Knjižnica ljubljanskega Higienskega zavoda Med ljubljanskimi medicinskimi strokovnimi knjižnicami 1 zavzema po obsegu prvo mesto knjižnica Higienskega zavoda. Ustanovil jo je 1. 1923 ravnatelj H. z. dr. Ivo Pirc. Pri ustanovitvi je prevzela de! knjižnice Kranjskega sanitarnega sveta. Vzdržuje se z letno dotacijo H. z., ki se porabi za nabavo oprave, za nakup in vezavo knjig, od letos tudi za osebje. Prejela je tudi knjižne darove od ministrstev in drugih ustanov ter od posameznikov. Nahaja se v večji sobi poslopja H. z., Zaloška c. 2; prvotno je bila v 2. nadstropju, potem v pritličju, letos se je pre¬ selila v 1. nadstropje. Upravljali so jo: dr. Ivo Pirc, Leopold Puhar, dr, Franta Mis, dr. Fedor Miklič, dr, Karel Petrič, Miha Kavka, dr. Ivan Bonač; sedaj je knjižničar Jože Benkovič. Inventar knjižnice navaja 2928 številk. 2 Točnega števila del in zvezkov pa še ni mogoče navesti, ker inventar ni bil izveden po enotnem sistemu. Število revij — zaključenih in tekočih — je 153; do 4 /r> knjig in revij je vezanih, 1 / s knjig hranijo kot ročne knjižnice oddelki H. z.: bakteriološki, kemični, higienski in sanitarno-tehnični oddelek, računovodstvo, ekonomat in šolska poliklinika, v 5 omarah in 3 štelažah. Osrednja knjižnica je postavljena v 14 lesenih zasteklenih omarah s premakljivimi policami, 3 nadaljnje omare so v izdelavi. Revije in zbirke so postavljene v prsih 12 omarah, v ostalih knjige po stroki (n. pr. splošna higiena, higiena otroka in žene, šolska higiena, socialna higiena in medicina, obrtna in delavska higiena, higiena športa in telovadbe, higiena mesta in vasi, higiena vode, živilska higiena; tehnika in sanitarna tehnika; prehrana, evgenika, zdravstvo, bolnice, prva pomoč; bakteriologija, serologija, epide¬ miologija, parasitologija, infekcijske bolezni, dezinfekcija, kemija;, alkoholizem, tuberkuloza, malarija, rak, trahom, spolne bolezni; statistika, zgodovina medicine itd.). Signatura je lokalna. V izdelavi sta listovni alfabetični avtorski in listovni sistematični katalog. 3 Najstarejši fond knjižnice, knjige Kranjskega sanitarnega sveta, obsega dragocena sta¬ tistična dela o zdravstvenih razmerah naše zemlje v preteklosti. Knjižnica vsebuje obsežne, deloma kompletne serije nemških strokovnih revij; poleg nemške je tudi italijanska, francoska ter angleška strokovna literatura bogato zastopana. Za zdaj izposojuje knjižnica le osebju H. z. na oddelke, v načrtu pa je, napraviti jo dostopno za javno uporabo. Knjižnica je v preteklosti trpela zaradi dejstva, da kljub svojemu obsegu ni imela poklicnega knjižničarja — kakor ga ima n. pr. že dolgo knjižnica Higienskega zavoda v Zagrebu —, in so jo morali posamezni nastavljenci H. z, upravljati kot stransko delo poleg svojega glavnega dela. Zato je važen korak za njen bodoči razvoj, da je dobila letos knjižničarsko mesto. Dr, M. Pivec-Stele Sibiiograiije Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, I. knj. 1938—1942 (ured. Fran Ramovš. Ljubljana, 1943, 8°, 346) je priobčil biobibliografije vseh rednih, do¬ pisnih in umrlih članov Akademije. Bibliografije del rednih in dopisnih članov, po obsegu zelo različne, niso popolne, zato beležimo tu samo imena: Anton Breznik, Franc S. Finžgar, Ivan Grafe¬ nauer, Jovan Hadži, Ljudmil Hauptman, Rihard Jakopič, Matija Jama, Milko Kos, Anton Lajovic, Franc Ks. Lukman, Anton Melik, Matija Murko, Rajko Nahtigal, Leonid Pitamic, Jože Plečnik, Josip Plemelj, Janko Polec, Fran Ramovš, Ivan Regen, France Stele, Milan Škerlj, Aleš Ušeničrilk, Franc Veber, Milan Vidmar, Rihard Zupančič, Oton Župančič. Med bibliografijami del umrlih članov prinaša seznam del Metoda Dolenca (185—196) le glavne spise, ker je bila izčrpna bibliografija že objavljena v ZZR 18, Tudi bibliografija del Rada Kušeja (187—190) ne presega po številu navedenih del ono iz ZZR 18. Važne pa so izčrpne bibliografije del Gregorja Kreka, Alfonza Paulina in Ferdinanda Seidla, Janko Polec in Lucijan Marija Škerjanc sta sestavila seznam del Gre¬ gorja Kreka (226—238), prvi pravne in glasbene spise, razprave, članke in poročila ter razne spise, drugi, skupaj s f Slavkom Koželjem, pa skladbe (76 po številu), prispevek tako za pravno kakor za glasbeno bibliografijo. Za naravoslovno bibliografijo pa sta prispevala Gabrijel Tomažič s seznamom del botanika Alfonza Paulina (245—248) in Ivan Rakovec z obširnim seznamom del geografa Ferdinanda Seidla (262—274). Vse bibliografije so sestavljene v kronologičnem redu, razdelitev je običajna v knjige, razprave, članke, ocene, poročila, nekrologe in razne spise. JankoŠl.ebingerpa podaja s svojim referatom za bibliografsko komisijo (Sedanje stanje in naloge slovenske bibliografije; 344—351) sintetičen pregled do¬ sedanjih delnih bibliografij in vrzeli v- časovnem in strokovnem oziru ter misli o najbolj nujnem delu, ki nas čaka. Dr. M. Pivec-Stele 1 Gl. GMS 13 (1933), 80—81. 2 Stanje konec aprila 1943, po dovršeni preureditvi in preselitvi. 3 Na podlagi gradiva zavodove knjižnice in Univerzitetne knjižnice je dal ravnatelj H. z. sestavljati splošno slovensko zdravniško bibliografijo, ki je v rokopisu gotova. v'