B02IĆNI PANJ L H O ft T I A L Le tri 1852. Je poslal goriAkl zgodovinar Is jezlkoaJovec aeinenlakl profesor fitefan Kocijančič I rojen I. 1818. v Vipavi, umrl 1 1883 v Gorici) odboru UruStve u po-vjeatnlcu jugoalavenaku« avoje odgovor« na vprašanja o gorlSkl zgodovini, Šegah vražah L dr Objavili ao se pa ielr L 1854 v m knjigi »Arklva za povjestntcu Jugoalavenaku«, ki ga Je urejal Ivan Kuku-Ijevlč-Sakclnekt v Zagrebu. V XVIII poglavju teb odgovorov beremo (na «tr. 280) tole: »Boži C«. Tako Imenujejo Gortskl Slovenci tlaU pani АШе- Sevo I MaleSevd« (1028) na str. 108-0. o prebivalcih pokrajine ob Izviru Bregatnl-ce (v berovakem okraju) da ao praznovali »badnjl den« kakor nj.hovl bolg. ln «rbsKi aoeedje. ko eo polagali panj na ognji Ste je govoril goapodar obredne beaede. Badnjl oblače, na badnja veter ne dohodi aa leto - Petrovo meseci Ne naatap-JoJ voloveSka «tepka Junatka makal (= mukal Pokvarjena aklanjatev tn ba-aeda maka kateta na bolgarščino. •) Ruat ln capadnl Slovani bot tnega panja ne poznajo pat pa baltski Lotlü. nekateri romana ki in germanski narodi. Albanci Irci m Clmri (v Waleau). Provanealako Sego nam opisuje največji novoprovansaitkl pesnik Frederl MlatraJ (1830—1014) v VTI spevu evoje-ga idllakega eps »Mlrtlo« (1R50) takole: Najstarejši v h:SI poseka kako «Uro sadno drevo, ga okleatl. na'otl na ramo ter ga poloti poleg botltne mize «postljivo očetu ali dedu k nogam Starec, ki Ima na «ebi prazntSko obleko, gre v klet po vina. Potem rpraSa drut no: »Ali vrfcmo panj?« (»Сасћо-flO boutan?«) Na pritrdilni odgovor vzklikne- »Bodimo veaellt Bog na« navdaj t veseljem! In če nas tez leto ne bo več. naj nae vaaj manj ne bol »Nato napolni kozarec z vinom In poškropi aadno drevo trikrat Najmlajši prime panj za en konec ded za drugega; potem neeejo mlaJSl bratje In eestre panj trikrat okoli hlSe Starec vzdigne kozarec kv.Sku ln reče: »O aveU ogenj, naredi da bomo Imeli lepo m-me da ae moja ovca arečno o Jan JI da bo moja prašiča rodovitna, da se moja krava dobro oteli in da vse moje hčere tn snahe «rečno porodijo! Botlčm panj, prižgl ogenj!« Nato zagrabijo panj ln ga oelega vržejo na ognjiiče. — Meyer-LUbke. Roman, etyrnolog Wörterbuch. 3 natlik (103«) navaja Iz raznih provana krajev tele Izraze za bot. panj: ca lend IS (od «taroprov. laa calendaa, novoprov. 11 ca)endo = botlt). t r a • t u-glero (=kar je za ognjem); Nore (Coutumea. mythee et tradition« de France) pa ca 11 g n a o u (od caJendaa) okoli Marseille In cacho-fu« (kakor cacho-flfc=«krivaj ogenjl t. J. «tvar, ki skriva oftnj). Nore popleuje običaj takole (str. •) Dasi trdi Pavlovtč (na atr. 43.). da Je maleSevakl dialekt e r b s k I Ima govor vendar doaU bolg posebnoati: 1. a (srbski u) za stal noanik o: vate raka pat, prat, gaaka, kade matok dab matenlca, gab a (=goba). maikl. matenlca (nasproti «h. ale, ruka, put, prut ltd.); 2. St. St za ah. č: ple*«l=pleča noStvl—jiatve. leSta =le£a; podobno: 8. td za «h đ: metda^ meda. rtda=r«a; 4 prltaknjenl apolnlk: teleto. kravata volot, mnot telclte. kra-vlte, voloveto ..; B. o za stal. . :eot ah ah. aat noStvl = ah načv«, ručok = rutak matok = mučak dot = datd, botva = bat-va Itd.; в. ezačats) polglasnlk ah a: den = vet«r = *h. vetar, bolea = alov. bo- lan. XS1 a): »Božični panl Im« veliko vlogo pri praznovanju zimskega kreaa Kmet meni. d« morm biti slivov, čretajev all hrastov la da je n«jdebelejil panj najbolj-41. Ce gori dobro, js dobro znamenje Oglje In pepel tega panja, ki se skrbno po. Mrata. sta Izvrstna loka toper otekle Dete; tisti del panja, ki nI zgorel, atul< kmetom v to. da U nJega delajo neke dele plugi, č*i da bo potem setev bolj uspela; ženske shranjujejo nekaj koaov do t. L ca boljie uspevanje piščancev. Kdor bi pa aedel na tak ponj. bi dobil tvor«.. .< Francozi pravijo bot. panju b 0 o h • ali • o u c h e (=p*ej, itor) de n o б I. tu. dl tlaon (=• glavnja) de no 81. träfet r. trefui (=za ognjem) chalen-dal. ehalendou (lz 'at. calendars od calendae). Običaj nI dosti različen od pro-vansalakega. »Larousee du XXmt siiclec, L zv, str. 900 tolmači Izraz b 0 c h e de noli takole »Debelo poleno, ki se te tge ▼ nekaterih pokrajinah na ev. večer; njegovemu pepelu so pripisovali nekdaj čudežna svojstva — Droit de bfiche (»po-lenska dolino*«) Je bUa služnost. ki j« obstajala v polenu ki so ga morali kmetj« prinesti na boilčnl večer svojemu gosp». darju (zemljlikemu U>»tnlku)«. DALJE IZ PRAKTIČNE MEDICINE Tobak In a 1k ob o 1 Vozači Izrekajo včasih mnenje, d« je mogoče s kajenjem odstraniti učinke alkohol«. Da bi to vprašanje razčistili, so raziskovalci v zadnjem času izvrilli večjo vrsto poskusov, ki so pokazali seveda nasprotni rezultat. Pri vseh poskusih so ugotovili, da se pijanost med kajo nasprotno ie poveča, celo pijanost, ki se j« Izgubljala, se Je spet vrni a. N1 torej priporočljivo, d« bi si pijanost «11 mačka preganjali ■ cigareto. zdr Grgranje Pred nedavnim Je bila v medicinskih strokovnih listih polemika, ali ima grgranje v primeru bolezni v vratu ln grlu sploh kakien pomen. Röntgenske preiskave so baje pokazale, da voda. s katero grgramo. sploh ne pride do grla Drugi strokovnjaki so grgranje spet zagovarjali, navajali so pa. da ga je treba pravilno uporabljati Pri grgranju je treba glavo nagniti nazaj, jezik je treba iztegniti, le tako pride grgralna voda do grla. Grgranje ustno sluznico namoči z desinfekcij-s ko snovjo, ki prispe potem do mandljev. Praksa dokazuje, da ima pravilno grgranje ugoden učinek za večino vnetij v grla To velja posebno tedaj, če uporabljamo klorovo klal! kalij Grgranje z vodikovim preklsom Ima ta nedostatek. da IzsuSi ln vfasi oškoduje sluznice Da odstranimo obloge z mandljev, dodamo grgralnl vodi u konico noža boiusa, ki oblogo mehanično odstrani. zdr PAHNAS L A K It V LOV Ko to It Orti H pofnali ««en fcoKw» In rardellll "'ta tem'fan« «<«* gradov«, nekomu I P ar nas odmrl feri bh Js v ul. Nanj novi gi m pod ar poel» >e ost peti. Ne \ tm. odkoa so o*U cWi dš Mutt if* 6oWi tam tb (VrMv«/f, In rekli to tettn/il pat (too nas prignalI nn Pumas. L lud je to Mut te nalbri prmb fell, teto leU de ml bi tukei peli »Le ne obupa Ilea tdei rde« takrlčl, »ta'egnem iat "upreI ta man«, vt Prilelelll trtn, bndimol Teko ml tedo tain ome'evlmo In bolI ne ti*i neto dew h «e«»er kor povzdignemo mi pet le, tvo/ i«> tevmo ti (tbor. A de nam bretttve kdo ne t molu vpeljlmo i akter rrfl pri o«* Kdor pevcev po oihrvtki ne tre poti, ne bo t pre let na nai Pumas.* Odobrili to oeh p»fo»ito besedo otiovo prrkr»«no rv'to. In nove pevtke drntha ie r apele t cviljenjem ketnr bi t« vrti» cela nematanh kole t pomikati tafela. Toda kako te te konfato рч*по eviIfenje? Izgubil gospodar fe potrpi ie" m In vte nagnal t Parnate V hlev, * Budalom ne ne gnev bi tpomnil pat na ttaro mnenje, da te je pratne glava, visoico mesto glav t ume ne dodax-e. Pre «ei b. Vdoviđ TEHNIČNI OBZORNIK feleznlika kriza v Arr.er ki ie zmerom ni pri kraju. Vsak dan se ustavi obrat na eni aH drugi ieieznlikt progi ir so Ji avtomobili pobrali tovoi In potn ke Take železniške proge pa seveda ne ostanejo mrtve Navadno poberejo s proge tirnice, po-loie na spodnj ustroj plast betona In nail Je jo nanjo asfalt. Takih najmodernejith avtomobilskih cest je v Ameriki zmerom več ln prav izvrstno aluiljo svojemu namenu. V francoskih Spodnjih Alpah nameravajo na вОО m visoki