10/2017 letnik CXIX272 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV Pred enim letom, 20. maja 2016, je Čebelarsko društvo Šentjur s slavnostno akademijo v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur obeležilo 110 let organiziranega delovanja društva. Da se lahko ponašamo z bogato čebelarsko tradi- cijo, se moramo zahvaliti svojim čebelarskim prednikom. Da je bilo čebelarstvo na območju občine Šentjur razvi- to že pred letom 1906, priča zapis iz leta 1855, ki govori, da je Gustav Ipavec želel izboljšati gospodarstvo takratnega Sv. Jurija in zato veliko pozornosti namenjal vinogradni- štvu, poljedelstvu in čebelarstvu. Poleg zapisa je dokaz če- belnjak iz leta 1873, ki še vedno stoji v Vrbnem pri Šentjur- ju. Čebelarska družina je dobro delovala do prve svetovne vojne, med letoma 1914 in 1918 je morala začasno prenehati delovati, prav tako tudi v času druge svetovne vojne. Toda takratni čebelarji so se vedno znova povezali in organizi- rali kot družina. Organizacijske oblike društva so se sko- zi obdobja spreminjale. Leta 1976 se je čebelarska družina preimenovala v Čebelarsko društvo Šentjur, ki je pokrivalo celotno območje občine Šentjur, sestavljale pa so ga čebe- larske družine Šentjur, Ponikva, Dramlje, Slivnica in Pla- nina. Tega leta je bil razvit tudi skupni čebelarski prapor (razen Čebelarske družine Slivnica), ki ga imamo še danes. V navedeni sestavi je društvo delovalo do leta 1986, nato pa so se družine registrirale kot samostojna društva. Danes v šentjurski občini deluje šest čebelarskih društev. Leta 1959 je bil izvoljen odbor za izgradnjo družinske- ga čebelnjaka, ki naj bi služil za praktični pouk čebelarjev, učencev kmetijske šole in članov čebelarskega krožka na osnovni šoli. Že naslednje leto maja je bilo odprtje čebelnja- ka. Krožek je deloval že v letu 1960, vodil ga je tajnik dru- žine in ravnatelj osnovne šole Ernest Rečnik. Od leta 1962 do 1964 je potekal krožek pod mentorstvom predsednika društva Janeza Poštreka in od leta 1984 do 1997 pod mentor- stvom profesorja Pungartnika. Čebelnjak je služil svojemu namenu, krožku in čebeljim družinam. Nato se je čebelar- ski krožek preselil v osnovne šole, vodil ga je Andrej Jernej, nato še eno leto Katarina Krajnc. Danes krožka, žal, zaradi pomanjkanja mentorjev ni več. Večina šentjurskih čebelarjev ima čebelnjake po gričevju na obrobju voglanjske kotline, kjer so ugodni podnebni in vegetacijski pogoji za čebelarjenje. Gledano z očmi ljubitelja narave je to lepa razgibana pokrajina, ki jo tvorijo mešani gozd na Resevni, Rifniku in v okolici Primoža, travniki, sa- dovnjaki, njive in vinogradi. Območje, nad katerim se spre- letavajo naše čebele, prištevamo po klimatski opredelitvi k podnebju predalpskega sveta, kjer so zaznavni tudi še rahli vplivi panonskega podnebja. Rastlinska sestava, ki pokriva površje, je zelo pestra in omogoča čebelam dobro pašo, po- sebno ob cvetenju sadnega drevja, akacije, lipe in kostanja. Žal pa je vse manj travniške paše zaradi zgodnje košnje. Društvo je ponosno na Občino Šentjur, ki je v letu 2013 prejela priznanje za čebelam najprijaznej- šo občino. Za uvrstitev je morala zadostiti kar ne- kaj merilom, med njimi so javne površine zasajene z medovitimi rastlinami in številni čebelarji skr- bijo za razvoj dejavnosti čebelarstva in ohranjanja kranjske sivke. Da šentjurski čebelarji ne znamo le čebelariti in biti pridni kot naše velike prijateljice čebelice, smo dokazali z zanimivo razstavo, ki je bila na ogled en mesec v Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu v Šentjurju, na dan prireditve 110-letnice pa v Ipavčevem kul- turnem centru, kjer je potekala slavnostna akade- mija. Na akademiji smo člani pripadnost društvu Čebelarsko društvo Šentjur je v letu 2016 zabeležilo 110 let organiziranega delovanja Razstava čebelarske opreme Fo to : M ih ae la K ot ni k Člani ČD Šentjur skupaj s čebelarskimi kolegi ČD Blagovna, Ponikva, Slivnica in Dramlje. Fo to : M ih ae la K ot ni k 10/2017 letnik CXIX 273 IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV izkazali s čebelarskimi »uniformami« in petjem. Vzdušje je bilo prijetno, tudi zato, ker so bila prisotna skoraj vsa ob- činska društva in društva sosednjih občin: Vojnik, Celje, Šmarje pri Jelšah, Laško ter Ljubljana − center in Ljubljana − Barje ter čebelarski kolegi iz Šmohorja (Hermagorja) iz Avstrije. Na prireditvi je društvo podelilo priznanja za zasluge pri razvoju čebelarstva ČD Planina, Slivnica, Dramlje, Blagov- na, Ponikva in Alenki Jurič, dr. vet. med. ČD so bila pode- ljena odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje, Leopold Škorjanc pa je prejel priznanje I. stopnje. Čebelarsko dru- štvo je prejelo častno diplomo Antona Janše iz rok predse- dnika ČZS Boštjana Noča. Ob jubileju smo izdali zbornik, v katerem smo povzeli delo društva od leta 1906 do 2016. Danes šteje ČD Šentjur 40 članov. Najmlajši član šteje 37 let in najstarejši Vinko To- mažič je 22. 2. 2017 dopolnil 90 let. Mihaela Kotnik 5. 8. 2017 je v okviru prireditev ob prazniku občine Sol- čava potekal tudi praznik ČD Anton Herle Solčava. Na pri- reditvenem prostoru v središču Solčave je, z začetkom ob 19.00, potekala slavnostna prireditev z razvitjem društve- nega prapora. Prireditev se je začela s prihodom prapor- ščakov. Sledila sta slavnostno razvitje prapora in blagoslov. Prapor je blagoslovil tam prisotni celjski škof msgr. dr. Sta- nislav Lipovšek. Po blagoslovitvi je sledilo bratenje razvite- ga prapora z drugimi prisotnimi prapori. Po slavnostnem razvitju prapora je vse prisotne pozdravila in nagovorila županja občine Solčava ga. Katarina Prelesnik, za njo pa predsednik ČD Antona Herle Solčava g. Ivan Golob. Vse prisotne sem pozdravil v imenu ČZS in njenega pred- sednika ter jim čestital za razvitje prapora. Seznanil sem jih z aktualnimi zadevami, ki potekajo pod okriljem ČZS, kot so svetovni dan čebel, Apimondija, čebela kot ogrožena ži- valska vrsta, medeni zajtrk, izid knjige Brez čebel ni življe- nja, AGRA, dejavnosti za večjo prepoznavnost čebel doma in v tujini, pomembnost čebele za obstoj življenja … Vsem sem se tudi zahvalil za njihov trud pri ohranjanju čebele in za širjenje zavesti o pomembnosti čebel. Zahvalil sem se tudi županji občine Solčava, za podporo lokalne skupnosti. Pred koncem sta predstavnika Čebelarske zveze SAŠA, predsednik g. Ivan Čopar in podpredsednik g. Franjo Po- drižnik, zaslužnemu čebelarju g. Mirku Klemenšku in če- belarki ge. Veri Ošep podelila odlikovanje A. J. II. stopnje. Prireditev s pestrim kulturnim programom je bila zelo dobro obiskana, saj se je je udeležila skoraj polovica celo- tnega prebivalstva občine. Po prireditvi sta sledila pogosti- tev in prijetno druženje s klepetom. Janez Vencelj, podpredsednik ČZS ČD Solčava razvilo svoj prapor Fo to : E liz ab et a E rc ig oj Skupina Šani Šeni ste … Smo skupina mladih fantov iz Podčetrtka, katere namen je popestriti dogajanja na raznih praznovanjih (rojstni dne- vi, poroke, abrahami ipd.), kulturnih prireditvah, družabnih večerih ipd. To nam uspeva predvsem s svojo prilagodljivo- stjo in posluhom do "naročnika". Na dogajanjih lahko ponu- dimo ubrano večglasno petje (pesmi različnih žanrov – za- bavne, umetne, NZ) s spremljavo glasbenega inštrumenta ali zgolj a capella. Ponudimo lahko prav tako razne anima- cijske točke, ki nasmejijo občinstvo. Poleg zabavanja in raz- veseljevanja ljudi pa delujemo tudi na področju ustvarjanja Leti moja čebelca skupine Šani Šeni Fo to : A rh iv Ša ni Še ni