevanju z mnogimi problemi, ki se vsakodnevno porajajo v KS Kamniška Bistrica, vlaga svet KS veliko naporov, da bi čim prej razrešil najbolj nujne, druge pa reševal postopoma v naslednjih letih. Pripravljen je program razvoja do leta 1990 ter v njem opredeljujejo naloge in konkretne akcije:
- zelo pomembno je nadaljnje postavljanje telefonskega omrežja in številnim krajanom omogočiti telefonske priključke,
- urediti lokalne ceste, ki so slabe za normalni prevoz in po etapah začeti graditi asfaltno cestišče Zg. Stranje-Bistričica. V to akcijo vključiti vse krajane, zbiranje dodatnih sredstev bo izredno zahtevna naloga,
- problem kanalizacije je v celoti odprt in bo to ostala še naprej dolgoročna naloga,
- razširitev pokopališča in izgradnja mrliške vežice ne dopuščajo dolgega odlašanja, zato je to prednostna naloga.
Poleg teh svet KS načrtuje še številne druge naloge, kot so elektro omrežje, razvoj obrti in drugih spremljajočih dejavnosti, želijo ustanoviti turistično društvo, saj imajo spričo izrednih lepot v bližnjih planinah velike možnosti razvoja, nerešeno je vprašanje varstva okolja. Kljub
nekaterim premikom, ki so jih dosegli v Kalcitu, krajani še vedno niso zadovoljni, zato ostaja vprašanje lokacije oziroma zazidalnega načrta SP-1 še vedno odprto itd. Nerešenih je še vrsta drugih zadev, pa se krajani ne boje, da iih ne bodo premagali.
Brez dvoma bo mogoče zastavljene naloge uspešno reševati le v tesnem sodelovanju in ob podpori vseh činiteljev v krajevni skupnosti. Prizadevno in odgovorno se v ta prizadevanja vključuje krajevna organizacija SZDL in se njihove naloge prepletajo med seboj. SZDL ustvarjalno in mobilizacijsko deluje na zborih občanov in tudi kasneje pomaga pri uresničevanju sprejetih nalog. Pomemben je njen delež pri oblikovanju predlogov in v razpravah med krajani. Uspešne so tudi druge organizacije - ZB NOV, mladinska organizacija, ki vsaka v svojem delokrogu prispeva svoj delež k napredku KS.
V ta prizadevanja za oblikovanje kraja znaten delež prispevajo tudi: športno društvo, lovska družina in gasilsko društvo.
Svet KS kot nosilec razvoja v krajevni skupnosti pripravlja program dela in ga po uskladitvi z DPO in ostalimi posreduje v dopolnitev in sprejem na zborih krajanov. Skoraj vsi člani sveta so zelo aktivni,' nekoliko težav pa imajo pri delovanju delegatskega sistema, zlasti pri delu delegacij za samoupravne interesne skupnosti.
Krajevna organizacija SZDL je v akciji za evidentiranje kandidatov, je v akciji za aktiven odnos vseh krajanov do njihovih nalog, že sedaj pa razmišljajo o nalogah, ki jih čakajo v letu 1986, ko poteče krajevni samoprispevek: Soglasno ugotavljajo, da brez krajevnega samoprispevka v preteklosti ne bi mogli razrešiti toliko zahtevnih nalog, za prihodnje pa je to še pomembnejše, saj od tega načina zbiranja sredstev zavisi tudi izpolnitev načrtovanih nalog v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Dom na Vegradu predstavlja za KS kar precejšen problem, ker je za mnoge nekoliko preveč odmaknjen in teže dostopen. Sedež sveta KS je zato v šoli v Stranjah, kjer ima svet tudi svoje seje, isto velja tudi za DPO in področje ljudske obrambe.
Sodelovanje med KS Kamniška Bistrica, Crno in Godičem je dobro na raznih področjih, saj so številna vprašanja, ki so skupna, zato je tudi dokajšnja pripravljenost, da jih skupno in dolgoročno rešujejo.
Krajevna skupnost Kamniška Bistrica je ena med redkimi KS v kamniški občini, ki ima tudi svoj krajevni praznik - 9. junij, v spomin na čas NOB. Vsako leto ga krajani praznujejo s proslavo in tradicionalnim pohodom in družabnim srečanjem.
Pripravljenosti, zlasti pa delovnega poleta v tej krajevni skupnosti ne manjka, zato so prepričani, da bodo vse načrtovane naloge uspešno reševali, tako kot do sedaj. Po njihovem prepričanju bodo tudi v 1985. letu dosegli krajani še nadaljni napredek in se z delovnimi uspehi priključili tudi praznovanju 40-letnice osvoboditve.
Stane Simšič
V Domžalah prodamo zgornjo etažo hiše - stanovanje 85 m2, dva velika balkona, garaža, mansarda, posebni vhod, centralno ogrevanje. Informacije na tel. 212-492 (Zlata), dopoldne._
Natakarja ali natakarico s končano gostinsko šolo takoj redno zaposlim. Lahko tudi začetnik. Gostilna »POD SKALCO«, Kamnik.
Iščem varstvo za 9-mesečnega fantka od 25. marca dalje. Turk Tanja, Zikova 10, Kamnik.
Metuljev let - portret Janeza Repanška
Črn metulj 'e'' n*d oaz0 2ivUeaJa 'n sr*a SP°Z" nanja narave. Ko se napije čudovitega soka naravnih spoznanj, iz njega vre vrelec ustvarjalne moči, ki dedičem tega trenutka bogato delo zapusti. Rojevajo se jutra, umirajo večeri, metulj pa leti...
Kdo je skrivnostni mož v črnem, okrog katerega so se že tolikokrat pletle skrivnostne zgodbe? Kaj tiči za vsem tem? Nevednost ljudi? Razkrij se Črni piinc, beremo v enem od anonimnih pisem, ki jih Janez Repanšek hrani v svojem arhivu.
Iz Arboretuma v Volčjem potoku vas skozi gozd vodi pot proti naselju Rudnik. Ko oko zazre prostrano oazo, opazi tudi ogromno betonsko stavbo - galerijo Janeza Repanška, ki je že deset j    let pravi Kamničan.
Na prostrano oazo je zapadel sveži sneg in luči ' galerije se lesketajo v kristalnih snežinkah. Udobno sedimo v klubskem prostoru galerije ob prijetni toplini kamina. V ozadju pa nas sprem-i Ijata umirjena glasba in prijetno petje ptic. Naš sogovornik je Janez Repanšek.
Rojen 27. julija 1944 v Domžalah. Leta 1960 se je vpisal na srednjo usnjarsko galanterijsko šolo in jo končal 1964. Istega leta se je zaposlil v Toku in pričel za njih oblikovati usnjeno galanterijo. Leta 1970 je začel oblikovati usnjeno galanterijo za Industrijo usnja Vrhnika in bil pri njih do leta 1974. Pri IUV je zasnoval oddelek za oblikovanje in izdelovanje predmetov iz usnja. Od leta 1974 deluje samostojno.
Leta 1975 je bil gost londonskega Centra za oblikovanje, leta 1976 je v Parizu delal za firmo Pierre Cardin. Leta 1977 je šest mesecev delal v Milanu.
Od leta 1972 se poleg oblikovanja usnjene galanterije in usnjenih izdelkov ukvarja s kiparje-njem v lesu, varjenjem železnih skulptur in s slikanjem. Razvil je tudi posebno vrsto lesenega reliefa, prevlečenega z usnjem.
Nagrade: v letih od 1967 do 1975 je na Sejmu mode v Beogradu dobil enajst zlatih košut za oblikovanje usnjene galanterije in dva pokala evropske mode (1973, 1974). Leta 1970 je bila prodana njegova kolekcija izdelkov italijanski firmi Roberta di Camerino, leta 1974 pa je na Sejmu mode v Beogradu odkupila kolekcijo njego-
>    vih izdelkov firma Pierre Cardin.
Realizirani kiparski projekti: Ljubljanska ban-
I    ka Domžale, Galerija Tirident Milano; Modni
\    atelje Franka London; Atelje Dušana Džamonje,
j Vrsar.
1   Upanje dober sopotnik, ampak slab vodič
To se govori med ljudmi. Lahko Janezu, ko pa mu je oče pustil tako bogastvo.
»Ja, lahko Janezu. Oče mi je pustil veliko bogastvo: spoštovati delo. Delo je edino merilo in vrednota, ki bo lahko zapolnila tvoje življenje. Še kot majhen otrok sem že stal pri aparatih, kjer smo polnili brezalkoholne pijače in tako spoznaval zakonitosti kapitalizma. Ko so moji sovrstniki
v poletnih dnevih preživljali dneve na bazenu in igranju tenisa, sem raznašal osvežilno pijačo. Pogledi znancev pa so mi govorili, kako moreš. Sam pa sem počasi zbiral denar in tako kupil svoj avto BMW. In spet so taisti znanci, ki so prosti čas preživljali drugače, pozeleneli od zavisti, kje sem dobil denar. Tako je Janez gradil bogastvo in hvaležen sem svojemu očetu.«
Otroški svet nosim s seboj
Janez je živahen sogovornik. Besede kar vro in včasih ga komaj sledim. Že je poln idej za prihodnost, pa spet posega nazaj v preteklost, v otroštvo.
»Že v zgodnjem otroštvu sem živel svoj svet. V 2. razredu se mije zahotelo, da življenje preživim v planinah, kjer si bom postavil svojo hišo na prostorni jasi, obdani z gozdovi. Vse to sem v življenju tudi uresničil. Vse do danes sem ostal otrok in otroštvo nosim s seboj. V šoli sem pokazal veliko talenta in veselja pri likovni vzgoji. Ko pa je bilo treba izbrati poklic, sem moral v Domžale, da ni bilo treba v Ljubljano. Po končan šoli sem kar doma v svoji sobi delal ženske torbice in jih prodajal ter se tako vključil v tako imenovani »biznis«. Svojo pot sem nadaljeval v Toku in IU Vrhnika. Pri dvaindvajsetih sem bil vodja oddelka za oblikovanje. Spočetka je bilo težko. Ko pa so deževale številne nagrade, so mi sodelavci verjeli. V tem času sem tudi veliko potoval po svetu in tako spoznaval druge kulture, druge zakonitosti. Šola življenja je velikokrat odločujoča.
Eden izmed kamenčkov v mozaiku mojega portreta je povezan z Veliko planino. Tam sem imel najeto kočo. Seveda sem vznemiril okolico, že zaradi načina življenja. Svoje pa je pripomogla tudi ureditev koče. No, kasneje so me sprejeli medse. Klicali so me »čajček«. Na Veliki planini sem imel najbolj neposreden stik z naravo. Vsa lepota in čar narave se je prepletala z divjanjem vetra, mogočnimi strelami in blagodejnim prebujanjem sonca.«
V tvojem delu in slogu prevladujeta črna in rjava barva. Imaš kakšen vzrok za to?
»Prevladuje predvsem črna. Rjava se pojavi v intenzivnih sončnih dneh mojega življenja. Bili pa so dnevi pred leti, ko sem vse delal v belem. V teh letih se je nabralo toliko tega, kar naj ostane v meni. Vse to naj pokrije črna barva. Ničkoliko-krat sem oglodan od okolice. Pa vendar je to glodanje svojevrsten izziv za nadaljnjo ustvarjalnost. Veliko je bilo takih ljudi, ki so mi zelo škodovali v življenju. A vendar imam ljudi rad. Vse to počnem zaradi ljudi. Nekaj posameznikov vendar ne more skaliti ljubezni do človeka.«
Ženska Je bistvo življenja
Kaj pa ljubezen, ženska?
»Ljubezen je moč, ki vodi človeka, da lahko prestopa skozi vse zapreke v življenju. In takšna ljubezen me spremlja do ženske. Ženska je bistvo življenja. Orkog nje se vrti svet. Ženska te naredi ali uniči. Kaj lepšega je za moškega, ko se zjutraj prebuja, kot pogled na žensko, ki jo ljubiš. Kdor ni nikdar ljubil, ta ni živel življenja.«
Janez Repanšek pri ustvarjanju skulpture
Sanje dobijo podobo v galeriji
Pred 15 leti je na prostrani jasi zasadil prvo lopato in začel postavljati podobo iz svojih sanj, današnjo galerijo v Rudniku. Gotovo so bili v Kamniku zelo navdušeni, ko si začel graditi kulturni hram.
»Najprej naj povem, kako je sploh prišlo do tega. Že pred odhodom na služenje vojaškega roka sem se s svojim motorjem vozil po gozdovih in iskal jaso, kjer bi gradil hišo. Po mnogih ogledih sem se odločil za to mesto. Seveda sem imel spočetka velike težave s takratnimi odgovornimi tovariši v občini. Največ so se mi smejali, saj ni nihče verjel. Kasneje me je podprl Bojan Slegl in tako sem zastavil gradnjo. Tej hiši sem dal celotno idejno podobo. Pa tudi dvoje svojih rok, ki znajo narediti mnogo tega. Del svojega življenja sem preživel ob trdem fizičnem delu, da je galerija dobila današnjo podobo. Nič koliko prijav je bilo podanih o izvoru premoženja in poneverjanju. A vedno sem bil čist.
Vse so bile govorice, ki so bile posledica nevednosti. V življenju niso dovolj samo pridne roke. Tudi ideja mora imeti prostor za dozoritev.
Galerija je sedaj odprta vsak petek od 10. ure do 01. ure ter ob nedeljah od 13. ure do 18. ure. V spodnjem kljubskem prostoru je moč tudi kaj popiti ali pa prigrizniti. Seveda pa se motijo tisti, ki mislijo, da je to bife, kjer se da ob šanku popivati. Galerija je odprta za vse ljudi ob navedenih dnevih. Za moje prijatelje pa vedno ob vsakem času. Sedaj imam v galeriji svojo stalno razstavo. Redno pa razstavljajo mnogi umetniki. Tisti bolj znani in tisti, ki šele utirajo stopinje na oder umetnosti. Imam še veliko načrtov s to galerijo. A o tem kaj več drugič.«
Za trenutek odložim svinčnik in se oddahnem od pogovora. Oko pa bega po prostoru, ki je svojevrsten izziv očesu in notranjosti. Povsod je
JANEZ. Njegova ideja in delo sta v njegovih reliefih, ki visijo po steni, v mogočni skulpturi iz verige pred kaminom, v svojevrstno oblikovanih stolih.
Ustvarjalnost Janeza Repanška
Repanšek hkrati kreira prostor in življenje. Ustvarja novo prostorsko atmosfero - novo likovno jedro. Koža nevsiljivo vabi k dotikanju in se na dotik čuječe odziva. Koža, tudi strojena, še vedno nosi pečat življenja, je vpletena v dialog med življenjem in smrtjo. Repanšek jo pozna v vseh fazah in oblikah. Kot pripomoček industrijskega oblikovanja, kjer skrbi za udobje človeka in dopolnitev arhitekture. To je njegov prvi pristop: poskrbeti za fizično in duhovno udobje. Neizmerno ljuba mu je kot ustvarjalno izrazilo, ker je hkrati užitek očesu in roki, volja in samovolja: umetniku je pripravljena slediti v drzne avanture, pa samo, dokler ne prestopi meja njene notranje narave. Repanšek ji ugodeva do tančin, ker prav iz njene narave, z omejitvami vred raste njegova umetnost. Dela, kajpak po vnaprejšnjem načrtu. A ko napenja svoje raztezno gradivo prek pripravljene lupine in se prikazuje zasnovana podoba, se ustvarjalni postopek pravzaprav šele začenja. Lupino lahko primerjamo s statiko moderne stavbe, na kateri sloni arhitektonska misel. Pri Repanšku se«prvotna zamisel razvija med postopkom, rojeva sproti detajle, ki presenečajo in pritegujejo. To je vključitev tistega, kar »misli material« in kar z njim intimno povezani umetnik prevaja sproti v likovno govorico.
Ob Repanškovih umetninah v koži obstaja nevarnost, da prezremo njegovo delo v drugih dveh materialih: lesu in kovini - točneje: verigi kot monoelementu. Medtem ko z usnjenimi »tapiserijami«, poživljenimi z zlato folijo, bogati barvno monotonost prostora in vzpostavlja več ravni z organiziranjem pogajanja v sami kožni ploskvi, je »tapisarija«, napravljena iz verig, monumentalna in hkrati funkcionalna dopolnitev stene.
In tretje njegovo izrazilo: les. Spet dvogovor med živim in mrtvim, toda to pot opremljen z vso čustveno težo, ki jo daje nekoč živemu, nato obdelanemu lesu dolgotrajna Človeška uporaba.
Repanšek jemlje stare lesove; nekoč so rabili za nosilce kozolcev, za ostrešnike. Že obdelani les sta zaznamovala vreme in čas, postal je častitljiv.
Iz teh lesov umetnik sestavlja nove oblike, jim določa funkcijo ali jih prilagaja novi skulpturalni vrednosti. Redkokdaj jih skuša komaj zaznavno figurativno oživljati. Dejansko figurativnosti ne potrebuje. S samo uporabo prostora in gradiva zna Repanšek izpovedati svoj odnos do človeka, njegovega dela, predvsem pa do človeških relacij.
FRANC PESTOTNIK
OTVORITEV RAZSTA VE
V GALERIJI »REPANŠEK«
V počastitev kulturnega praznika, 8. februarja bo v GALERIJI »REPANŠEK« v Rudniku otvoritev razstave KAMNIŠKO-DOMŽAL-SKIH LIKOVNIKOV, v soboto, 9. februarja, ob 20. uri
Razstavo bo spremljal kulturni program z naslovom »VEČERS PREŠERNOM« in pogovor o našem kulturnem prazniku. Vabimo vas, da prisostvujete temu večeru.
Pogovor z najstarejšo Kamničanko
Z ljubeznijo začni in z ljubeznijo končaj
Prva učiteljica Osnovne šole v Mekinjah, ki je bila zgrajena 1911. leta, Tončka Albreht (sestrična kamniškega pesnika in pisatelja Frana Albrehta) bo avgusta praznovala stoti rojstni dan. Zadnji dve leti preživlja v , Domu upokojencev v Kamniku. Čeprav bolehna, potrebna zdravniške oskrbe v Domu - leta so le prinesla svoje - govori lepo, tekoče, razločno in vidi se, da je vsa ta leta negovala lep, čist materin jezik.
Zelo se je razveselila mojega obiska, saj pravi, da so le-ti postali zelo redki. »Poročila se nisem, sorodniki so mi pomrli, le redke prijateljice - v glavnem tudi bivše učiteljice - me še obiščejo. Včasih se me spomnijo tudi moji učenci. Veliko Mekinj-čanov poje pri pevskih zborih, zadnjič so mi fantje zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. Tako lepo jih je bilo slišati, falote. Saj so bili pridni, pa tudi nagajati so mi znali. Včasih si je kdo prislužil Uofuto, ampak, veste, nihče je ni dobil po krivici. Zato je zaleglo, no, pa kaj bi to! Imela sem jih rada, te moje učence.«
Zadnjič, ob srečanju starejših občanov Mekinj, jo je med ostalimi obiskal tudi njen bivši učenec, petinosemdesetletni Anton Krt iz Podjelš. Albrehtova sicer
od časa do časa izgubi spomin ampak, pomislite! Po tolikih letih je kljub temu prepoznala svojega, sedaj petinosemdesetletne-ga učenca, ki ga je pri njegovih osmih letih učila brati in pisati. Bila je res vestna učiteljica. Z vsem srcem je živela za ta poklic. Z vsemi otroki se je razumela, imela jih'je rada in oni so imeli radi njo. »Živela sem zelo preprosto, skromno. V meni je vsa ta leta živela ljubezen do otrok, do mladosti. Morda sem prav ob spominu nanjo dočakala toliko let.« Potem pa z nasmeškom, hudomušno pripomni: »Koliko sem stara, pa ne povem, svojih let nikdar v življenju nisem hotela nikomur izdati.« Tončka Albreht je vedno rada hodila v hribe, in to s svojo druščino učiteljev. »Ja, takrat smo učitelji .držali vkup', ne pa tako kot danes, ko se prepirajo, kot slišim z vseh koncev.«
Včasih so se kamniški učitelji vsak teden redno zbirali v takratni gostilni »Pri Kendetu«, kjer so prirejali tako imenovane »Žur fikse«. Tam so se pomenkovali, včasih kakšno zapeli in se poveselili. Pri dvajsetih letih je Albrehtova končala učite-" ljišče, opravila strokovni izpit in njena prva služba je'bila v Tunji-cah. »Teh prvih let učiteljevanja
se najraje spominjam, s tako ljubeznijo sem začela poučevati, otroci so bili tam tako preprosti in prisrčni, da smo po štirih letih, ob slovesu, jokali vsi po vrsti.«
Ostala leta učiteljevanja - več
kot trideset let - je vse do druge svetpvne vojne poučevala me-kinjske  otroke.   V mekinjski
ABC Pomurka
TP »Kočna« Kamnik
Kamnik, Ekslerjeva 8 TOZD Maloprodaja
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
monterja ogrevalnih naprav in vodovodnih inštalacij
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- poklicna šola ustrezne smeri
- 2 leti delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Kamnik, Ekslerjeva 8.
osnovni šoli je tudi stanovala. Leta 1936 sta se ji pridružila zakonca Malešič, oba učitelja, ki sta prav tako stanovala in učila tu do vojne. Ob začetku vojne pa so jih Nemci iz šole pregnali, Malešičeve so izselili v Srbijo, Albrehtova pa se je z nečakinjo, tudi učiteljico, Štefko Pogačar preselila na Zdušo, kjer je bila podnajemnica v Reboljevi graščini. Po vojni je nekaj časa še učila, potem pa se je kmalu upokojila.
Kot zanimivost naj omenim, da je v prvih razredih poučevala tudi akademskega slikarja z Je-ranovega Miho Maleša. Poveda-
la nam je, da si je ta njen »učen-ček« nekoč iz šolske knjižnice izposodil neko knjigo, in ko jo je vrnil, je v njej našla čudovito risbo deklice, ki lovi metulje. Sam je ob sliki napisal: »To je gospodična, ki lovi metulje.« Njegova slikarska pot se je torej začela že v zelo rosnih letih.
»Albrehtova je znala lepo. umirjeno živeti, brez večjih pretresov, ki bi jih morda doživljala, če bi imela svojo družino. Bila pa je poštena, preprosta ženska in vedno najvestnejša učiteljica,« mi je svojo stanovsko kolegico opisala Pavla Malešič.
ROMANA GRČAR
Dom upokojencev Kamnik
Neveljska pot 26, Kamnik
na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge
1. 1 medicinsko sestro
pripravnico, za določen čas; končana srednja zdravstvena šola
2. 2 negovalki
za nedoločen čas
končana šola za bolničarje; dvomesečno poskusno delo; osnovni neto OD 26.716
3. 2 sobarici
za nedoločen čas
osnovna šola; enomesečno poskusno delo; osnovni neto OD 19.000
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8
dneh od dneva objave na naslov:
Dom upokojencev Kamnik, Neveljska pot 26.
V Črni z združenimi močmi do žičnice
Nekaj se dogaja, ampak to še ni vse
Kar nekako uveljavljeno je že pravilo, da se ljudje na podeželju ne samo bolje potnajo, ampak znajo tudi bolj »vkup držati«. Morda bi lahko kdo od domačinov dodal tudi: No tudi »foušije« ne manjka. Sicer pa, le kje je ni? Tako in drugačno vzdušje vlada tudi med Črnani. Tu živijo svojstveni ljudje. Sama narava, trdo življenje v hribovskih naseljih je zaznamovala tamkajšnje ljudi.
Dolina Črne - je pravzaprav skoraj soteska. Prostor daje le rečici Orni in cesti, ki se vijugasto vzpenja do najvišje točke -Črnivca, od koder se potem pot spusti proti Štajerski. Na obe strani doline pa se širi hribovje - na osojni strani pretežno prekrito i gozdom, na prisojni, sončni strani pa so v hrib vpete hiše, travniki, njive. Naselja niso strnjena, ljudje so si svoje domove pač postavili na kar najbolj primernih legali -- terasah, kjer je v večini primerov prostora komajda za hišo, velikih dvorišč z vrtovi tu ne poznajo.
Vsake nove pridobitve v krajevni skupnosti so ljudje tu veseli. Velika pridobitev za krajane je bilo na primer asfaltiranje ceste Črna-Črnivec. Krajevna skupnost je dobro skrbela za razvoj krajevnih, lokalnih cest in mostov. Od prevzema v upravljanje Cestnega podjetja pa so razmere slabše. Krajani so s prostovoljnim delom veliko pripomogli tudi k elektrifikaciji Gozda, Kališ in Krivčevega. Zaradi samozaščitnih namenov želijo povezati tudi vodovod med Gozdom in Kališami. Skratka, v krajevni skupnosti so mi povedali, da upajo, da bodo s prostovoljnim delom še veliko naredili; njihov prvi cilj pa bo ureditev ceste na Gozd, ureditev hudournikov in telefonske napeljave. To in še veliko več pa bi hitreje in laže naredili, če bi bilo kolektivnega dela več. Vsakdo namreč prevečkrat pomisli le na svoje koristi.
Postavimo vlečnico!
Dare Spruk, tajnik Smučarskega društva Črna, je pripovedoval: »Med samimi hribi smo, toliko lepih terenov je okrog nas, pa jih ne vidimo, ne znamo izkoristiti. No, člani novoustanovljenega Smučarskega društva Črna smo o tem začeli drugače razmišljati. Zakaj si na domačem terenu ne bi uredili zglednega smučišča,^ postavili vlečnice?«
Prvi začetki segajo že v leto 1982. Idejni vodja vlečnice je
Direktor DO Vtok llorst Hafner predaja na novo odprto vlečnico v upravljanje predstavnikom krajevne skupnosti in smučarskega društva Črna. Od leve proti desni: llorst Hafner, Jule Brelih, Stane Kern in Tine Romšak (foto: Mejač)
Brane Cialin. Nato so se pogovorili s krajanom Francem Senožet-nikom, ki je privolil v uporabo svoje zemlje za ureditev smučišča, za kar so mu krajani zelo hvaležni. Predsednik sveta KS Črna Stane Kern je članom smučarskega društva pri tem dal moralno podporo in obljubil s strani krajevne skupnosti tudi finančno podporo. Že januarja 1984 je prišlo do občnega zbora SD Črna in v juniju je bilo društvo že vpisano v občinski register. Njihovo načelo je postalo razvoj množične telesnokulturne dejavnosti v občini, predvsem pa v sami krajevni skupnosti Črna.
Kdo vse je pomagal
Pri tem se je izkazala predvsem Delovna organizacija Utok, ki je v tem videla predvsem možnost za množično rekreacijo in sprostitev svojih delavcev in s tem pokazala, kakšno je lahko konkretno sodelovanje neke delovne organizacije s krajevno skupnostjo. Utok je Črna-nom kupil 320 metrov dolgo vlečnico, ponudil je pomoč svojih mizarjev, električarjev in ostalih pri izgradnji objektov na smučišču in postavitvi same vlečnice. Vsa ta U tokova pomoč znaša približno dvesto starih milijonov. Poleg tega je šestinse-demdeset Utokovih delavcev iz lastnega dohodka prispevalo po 3000 din (za kar bodo dobili prosto sezonsko karto). Na pomoč (finančno in materialno) pa je priskočila tudi »domača« delovna organizacija Rudnik kaolina in kalcita iz Črne. Sedem starih
Turistično društvo Kamnik, Šlandrova 24
razpisuje javni natečaj
za osnutek simbola društva
Simbol naj bo karakterističen za naše mesto. Osnutke pošljite na naslov Turističnega društva Kamnik, Šlandrova 24 najkasneje do 30. 3.1985. Komisija bo pregledala osnutke in izbrala najbolj značilnega za Kamnik in ga odkupila.
Mercator - Eta,
živilska industrija Kamnik
potrebuje
delavko za opravljanje del
pomočnika v kuhinji
Pogoji:
- KV kuharica
- 1-2 leti delovnih izkušenj
- 6 tednov poskusno delo
Prijave se sprejemajo v roku 15 dni po objavi v kadrovski službi delovne organizacije MERCATOR -ETA, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4.
milijonov je prispevala krajevna skupnost Crna v letih izgradnje vlečnice, ne smemo pa pozabiti tudi na denarno pomoč Fiatove-ga servisa Marjan Šcpclavc, Tina bara iz Kamnika, gostiln »Franc Grkman«, »Pri Logarju«, »Pri Mejašu« in »Jurček«. Pohvaliti pa je treba tudi krajane Gozda, ki so prispevali les za izgradnjo objektov ob progi.
Kaj pa prostovoljno delo?
Julij Brelih, predsednik Smučarskega društva in vodja delegacije za SIS v krajevni skupnosti Črna, je pohvalil vse prizadevne člane društva, ki so s prostovoljnim delom na smučišču opravili 4500 delovnih ur. »Če ne bi vse prevečkrat med ljudmi prevladala miselnost, češ, kaj bom imel pa jaz od tega(?!), če bi pomagalo več krajanov, in če ne bi bilo toliko birokratskih zapletov pri obratovalnih in raznih dovoljenjih na občini, bi vlečnica
Otvoritev vlečnice
19. januarja so se ob vznožju smučišča zbrali predstavniki občine, krajevne skupnosti, delovnih organizacij, predvsem pa množica Utokovih delavcev, ki so nestrpno čakali, da se na no-voodprtem smučišču pomerijo v svojih smučarskih sposobnostih. Po uvodnih besedah predsednika sveta KS Črna je le-ta podelil v znak zahvale za sodelovanje pri ureditvi smučišča generalnemu direktorju Utoka Horstu Hafnerju naziv častnega člana KS Črna, direktorju Rudnika kaolina in kalcita iz Črne Štefanu Ungarju pa naziv častnega člana Smučarskega društva Črna. Horst Hafner je vsem krajanom in delavcem Utoka potem zaželel uspešno smuko in s prerezom traku simbolično odprl smučišče. Sledilo je Utokovo sindikalno tekmovanje v veleslalomu.
Načrti
Na smučišču je postavljena brunarica z majhnim bifejem, vlečnica in lična hišica za sodnike. Člani smučarskega društva (trenutno je včlanjenih že 230 članov) bodo sedaj, ko je proga odprta za uporabo, izmenično dežurali na smučišču, urejali progo in poskrbeli, da bo vse teklo tako kot je prav. Izsekati nameravajo še nekaj gozda, s tem bodo še podaljšali in razširili progo, radi bi prišli I udi do teptalca snega, urediti nameravajo parkirni prostor pod smučiščem. Če bodo ugodne snežne razmere, bodo letos organizirali še klubsko tekmo v slalomu, veleslalomu in smuku, odprto tekmovanje za prehodni pokal smučarskega društva Črna; odprto tekino v veleslalomu za ženske ob 8. marcu, odprto tekmovanje pustnih mask v veleslalomu in razne sindikalne tekme delovnih organizacij. Smučarsko društvo Črna ima namreč že vse potrebne merilne naprave za tekmovanja. Smučišče v Črni je od 19. januarja naprej torej odprto za javno rabo, dnevna karta stane 200, popoldanska 150 din, otroška (od 8 do 10 let) 50 din. od 10 do 15 let pa 100 din. »Danes je smučanju v večjih centrih (Krvavec, Kranjska gora...) že zelo draga. Sicer pa, zakaj bi ho-
Veselje zmagovalcev kategorije od 30 do 40 let na Utokovih sindikalnih športnih igrah v smučanju. Od leve proti desni: Janez Baloh, Bojan Šunkar in Franc Osolin. (foto Mejač)
Obisk iz Velike Britanije
V okviru Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani sta DO Tovarno usnja UTOK obiskala dir. Mike Best in Alan McGarvev, izvršna delavca Greater London Enterprise Board, ali skrajšano GLOB. To firmo je ustanovila laburistična stranka Velike Britanije z namenom pomagati pri ustanavljanju in saniranju podjetij. Njihova pomoč temelji na eni sami, vendar tudi že za kapitalistični sistem pomembni predpostavki: v novem ali saniranem podjetju mora biti uvedena demokratizacija upravljanja. To pomeni, po besedah obeh gostov, uvesti v novo ali sanirano podjetje »participacijo delavcev«.
Participacija delavcev ima lahko več oblik, cilj pa je v vsakem primeru soodločanje delavcev v upravljanju podjetja.
K sodelovanju jih vabijo delavci sami, sindikat, pa tudi vodilni delavci in to iz tistih podjetij, ki imajo organizacijske in finančne težave. Prišli so do podobnih izkušenj, kot jih ima UTOK, ki se je nekaj let tudi sani ubadal z organizacijskimi in finančnimi težavami. Ugotovitev podjetja GLOB, ki je enaka UTOK-ovim izkušnjam, je tale: če ima podjetje težave, če postane problematično zaradi organizacijskih in finančnih težav, ga je treba prestrukturirati po njegovi posebnosti, ne pa po nekih splošno veljavnih načelih ali neki obči metodi. Važno je postaviti prave ljudi na pravo mesto in to od zadnjega delavca do prve vodilne osebe.
Pred vsako odločitvijo je treba sleherno posebnost v motnjah identificirati - določiti jim je treba obseg, pomen in vpliv, sicer ne bo uspeha pri odpravljanju.
GLOB se trudi postaviti, kot rečeno, tako organizacijo poslovanja, da bodo delavci res lahko soodločali. To pa v kapitalističnem okolju ni običajno. Posledica je vrsta problemov, ki jih je naša družba že zdavnaj razrešila. Dve temeljni ugotovitvi že takoj na začetku organiziranja »delavčeve participacije« povzročata probleme. Prvo je, da je britanskim delavcem, ki želijo sou-pravljati podjetje, že okolje hudo sovražno (predvsem pod vplivom sedanje konservativne vlade), drugo pa je, da se ne znajdejo, nimajo nobenih potrebnih izkušenj. Sicer pa je v Veliki Britaniji že nekaj primerov, ko delavci »participirajo«, souprav-Ijajo, vendar so precej neuspešni in tudi premalo je takih podjetij Z »delavčevo participacijo«, da bi se njihov zgled in vpliv razširil kot družbena nuja.
Kako angleški delavci »participirajo«?
Delavci so lahko voljeni v upravne odbore podjetja, v javnih podjetjih pa je postavljena zahteva, naj se v naprej določi
plan dela in poslovanja. Pri določanju plana pa morajo sodelovati delavci, ki v podjetju delajo, sindikat in država. Tako je bilo sicer v sedemdesetih letih, pod novo vlado pa je zaradi velike politične volje države oz. konservativne stranke in premajhnih izkušenj sindikata in delavcev prvi uspeh usahnil na minimum. Postavljen je bil en skupni plan, ki pa je bil kasneje ignoriran, manjša pa se tudi število primerov, ko so delavci voljeni v upravne odbore podjetij.
Vzrok za tako stanje je prevelik vpliv države oz. desno usmerjene vlade in premalo denarja. GLOB, laburistična stranka in sindikati sami ugotavljajo, da imajo sindikalni delavci premalo znanja in političnih izkušenj. Zato postajajo bolj fleksibilni, vsako podjetje naj sprejme oz. naj delavci in sindikat zahtevajo tolikšno delavsko »participacijo«, kakršna je struktura podjetja in kakršen je vpliv laburistične stranke in sindikatov in kolikor vsi skupaj te »participacije« lahko prenesejo. Oblika »participacije« so lahko delnice, ki jih delavci kupijo, delavski predstavniki v upravnih odborih, itd. . . Čepa sindikat meni, da »participacija« ni mogoče, je pač ne zahtevajo. Vendar pa je postavljen povsod pogoj, da se planski odnos upošteva, da delavci in lastniki kapitala skupaj načrtujejo na podlagi strateško komercialnega planiranja. Planiranje samo mora vsebovati družbene vidike.
Kljub vsemu naštetemu pa je izkušnja pokazala, da se delavec, ki je voljen v upravni odbor podjetja, hitro, zaradi premajhnega strokovnega in idejnega znanja, miselno poenoti s kapitalistom in tako postane njegov revolucionarni vpliv minimalen, ali pa sploh izgine. Pri vsem tem pa tudi sindikat ne more pomagati, ker nima primernih strokovnjakov.
Povzetek razgovora smo napisali zato, ker so si hoteli gostje na UTOK-ovem in pa nasploh jugoslovanskih primerih nabrati nekaj izkušenj in prijemov za svoje delo, pa tudi zato, da bomo znali ceniti - in seveda tudi praktično uporabiti - pri vsakdanjem upravljalskem delu na„še samoupravne izkušnje. Za tisto, kar je že naše vsakdanje obnašanje, življenje in način dela, to je odločanje o delu in rezultatih dela, se moramo delavci v drugih družbenih sistemih še boriti. Napisali smo tudi zato, da bi vedeli: britanski delavec nima pravega družbenega znanja in je zato njegov boj za vpliv in, kakor smo napisali, za »participacijo« pri upravljanju podjetij, zelo te" žak. Pravo strokovno in idejno znanje je prvo delavčevo orožje tudi v našem samoupravnem sistemu.
V. K.
lahko začela obratovati že lani. Če se že gremo množičnost, re-kreiranje krajanov, in če so le-ti pripravljeni delati, zakaj potem zavlačevati?« Vrednost vseh del na smučišču znaša okrog petsto starih milijonov, vključno z vsemi finančnimi, materialnimi prispevki in prostovoljnim delom krajanov.
dili tako daleč, če imamo tako rekoč pred nosom lepe terene. Potrebno se je le zavzeti za stvar, postaviti vlečnico, opraviti potrebna dela in ne le čakati, da nam »družba« vse naredi. Sicer ftY£k\l\fc pa, Črnani vlečnico sedaj imamo f O w I w in je ne damo«, je ves v zanosu povedal Jule Brelih.
ROMANA GRČAR
Uveljavljanje socialnovarstvenih
Vse občane obveščamo, da je od 29. 1. 1985 do 29. 2.1985 v javni razgrnitvi
osnutek Zazidalnega načrta Velike planine.
Načrt si lahko ogledate v prostorih občine Kamnik, Titov trg 1 ali v prostorih Osnovne šole Kamniškega bataljona v Stranjah.
Hkrati vabimo, da se udeležite
javne razprave,
ki bo v četrtek, dne 14. 2. 1985 ob 18. uri v sejni dvorani uprave SO Kamnik, II. nadstropje in v petek, dne 15.2. 1985 ob 18. uri v Osnovni šoli Kamniškega bataljona v Stranjah.
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik
V letu 1985 je začel v celoti veljati samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Pravice iz tega sporazuma bodo občani uveljavljali z novim obrazcem: VLOGA ZA UVELJAVITEV SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC »SPN-1«, katerega imajo na zalogi vse knjigarne v Sloveniji. S tem obrazcem se uveljavljajo naslednje pravice:
- družbeno denarna pomoč otrokom (otroški dodatek),
- delna nadomestitev stanarine,
- denarna pomoč za brezposelnost,
- štipendija iz združenih sredstev,
- denarna pomoč kot edini ali dopolnilni vir preživljanja,
- doplačilo k oskrbnim stroškom v zavodu ali na domu,
- oprostitev prispevka k ceni zdravstvene storitve in
- pravica do uvrstitve na listo
za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Delavci vložijo obrazec v svoji delovni organizaciji, drugi občani pa v krajevni skupnosti, kjer živijo.
Letos morajo vložiti to vlogo vsi občani, ki prejemajo denarno pomoč (otroški dodatek).
Za upokojence in kmete bo obrazec na razpolago pri Centru za socialno delo Kamnik, Titov trg 9, kjer jim bo tudi nudena pomoč pri izpolnjevanju obrazca.
Vsi ostali občani, ki smatrajo, da so upravičeni do katerekoli zgoraj navedene pomoči, lahko dobijo dodatne informacije pri Centru za socialno delo Kamnik.
Zahtevke za družbeno denarno pomoč in za delno nadomestitev stanarine morajo vložiti občani najkasneje do 28. 2. 1985.
IVANKA JERMAN
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, prababice in sestre
KATARINE BURKELJCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi g. župniku za izrečene nepozabne besede in pogrebni obred.
Žalujoči: mož Pavle, sinova Pavle in Janko z družinama ter drugo sorodstvo •
Gabrovnica, Pšajnovica, Praproče, Preserje, Koseze, december 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
ANGELE DROLC
upok. iz Soteske 49
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in našim sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi KO ZZB NOV Nevlje, zdravstvenemu osebju Infekcijske klinike v Ljubljani in delavcem Doma upokojencev Kamnik za bolniško nego. Hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Soteska, Mekinje, Zduša, Markovo, Kamnik, Homec, januar 1985
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče
FRANC TROBEVŠEK
s Križa
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo tudi GD Križ za spremstvo ter g. župniku za poslovilni obred.
Vsi njegovi
Križ, Kamnik, december 1984
/D ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o. Poslovna enota Kamnik Tomšičeva 1
Svet delovne skupnosti poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
1. vodenje depoja
Pogoji za sprejem:
Ekonomska, administrativna, komercialna ali splošna smer štiriletne srednje šole, eno leto delovnih izkušenj, poskusno delo je dva meseca, kot funkcionalno znanje je zahtevano poznavanje knjigovodstva in znanje strojepisja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2. administrativna pomožna dela
Pogoji za sprejem:
Poklicna administrativna šola, šest mesecev delovnih izkušenj, kot funkcionalno znanje je zahtevano znanje strojepisja nad 150 udarcev na minuto. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom.
3. dela dinarsko valutne blagajne
Pogoji za sprejem:
Štiriletna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri in dve leti delovnih izkušenj, poskusno delo je tri mesece, kot funkcionalno znanje je zahtevano poznavanje knjigovodstva in znanje strojepisja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med Pd).
Prijave z dokazili o izpolnjevanih pogojih pošljite 8 dni po objavi na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1.
V 53. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, dedek in brat
FRANC ZIBERT
s Kranjske ceste 3/a
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz Kranjske 3/a, sodelavcem DO Stol, Titan ter Dom počitka Mengeš za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem Solidarnosti za ganljivo petje in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Sonja, sin Franci, mama Ro-zalija, vnučki Mojca, Sašo in Romi, bratje in sestre z druži-
Kamnik, Domžale, Veliki Rakitovec, Kranj, Ljubljana, Sp. Loke, januar 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in strica
BLAŽA BUDNARJA
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ob njegovi smrti pa mu poklonili cvetje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala pevcem Solidarnosti in Lire za občuteno petje, predstavniku Solidarnosti in društva upokojencev Kamnik za poslovilne besede ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: sin Franci, brata Cveto in Franci z družino ter sestra Marija Vrhovnik
Mekinje, Zg. Palovče, Vrba pri Lukovici, januar 1985
V 31. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri brat, stric in nečak
JOŽE PRELESNIK
z Okroglega K
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem ter našim sodelavcem iz Svilanita, Ko-, teks Tobusa in KIK za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in g. župniku za lep govor in pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Okroglo, Bistričica, Godič, januar 1985
Izdelujem štedilnike
za vzidavo na drva, brez ali z bojlerjem ter vrata za krušne peči; vse iz visoko kvalitetne nerjaveče pločevine (rost-frej).
Ključavničarstvo Koželj Štefan, Srednje Jarše 62, 61230 Domžale.
DO eksperimentalna tkalnica Kamnik,
Ljubljanska cesta 6,
objavlja
za nedoločen čas prosta dela in naloge:
2 tkalki - NK delavki
Pogoj:
dokončana osnovna šola preizkusna doba 3 mesece
1 navijalec blaga - NK delavec
Pogoj:
dokončana osnovna šola preizkusna doba 3 mesece
2 čistilca blaga - NK delavca
(moški ali ženska) Pogoj:
dokončana osnovna šola preizkusna doba 3 mesece
več šivilj za delo na domu
- popoldanska ali redna obrt
Pisne prijave pošljite v 10 dneh po objavi na tajništvo
Eksperimentalne tkalnice Kamnik.
Jubilejno leto upokojencev
Letos praznuje društvo upokojencev Kamnik že 35-letnico uspešnega delovanja. Vezi upokojencev z delovnimi organizacijami so še vedno pristne in prijateljske, pri tem pa sindikalne organizacije krepijo sodelovanje med upokojenci - nekdanjimi sodelavci. Vsestransko razumevanje za probleme upokojencev ima občinski sindikalni svet v Kamniku, zato je sprejel pobudo društva upokojencev in prevzel pokroviteljstvo ob tednu upokojencev in 35-Ietnici DU Kamnik, ki bo maja letos.
Izvršni odbor društva upokojencev v Kamniku želi maja dostojno in delovno proslaviti svoj jubilej, ki bo združen s tednom upokojencev v Kamniku. Koordinacijski odbor društev upokojencev občine Kamnik je v celoti sprejel predlog o tem praznovanju iri priporoča vsem D U v občini (Kamnik, Komenda, Motnik), da sodelujejo v programu prireditev in s tem pokažejo občanom uspehe, ki jih pri svojem delu dosegajo. To bo tudi čas opozoriti na določene pro-
bleme in težave, ki še posebej pestijo upokojence.
Podroben program prireditev, bo izdelan v naslednjih tednih. Program bo brez dvoma vključeval pregled dosedanjega dela, športna in družabna srečanja, kulturne prireditve, problemske razprave in seveda tudi svečani del ob samem jubileju.
Društvo upokojencev beleži lepe uspehe, saj je bilo mogoče dobro rešiti vrsto problemov in prihaja v 35-letnico dela z neštetimi konkretnimi rezultati. Rešena so številna materialno-ka-drovska in organizacijska vprašanja, ki so v preteklosti pestila društvo, tako da so pogoji dela za razvoj društva, za večje, vključevanje upokojencev v posamezne zvrsti aktivnosti znatno ugodnejši, mikavnejši in privlačnejši.
Upokojenci mnogokrat upravičeno poudarjajo, da hočejo ostati aktivni udeleženci našega vsakodnevnega življenja in se enakopravno soočati z vsemi problemi, ki zadevajo upokojensko organizacijo. Teden upokojencev bo primerna priložnost za
pregled in obračun prehojene poti in hkrati za pridobivanje upokojencev za bodoče naloge.
V občini Kamnik številni upokojenci razdajajo svoje moči na vseh področjih družbenega, gospodarskega, političnega, kulturnega, športnega in drugega življenja.
Upokojenci v kamniški občini predstavljajo tudi pomembno gospodarsko moč in so tudi porabniki, čeprav so pokojnine vsako leto realno nižje in bolj skope, pa to ne zmanjšuje pomena te relativno velike populacije prebivalstva, ki ima svoje dohodke. Tudi številčno upokojenci predstavljajo velik del prebivalstva, več kot 10%, zato mu velja čisto iz gospodarskega vidi-ja namenjati vso skrb. Ne zgolj zaradi socialno-materialnega vidika, ampak tudi pri bodočem gospodarskem razvoju in usmeritvah.
Dosedanje delo in uspehi ter prizadevnost, pa tudi zaradi dobrih odnosov, ki jih upokojenci imajo s svojimi nekdanjimi delovnimi organizacijami in občinsko sindikalno organizacijo, so vodili občinski sindikalni svet Kamnik, da je z veseljem sprejel pobudo društva upokojencev iz Kamnika in prevzel pokroviteljstvo nad slovesnostmi ob jubileju.
Povedati je treba, da je občinski sindikalni svet že dosedaj v polni meri simpatiziral z nekdanjimi delovnimi tovariši in tova-rišicami in tudi materialno podprl marsikatero akcijo upokojencev, ki bi jo sicer sami zelo težko uresničili ali pa bi jo uresničili le okrnjeno. O delu upokojencev in njihovih pripravah na letošnji jubilej bo DU v Kamniku redno obveščalo občane tudi v naslednjem obdobju v OBČANU in drugih sredstvih javnega obveščanja. To bo tudi prilika za povabilo za sodelovanje v društvenem življenju vsem upokojencem in tudi drugim, ki bi lahko pomagali k še pestrejšemu in zanimivejšemu delu.
STANE SIMŠIČ
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik išče
za svoje delavce
več sob
na območju občin Kamnik in Domžale
Informacije po tel. 831-911.
Maček v ptičji hišici
Doma imam mucka. Ime mu jc Sani. Pozimi je očka na vrt postavil ptičjo hišico. V zemljo je zabil kakšen meter in pol visok drog. Nanj je privezal ptičjo hišico. Vanjo sem nasui ptičjo hrano. Čez nekaj dni pa se je naš maček nečesa domislil. Po drogu je zlezel do hišice in se urno pognal vanjo. Hišica je zelo majhna, tako da se je vanjo komaj zbasal. S telesom je ptičjo hrano zmetal iz hišice. Ko sem videl mačka v ptičji hišici, sem hitro stekel po fotoaparat in ga slikal. Drugo leto bomo hišico postaviti tako, da maček ne bo mogel do nje. Še sreča, da je bila hišica takrat prazna, tako da maček ni pohrustal nobenega ptička. Prilagam fotografijo tega dogodka.       MIRAN CEBEK
Namesto plina — klobase
• Da se človeku lahko marsikaj pripeti, da ima včasih kljub pomanjkanju tega ali onega veliko »sreče«, dokazuje dogodek, ki se je pripetil v ponedeljek, 21, januarja letos, ob 13.30 pred trgovino Metalka, točneje pred SDK. To-vraiš(ica), kije imel(a) svojega belega konjička (beri fička) parkiranega pred poslopjem SDK, je bil(a) verjetno kljub jezi, ker plina ni dobi-l(a), prijetno presenečen(a), ko je sedel(a) v svoj avto, saj je na prednjem sedežu, prevlečenem s svetlimi prevlekami ovčje kože opazil(a) »darilo«. Seveda je takoj izključil(a) možnost, da, je stvar pomotoma v tem avtomobilu! Še večje presenečenje pa je doživel(a), ko je zagledala), kakšna je vsebina te vrečke oz. »darila« na prednjem sedežu. Kaj takega se vendar ne zgodi vsavk dan! Bomba na zadnjih sedežih in pomanjkanje plina sploh ni bilo več važno, bilo je skorajda pozabljeno, saj je bila vrečka polna nečesa drugega, boljšega! Bila je, verjeli ali ne, polna pravih, domačih klobas in pravega želodca., Tudi naš(a) tovariš(ica) skorajda ni mogcl-(la) verjeti svojim očem, koje ugledal(a) vsebi-
no. Vsebina vrečke je bila tako vabljiva, da niti ni opazil(a) da jo(ga) je pri tem »opravilu« nekdo opazoval in si še komajda uspel zapomniti številko avtomobila, kajti avto je v trenutku odpeljal, seveda z vso vsebino vred.
Bonton nas uči, da se moramo za tako ali drugače »podarjeno« stvar zahvaliti, česar pa naš(a) junak(inja) najbrž ne ve. Že mogoče, da bontona nima (mislim knjigo »Bonton«, da ne bo pomote), zato pa bi se lahko prišel(la) za to vredno »darilo« zahvalit v Metalko; vsebina vrečke tako ali tako ne bo več prišla do »tapra-vega« lastnika.
Večkrat beremo o poštenih najditeljih tega ali onega, vendar pa nam opisani primer pove, da je poštenosti med našimi ljudmi premalo. Kaj je vzrok temu ne vem, odgovor na to lahko pove le vsak posameznik. Upam le, da se nepoštenost ne bo iz dneva v dan povečevala, moralo bi biti ravno obratno.
Dragi tovariš(ica), če kljub temu ne boste vrnili klobas, pa vam želimo dober tek!
K. M.
Veliki »bum« je uspel!
Novo leto v Tunjicah
Ob Izteku starega leta in prihodu novega, se povsod dogajajo lepe, vesele stvari. Vsi smo nestrpni, praznično razpoloženi In težko čakamo polnoč. Mislimo si, le kaj nam bo prineslo in upamo, da najboljše. Dobro jo to, dokler si želimo najboljše v miru in prijateljstvu; bili pa so časi in upajmo, da jih ne bo več, ko se je vsakdo bal, kaj mu bo prinesel novi dan, kaj šele novo leto.
Da bi bili krajani krajevne skupnosti Tunjice vsaj malo deležni veselih dogodkov, smo jim mladinci pripravili pester program. V soboto popoldne smo za naše najmlajše pripravili otroške filme, risanke in pravljice, ki jih je zavrtel Brane. Da pa novo leto ni novo leto brez prihoda dedka Mraza, so dokazali otroci. Toliko časa so ga klicali, da je prišel in prinesel kar vrečo
bombonov. Najmlajši so mu pripovedovali pesmice in dogodke iz domače hiše. Več kot preveč so nam povedale otroške oči, polne navdušenja in sreče, ko so odhajali. Kako malo je treba, da so otroci srečni!
Malo za mlade, malo za stare, pa bi lahko rekli naši že 4. tradicionalni vsakoletni prireditvi, v nedeljo. Še nikdar šolski hodnik ni bil tako nabito poln. Škoda, da je majhen, a vseeno smo našteli okoli 200 obiskovalcev. Ob vstopu je vsak dobil glasilo naše OO ZSMS, ki smo ga sami tiskali v nočeh pred prazniki. Dober izgled so napravile luči... no, bilo je pač slovesno. V tihi večerni mrak so zadonele fanfare in začela se je predstava. Res, vsakega je bilo malo. V Dnevniku TV Tunjice smo povedali, kaj vse se je zgodilo, govorilo, naredilo; vse o nas in naših težavah.
V kvizu sta dve enakovredni
ekipi dokazali, da znamo v Tunjicah še vsi »robkati« koruzo ter razstaviti in sestaviti meso-reznico. Največ težav je povzročila zadnja igra, kako pojesti ogromno presto, ne da bi jo prijel z roko. No, tudi to jim je uspelo in kviz je bil končan.
Za vse mladince, ki so in še delajo, smo pripravili priznanja in jim jih podelili. Vseskozi pa je neumorno igral naš novi ansambel. Pevke so pele, plesale in vzdđšje je bilo vedno boljše. Mladi igralci pa so v mnogih skečih pokazali, kako se hodi na lov, vozi brez izpita itd.
Kar prehitro se je iztekel program, zapeli smo »Tunško faro« in fanfare so oznanile konec prireditve. Odšli smo domov, vsak poln upanja in pričakovanj na novo leto. V srcih pa nam je ostalo vsaj malo spomina na našo prireditev. Občutek, da je res le malo dobre volje in skupina, mladih navdušencev dovolj, da je vsaj en večer lepši za vse nas. DRAGICA DROLC
tiovska dejavnost v preteklem letu
Šahovski klub aktivno nadaljuje s svojim delom, ki si ga je zastavil na občnem zboru 6. 6. 1983. leta.
Vsak prvi ponedeljek v mesecu je bil hitropotezni turnir, na katerem je v lanskem letu sodelovalo 38 igralcev. Udeležba na hitropoteznih turnirjih je bila proti pričakovanju zelo dobra, tako je v posameznih mesecih sodelovalo naslednje število igralcev: v januarju 19 igralcev, v februarju 22, marca 20 igralcev, aprila 16, maja 16, junija 12, julija 16, avgusta 12, septembra 16, oktobra 18, novembra 22 in decembra 20 tekmovalcev.
Na mesečnih hitropoteznih turnirjih, na katerih je lani sode-1 lovalo 38 tekmovalcev, so posamezniki zasedli naslednja mesta: 1. Božič Anton, 2. Lazarevič Vojko, 3. Štrajhar Albin, 4. Se-meja Mirko, 5. Krivorotov Stane, 6. Lanišek Cveto, 7. Ravnikar Franc, 8. Ogrinc Marjan, 9. Sitar Dare, 10. Najger Stane itd.
Poleg mesečnih turnirjev je bilo 16. 4. 1984 tekmovanje veteranov, na katerem je sodelovalo 8 tekmovalcev, prvo mesto je zasedel Sladic Nedeljko, drugo
Najger Stane, tretje Čop Anton, četrto Humar Franc itd.
Upravni odbor društva je na svoji seji 12. 11. 1984 sprejel odločitev, da se v letu 1985 organizirajo mesečni hitropotezni turnirji za veterane, starejše od 45 let. Čas tekmovanja bo objavljen na oglasni deski v klubskih prostorih. V letu 1984 se je pričelo z organizacijo tekmovanja za klubsko prvenstvo, na tem tekmovanju bi lahko posamezniki dosegli kategorizacijo, vendar tega tekmovanja nismo izvedli do zaključka iz več razlogov: prijavljenih je bilo preveliko število tekmovalcev, potem je nastala neredna udeležba na turnirju, nastal je tudi pomanjkljivi organizacijski pristop.
V letu 1985 bomo ponovno organzirali klubsko, prvenstvo z temeljitejšimi organizacijskimi pripiravami.
Zaradi premajhnih klubskih prostorov za organizacijo in izvedbo večjih prireditev je društvo 21. 4. 1984 organiziralo na Duplici ekipno šahovsko tekmovanje za prehodni pokal OO ZSS Kamnik, tekmovanje je bilo posvečeno dnevu OF 27. aprilu
in počastitvi praznika dela 1. maja.
Na tem tekmovanju je za kamniške razmere sodelovalo izredno skromno število sindikalnih šahovskih ekip. Izmed sedmih sodelujočih ekip je prvo mesto osvojila ekipa Virtusa z 22 točkami, drugo mesto je osvojila ekipa Kamnik s 17 1/2 točkami, tretje mesto je osvojila ekipa Titan s 14 točkami, četrto mesto je osvojila ekipa Stol I. z 11 točkami, peto mesto ekipa Stola II z 8 1/2 točkami, itd. Ravno tako so se člani našega društva udeležili šahovskih tekmovanj, ki jih je organiziralo šahovsko društvo Komenda in DO Stola, ter dvoboja Kamnik-Domžale.
Že v preteklem času se je pričelo delo s pionirji enkrat tedensko in to ob sredah, katerih mentorstvo je vodil Sitar Dare, zato naj pionirji, ki imajo voljo in smisel do šahovske igre, nadaljujejo z začetim delom ter stopijo v stik z mentorjem, da poleg teoretičnega znanja, ki so ga pridobili, organizirajo v svojem krogu nagradni turnir.
Na zadnji seji je upravni odbor menil in priporočil občinske-
Veliki bum se je pričel 19. januarja ob 9. uri. Zgodaj zjutraj smo mladinci OO ZSMS Kamnik - Center pripravili telovadnico pri Srednješolskem centru Rudolf Maister za našo veliko prireditev; dvoranski hokej.
Prihajali so mladi iz vse občine in prijavljali svoje ekipe, da bi se pomerili v tem dokaj nepoznanem Sportu. Vrstile so se ekipe s smešnimi imeni kot so: Debilčki, Santos, The bejš... Edino spodobno ime je imela ekipa iz ljubljanskega kluba za hokej na travi - Svoboda. Ob 9.00 smo pričeli vele-turnir enajstih ekip. Križale so se palice - made in India - in žogica je poskakovala od igralca do igralca. Vratarji v polni bojni opremi so bili bolj podobni vitezom kot vratarjem. Goli so podobni kot za šolo. Na igrišču se je najbolje znašla ekipa Dc-bilčkov, ki so jo sestavljali fantje iz Odbojkarskega kluba Kamnik. Dokazali so, da jim tudi hokejska palica ne dela nobenih preglavic, kljub temu, da so jo tisti dan prvič držali v rokah. Po razburljivih tekmah v skupini B so se kot zmagovalci te skupine v finalu pomerili z izkušeno ekipo
Svobode iz Ljubljane in ji že po nekaj minutah zabili gol. Šele v drugem polčasu je Svoboda izenačila na 1:1 in potem zmagala po streljanju penalov.
Domači ansambel »17. november« seje predstavil prvič že na srečanju starejših krajanov (od tu tudi njihovo ime).
Pa naj se pomudim še pri tretje uvrščeni ekipi The bejš, to je bila edina ekipa, ki je imela v sestavi dekle. Ekipa je dokazala, ii» so dekleta sposobna veliko narediti v športu kot je dvoranski hokej oz. hokej na travi. Će The bejš ne bi imela za nasprotnika Svobode, bi svoje tekmovanje končali v finalu.
Po razburljivem finalu so najboljše tri ekipe dobile pokale in praktične nagrade, ki so jih prispevale organizacije združenega delu iz občine Kamnik. Nagrade so dohiti tudi: strelec prvega golu, nujholjši vratar, dekle med igralci in ekipu Poljanskih funtov zu fairplay.
Na koncu naj se zahvalim delovnim orgunizaeijam Utok, Titan, lita, Svi-lanit, Donit TOŽI) Kemoslik. Eksperimentalna tkulnicu zu nugrude. ki so jih prispevali v obliki svojih izdelkov. Vse na novo pridobljene ljubitelje hokeja pa vabim, da se udeležijo naslednjega dvoranskega hokeju uli pu nuj se pridružijo klubu, ki bo ustanovljen v bližnji prihodnosti.
D. O.
POPRAVILO TV SPREJEMNIKOV! Na' Bakovniku je na novo odprt TV servis. Delovni čas vsak dan od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 14. ure. Ilić Pero, Matije Blejca 6, tel. 832-679.
mu šahovskemu odboru, da bi v organizacijskem pogledu nudil več podpore sekcijam in klubom in dal pobudo za medsebojna tekmovanja, ki so za kakovost šahovske igre potrebna.
Nadalje bi bilo treba preveriti registracijo posameznih tekmovalcev.
Občane opozarjam pred nakupom ali prevzemom kakršnihkoli premičnin in nepremičnin od Draga Urha, Zavrli 6, Stahovica, ker je njegovo početje pravno neveljavno. Skrbnik Ivan Urh, Črna 16, Stahovica.
Najamem lokal 20 do 30 mz v Kamniku. Novak, Tunjiška 2 b, Kamnik.
Starejšo hišo ali gostinski lokal v Kamniku ali bližnji okolici (Mekinje) vzamem v najem. Kasneje možen odkup.Tel. 722-563.
Trisobno družbeno stanovanje, centralno ogrevano (80 m2) v Ljubljani menjam za manjše dvosobno, centralno ogrevano v Kamniku. Tel. 343-034.
Tečaj gorske straže
Planinsko društvo Kamnik bo organiziralo dva tečaja za gorsko stražo in varstvo narave.
Na OŠ Stranje se bo začel 8, februarja ob 13.30. Pred avanja bodo vsak petek, izleti oz. ekskurzije pa v sobotah in nedeljah. Program tečaja vsebuje teme iz zoologije, geologije (preduval bo Stane Močnik), vurstva narave in ekologije (Stane Simšič) in botanike (Miro Levak).
Za Kamničane bo tečaj potekal na Planinskem društvu, Kidričeva 38 (vabljeni so seveda tudi »nekamničani«). Pričakujemo planince, posebno mladino, ki želi pobliže spoznati gorsko floro in favno. Odsek za varstvo narave in gorsko stražo bo organiziral tudi nekaj izletov, ki se začno v rani pomladi (14. aprila) z izletom v Dovžanovo sotesko in končajo z dvodnevno planinsko turo: Triglav-Sedmera jezera. Torej so vabljeni vsi, ki še niso spoznali naših planin, a si to žele. Tečaj bo vodil Matjaž Lanišek, dobivali pa se bomo v petkih zvečer. Prvo predavanje bo 29. marca ob 18. uri. Tov. Simšič bo tudi tu predaval o ekologiji in varstvu narave. Janko Urbane bo poleg geološke ure vodil tudi izlet v Dovžanovo sotesko pri Tržiču. Botaniko (Irena Markuš in France Malešič) bomo v živo popestrili z izletom na Kamniški vrh, prav tako pa bomo po predavanju iz zoologije (predavatelj s PZS) šli z lovcem v naravo. •
Vsa predavanja bodo ob barvnih diapozitivih, tečajnikom pa bomo zagotovili vso potrebno literaturo.
Bodoči gorski stražarji, pridite!
Odsek za VN in GS
Občinsko košarkarsko prvenstvo za šolarje
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA ZVERA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo osebju ZD Kamnik za skrb in pomoč med boleznijo. Toplo se zahvaljujemo tudi g: župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi v slovo.
Žalujoči: žena Mihela z otroki
Mekinje, Kamnik, januar 1985
Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto, si za nas izlil!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi našega dragega moža, atija, dedija, brata, strica, bratranca in svaka
FELIKSA GRADIŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim in našim sodelavcem, kakor tudi celotnemu kolektivu Zarje, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: žena Pepea, sin Marko, hčeri Ema in Jana z družino, sestri Angela in Tončka z družinama ter drugo sorodstvo
Kamnik, Avstrija, Mekinje, Ljubljana, Kranj, Lesce, januar 1985
' V mesecu decembru je ŠŠD OŠ Toma Brejca s pomočjo košarkarskega kluba organiziralo občinsko prvenstvo v košarki za pionirke in pionirje. Tekmovanja so se udeležile OŠ Frana Albrehta, Toma Brejca in Kamniškega bataljona iz Stranj. Prvenstvo je potekalo v hali na obeh stranskih igriščih, tako da so istočasno tekmovali fantje in dekleta.
Rezultati - dekleta: FA - TB 8:38 (0:30); FA - KB 16:25 (6:11); TB - KB 28:7 (14:4); fantje: FA -TB 10:36 (5:24); FA - KB 27:79 (16:42); TB - KB 42:45 (17:17).
Pri dekletih je zmagala ekipa OŠ Toma Brejca, čeprav je tu igralo precej deklet iz 6. razreda in nekatere izmed teh so se uvrstile med najboljših 15 igralk in med najboljše strelke.
Najboljše igralke občinskega prvenstva: 1. Darja Košnik (TB), 2. Tanja Horvat (TB), 3. Branka Zlat-nar (KB), 4. Nataša Palma (TB), 5. Barbara Zupanec (TB), 6. Nataša Rutar (FA), 7. Nataša Gorjan (TB), 8. Klavdija Vesel (TB), 9. Jana Jus (FA), 10. Dragica Žagar (TB), 11. Alenka Jeras (KB), 12. Anka Sobrič (TB), 13. Vanja Rutar (FA), 14. Vika Pirš (FA), 15. Barbara Pirš (KB).
Najboljše strelke: 1. Tanja Horvat TB 28 t, 2. Branka Zlatnar KB 19 t, 3. Darja Košnik TB 16 t, 4. Vanja Rutar FA 12 t, 5. Barbara Zupanec TB 10 t.
Najboljši igralci OP: 1. Matjaž Balantič KB, 2. Janko Narat TB, 3. Jurij Urankar KB, 4. Miran Košir TB, 5. Tomaž Novak TB, 6. Miran Škrtič KB, 7. Jurij Lah TB, 8. Ivan Maradir FA, 9. Štefan Leveč KB, 10. Gorazd Zlatnar KB, 11. Grabovec FA, 12. Tom Griinfeld TB, 13. Dušan Virjent FA, 14. Franci Zavolovšek KB, 15. Uršič FA.
Najboljši strelci: 1. Matjaž Balantič KB 49 t, 2. Jurij Urankai«KB 46 t, 3. Miran Košir TB 29 t, 4. Janko Narat TB 26 t, 5. Tomaž Novak TB 24 t.
Po daljšem času je pri fantih prvo mesto pripadlo Stranjanom. V tej ekipi je bil tudi najboljši igralec in strelec Matjaž Balantič. Končna razvrstitev: dekleta
1. TB 2 2 0 66:15 = +15
2. KB 2 1 1 32:44 = -12
3. FA 2 0 2 24:63 = -39 Fantje:
1. KB 2 2 0 124: 69 = +55
2. TB 2 1 1   68; 55 = +13
3. FA 2 0 2   37:115 = -78
MARTINA IN KARLA
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.