»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Siovenijo dobivajo list brezplačno.
inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah. Inserat na pol strani 600 K, na V« strani 300 K, na >/« strani 150 K, na '/u strani 100 K, na >lu strani '50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin najmanj pa skupa) 12 K
Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk j. Blasnika naslednikov
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 5 Ljubljana, Ib. marca 1921. Letnik Ul\\\l
Obseg t Naznanila kmetovalcem — Salojidin ali natrijev tiosulfat. — Dvignite pridelovanje krme. — Kmetijske stavbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati.
MET0VALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
Vinogradniki!
Dokupite še modro galico, če je še nimate dovolj za
trikratno škropljenje!
Kmetijska čružba ima v zalogi še nekaj galice. Res je, da ste jo letos morda morali pri dražbi plačati nekaj dražje, kakor bi jo drugid, misliti pa morate, da ste prejeli zajamčeno 9%9 % modro galico, ki je tudi primerno več vredna in da ste doslej že skozi toliko let vedno pri Kmetijski družbi dobivali to blago za tretjino ali pa celo za polovico ceneje nego drugod.
Glede letošnje modre galice pa mora Kmetijska družba izpregovoriti odkrito besedo z onimi vinograd-niki, ki godrnjajo zaradi previsoke cene.
Dokler jim je družba priskrbljevala gal co, žveplo itd. po znižanih cenah, se j m je zdelo vse lepo in v redu. Letos pa, ko zaradi razmer družba enkrat res ne more postopati po starem običaju, pa vdrihajo po družbi, namesto da bi se še tesneje oklenili te svoje korporacije. Dasi vedo, da si je družba priskrbela dovolj galice, pa si jo naročajo drngod, ker se jim ponuja nekoliko ceneje. Gledajo le na ceno in ne vprašajo po njeni kakovosti. Pri tem pa popolnoma pozabijo na ugodnosti, ki so jih dosedaj uživali pri Kmetijski družbi.
Kmetijska družba prizna, da si je letos morda nabavila preveč galice, ker ni migla slutiti, da jo bo ponujalo toliko drugih raznih podjttij, ki so jo vsiljevali vinogradnikom po raznih cenah in seveda v zelo različni kakovosti.
Slovenski vinogradniki pa naj sedaj pokažejo, da se še vedno diže svoje kmetijske organizacije, ki edina zastopa njih koristi in se jo v teh težkih časih trdno oklenejo. Vemo pa tudi, da si niso še vsi vinogradniki nabavili vse za letošnje škropljenje potrebne modre galice, zaraditega sa poživljajo, da potom svojih podružnic naroče pri družbi še ono množino modre galice, ki jim jo še primanjkuje za vsa tri škropljenja.
Dpužba pa jim bo ta ostanek modre galice 98/99 % računila ceneje, kakop pa katerikoli izmed dr>ugih ponudnikov
Nova naročila podružnic bo družba sprejemala do srede aprila in jih izvrševala i>o znižani oeni franko na vsako železniško postajo v Sloveniji.
Družba upa, da si bo prav mnogo zvestih udov-vinogradnikov poslužilo ugodnosti nove prijave ter se odzvalo današnjemu pozivu, osobito, ker nič ne kaže, da bi se mogla modra galica v bližnji bodočnosti kaj poceniti. Nasprotno! Angleška galica stane v našem slabem denarju že danes nad 23 K v Trstu, nemška galica pa skoraj toliko na nemški meji. Le italijansko blago je nekoliko ceneje. Dosti pa je glasov, ki pravijo, da utegne ob poznejšem živahnejšem povpraševanju po galici hipoma zopet poskočiti na lansko ceno 30 do 32 K za kilogram.
Nasvetovati bi torej bilo, da si vsakdo priskrbi galico, dokler še ni tolikega povpraš vanja, ki edino žene ceno kvišku.
Salojidin ali natrijev tiosulfat.
Salojidin ali natrijev tiosulfat je umazano btla sol, ki se v vodi hitro topi. To sredstvo je proti ple-snobi priporočala že višja vinarska šola v Klosterneu-burgu pred petnajstimi leti, posebno zaraditega, ker omogočuje to sredstvo skupno zatiranje peronospore in oidija. Dosedanji poizkusi s tem sredstvom proti plesnobi so se izvrstno obnesli, in sicer marsikje bolje, nego žveplanje z navadnim žveplom.
Salojidin se rabi na ta način, da se ga pri vsakem škropljenju pridene % kg na 100 litrov gdlične škropilne tekočine, ki jo rabimo proti peronospori. Pri tem moramo ravnati natančno po sledečem navodilu:
Najprej pripravimo škropilno zmes proti peronospori bodi se samo iz galice in apna ali iz galice, galuna in apna, ali pa tudi iz galice, žveplenokisle gline in apna. Pr. tem moramo pa vzeli toliko apna, oa v pripravljeno zmes pomočen bel fenoiftaleinov papir močno po;dtčf. Šele potem smemo pridejati tiosulfata ali salojidina, in s'cer »/a kg na 100 litrov zmesi. Pridene se ga sicer tudi lahko več, t. j. »/* do 1 kg a to ni neobhodno potrebno.
Salojidin se strese v kak košek, ki se drži nad posodo s škropilno zmesjo in se nanj vliva zmes s pomočjo kakega korca. Tako se sol hitro raztopi. Potem dobro premešamo vso zues in še enkrat preizkusino s fenolftaleinovim papirjem. Ako papir vsaj nekoliko pordeči, potem lahko škropimo s to zmesjo.
Kdor bi postopal narobe in primešal škropilni zmesi salojidin pred apnom, ta bi vse pokvaril. Salojidin se namreč v kisli galični raztopini razkroji in potem ne učinkuje več. Delati moramo torej natančno, kajti za salojidinom se tekočini ne sme pridejati več apna, kisla tekočina pa, kakor znano, opali trte. S tako pripravljeno tekočino je treba trte vsaj trikrat na leto dobro pcškropiti.
Samoobsebi je umevro, da je treba zlasti grozdje temeljito poškropiti, sicer ne moremo pričakovati pravega uspeha. Posebno pri drugem in tretjem škropljenju je na to dobro paziti, ker je takrat grozdje že
med listi skrito. Najumestneje ravnamo, če poškropimo trte najpreje kakor navadno, potem pa gremo še enkrat skoz vinograd in škrop.mo samo po grozdju.
Poraba natrijevega tiosulfata omogočuje skupno zatiranje peronospore in oidija, ker škropi proti obema obenem. Salojidin ima pa pred žveplom tudi še to prednost, da učinkuje tudi v hladnem in oblačnem vremenu, česar pri žveplu ni.
Kdor ima še žveplo na razpolaganje, temu s/etu-jemo, naj ga porabi pri prvem žveplanju, ki se naj vrši takoj, ko se dobro pokaže trtni zarod. Pozneje pa naj vsaj trikrat poškropi trt«; in pri tem \ selej primeša škropilni zmesi še določeno množino salojidina. Za oral vinograda se polrebuje pri triktatnem škropljenju kakih 10 kg salojidina.
Kmetijska družba si je nabavila par vagonov tfga sndstva in ga oddaja vinogradnikom po 16 K za kg. Priporočamo vsem udom, da si to sred tvo takoj nabavijo, s čemer si prihranijo veliko stroškov pri pokončevanju trtnih škodljivcev in obvarujejo svoje vinograde pred pksnobo, ki je v minulih letih povzročila velikansko škodo našemu vinogradništvu. Cene vi iskirn pridelkom so danes tako visoke, da mora vsik posestnik v!nogradov storiti vse korake, da si zagotovi čimboljši pridtlek na svojem posestvu.
Dviguite pridelovanje krme!
Najvažnejši činitelj za povzdigo gospodarskega stanja, našega kmetijstva je pri nas živinoreja, ker je ta najglavnejši vir dobičkanosnosti v kmetijskem gospodarstvu. Predpogoj dobre živinoreje pa ostane vedno umno in zadostno pridelovanje krme, slasti pridelovanje trav; kajti živina dobro uspeva in donaša obilo gospodarakih koristi le tedaj, ako jo krmimo s pičo, ki vsebuje veliko primernih hranilnih snovi. Po drugih krajih so se kmetovalci že zdavno prepričali, kakšne velike važnosti je povzdiga pridelovanja krme za zboljšanje živinoreje.
Pri nas je žalibog še mnogo kmetovalcev, ki prepuščajo napravo novega travnika samosebi, tako, da
se celina sama zaledini. Drugi zopet sejejo spomladi seneni drobir, ki se je nabral po senicab, kjer leži seno. Ta seneni drobir obstoja poglavitno le iz dozorelega stmena plevelnih rastlin. Seme dobrih trav je večinoma prazno, ker je ob časa košnje ravno v cvetju in še ned( zorelo. V obeh slučajih se po takih napravah zara^e nadležni pit vel, le majhen odstotek, in to povečini malo vrednih trav, tvori rušo bodočega travnika.
Naj takim kmetovalcem pokažemo sestavino takega senenega drobirja, da bodo videli kaj sejejo. V preskusu senenega drobirja z dobrega naravnega travnika se je našlo v 100 kg:
1.	dobrega semena.....T2 kg
2.	praznega „ .... 0 2 „
3.	plevelnega semena . 5'—,,
4 plev (deli listov in recljev) 87*— „
5. prahu .... . ■ . .66,,
. Skupaj ... . . 100 kg
Po tej sestavi ni čudo, da naši nanovo zasejani travniki ne donašajo nikakega pridelka in da se živinoreja kmetovalcev, ki imajo take travnike, ne more povzdigniti.
Umni kmetovalec si bo namesto senega drobirja kupil rajši mešanico onih detelj in trav, ki mu jamči, da bo donašala v primernih razmerah in v primernem času užitka, najboljši in obenem največji pridelek. Svetuje se in toplo priporoča vsem onim kmetovalcem, ki bodo izpreminjali njive v travnike ali dosevali prazno-lehe naravne travnike, da naročajo potrebno seme od tvrdk, ki jamčijo za pristnost, čistost in veliko kalivost travnih semen.
Od nameravanega namena porabe priporoča dr. Teodor vitez "VVeinzierl v svoji vsestransko priznani knjižici ,o sestavljanju in setvi travnih mešanic'' sledečo razdelitev za mešanice:
1.	Travne deteljine (v nadomestilo za samo deteljo). Te so dve- do triletne in, če se rabijo trpež-nejše detelje, štiri- do šestletne (mešanica z lucerno in esparzeto). Množina semena se odmeri tako, da zavzamejo detelje 4/s ali 80% in trave 1/5 ali 20% posejane ploskve, oziroma čiste setve. Naravno je, da so za prvi slučaj najprikladnejše kratkodobne trave, kakor laška ljuljka in mačji rep, dočim je za lucerno pasja trava in za esparzeto fracoska pahovka na mestu.
2.	Menjalni ali začasni travniki (trav-nodeteljne mešanice, ornice). Te dajejo štiri- do šestletne travnike na njivah. V njih zavzemajo detelje največ vj3 ali 33% in trave 2/3 ali 67% posetve. Pri menjalnih travnikih se morajo upoštevati bolj trpežne trave, kakor pasja trava, travniška bilnica itd. Vendar pa se morejo rabiti s haskom tudi prej omenjene kratkodobne trave, in sicer zaradi obilnih pridelkov, ki jih dajejo v prvih dveh letih.
3.	Stalni travniki in pašniki, ki se uživajo več kakor 6 let. Trave zavzemajo tu % ali 80% in detelje V5 ali 20% posejane ploskve. Za stalne travnike naj se izberejo načeloma le najtrpežnejše trave, kakor pasja trava, travaiška bilnica, zlata pahovka, travniška latovka itd. Od kupčijskih deteljnih vrst se najbolj prilegajo stalnim travnikom nokota ter švedska in pa bela detelja.
4.	Mešanice za drugovrstne namene, kakor za vrtne trate, pobočja itd. Pri izbiri rastlin za te, se je primerno ozirati na posebnost razmer, četudi bi imela zaraditega trpeti pridelek in morebitni krmski užitek, (Dalje prihodnjič.)
Kmetijske stavbe.
(Dalje in konec.)
V poštev pa še pride zlasti pri društvih, da je treba našega kmeta vzgojiti za boljše življenje. Če prehodimo naše slovenske kraje, najdemo še vedno veliko preveč lesenih in ilovnatih koč, celo brez dimnika in z luknjami, skozi katere ni mogoče glave poriniti, ki bi pa naj pomenile okna. V teh kočah stanuje naše kmetsko prebivalstvo, dostikrat gospodar in gospodinja s hlapci in deklami, odraslimi in nedoraslimi, moškimi in ženskimi otroci, vsi v eni sobi, z zadušljivim, skrajno nezdravim ozračjem. Mnogo je še naših kmetov, katerih stanovanja se niti za hleve ne morejo priporočati, ker bi celo za živino bila premalo zdrava. To so skoraj izključno stare, lesene in ilovnate koče. Če hočemo našega kmeta rešiti takih stanovanj in ga privaditi boljšemu življenju, mu moramo predvsem priporočati, da gradi iz trdega, nezgorljivega gradiva večja in zračna stanovanja, ki obsegajo več sob, imajo ločene kuhinje in niso pod isto streho, kakor hlevi. Ni vselej revščina, ki vzdržuje tiste stare, ilovnate in lesene koče z nezdravimi luknjami kot stanovanja, ampak lenoba, nepoučenost in ker prebivalci takih stanovanj, navajeni od mladih nog na taka stanovanja, ne čutijo v sebi niti potrebe po boljšem, zlasti zdravem stanovanju.
Da bi si hiše iz lesa in ilovice lahko vsak kmet brez strokovnjaka sam stavil, to pač ni res. Zidanje s kamenjem in z opeko je bolj enostavno, kakor pa delo pri stavbi hiše iz ilovice in lesa. Zlasti pa velja to za kritje streh. Ni bolj enostavnejšega dela, kakor je kritje strehe z opeko. Temu nasproti je kritje s slamo in lesom prava umetnost. Sicer pa ni priporočati, da si kmet svojo hišo sam stavi, brez strokovnjaka. Najslabše orodje in najslabše hiše sem našel dosedaj še vedno pri tistih gospodarjih, .ki vse sami izdelujejo, ki so torej obenem zidarji, kovači, tesarji, mizarji, kleparji, krovci, in še Bog ve kaj. Tudi za kmetijstvo velja obče narodno-gospodarsko načelo, da je treba ločiti delo po posameznih panogah. Zidar in tesar, ki se pečata vedno s svojim rokodelstvom, bosta v 1 uri napravila v svoji stroki več dela, kakor ga napravi oseba, ki te stroke ni vajena, v 3 ali 4 urah, in povrh bo njuno delo izvršeno pravilno in lepo, dočim bo šuš-marjevo delo ostalo vedno le šnšmarstvo. Črevljar naj ostane pri svojem kopitu, kmet pa pri svojem plugn.
Končno naj še opozorim na neštevilne nesreče, ki zadenejo naše kmete, ko pogori vas za vasjo. To je mogoče edino tam, kjer so stavbe lesene ali pa vsaj krite s slamnato streho. Tarnanja in jadikovanja ter pobiranja miloščine ni konca ne kraja. In vendar bi morali pravzaprav, če bi načelo gospoda Ivana Belleta bilo pravo, tisti, ki imajo zidane in z opeko krite hiše, in ki vsled tega niso pogoreli, dobiti podpore od onih pogorelcev, ker so si ti pogorelci s svojimi dozdevno cenejšimi stavbami nasproti svojim sosedom z dragimi zidanimi stavbami veliko prihranili! Nikomur pa ne pride to na um, da hi pri pogorelcih pobiral podporo za one kmete katerih hiše zaraditega niso pogorele, ker so bile zidane in krite z negorljivim materialom.
Opozorim naj še tudi na naše stavbne rede, ki lesene stavbe in kritje s slamo in z lesom naravnost prepovedujejo. Naj se torej kmetom ne nasvetujejo stavbe, ki so protizakonite, zaradi katerih imajo tudi lahko sitnosti pri naših stavbenih oblastvih.
Lesene stavbe bo mogoče odobravati edino le tam, kjer je lesa v izobilju, kjer se pa ta les, ker je
t visokih planinah in predaleč od prometne ceste, drugače ne da primerno uporabiti. A tudi tnkaj bodo dopostne lesene stavbe le, (e so popolnoma oddaljene od dragih stavb. Hiš iz ilovice pa po mojem mnenja sploh ne kaže priporočati, ker so take stene za zrak neprodorne, ne prepuščajo zraka, in ker se je bati, da ■e poderejo in napravijo veliko nesrečo, kadarkoli se stene zmočijo, bodisi, ker se streha ni pravočasno po* pravila, ali pa, da je sicer prišla voda do njih.
Če je pa kmet ponosen n& to, da ima lepe hiše in hleve, mu tega ponosa pač nihče ne more zameriti, ravnotako, kakor mu nihc« ne bo zameril, če je ponosen na to, da ima vzorne hleve, lepe konje in lepe krave.
Ravno danes je mnogo kmetov, ki imajo veliko denarja, s katerim ne vedo, kaj začeti. Naj bi ga porabili za to, da si postavijo ali nova poslopja ali pa poptavijo stara, tako da bodo imeli zase in svoje lindi zdrava, človeku primerna stanovanja, za svojo živino pa hleve, kakor jih zahteva umna živinoreja.
Dr. R. Pipus.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na Taa kmetijsko -gospodar ska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med .Vprašanja in odgovore", na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za od-jjovo:. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V .Kmetovalcu"- se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega Imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora prtlotitl znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska se ne odgovarja v .Kmetovalcu', ampak le pismeno, ie je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zakladu. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega Jamstva.
Vprašanfe 14. Na njivi imam vsejano ozimno rž, ki pa po nekaterih krajih sploh ni prišla iz zeml.e. Vor-šam. ako lahko zasejem prazne lehe na njivi z jaro ržjo in če bodo v tem slučaju obe rži zorele ob istem času? (D. R. v N.)
Odgovor: Prazne lehe v ozimni rži se lahko prav povoljno izbol,šajo z dosetvijo jare (spomladanske) rži. Neobraščene kraje zasejte zgodaj spomladi, najpozneje pa konci meseca marca in jih nato lahko pobranate. Pri setvi vzemite nekaj manj jare rži, kakor navadno, k<-r zrase gotovo še pozneje nekaj zimske iži in bi setev v tem slučaju bila nregosta. Ozimna rž bo sic-r nekaj dni preje cvetela, kakor jara, kar pa se b» do žetve izenačilo, tako da konča zontev obeh r>i isti čas.	P j.
Vprašanje lo. Od gotove strani s* mi je priporočalo, da so za setev koruze, kakor tuHi za druga žita najbolj a srednje veltka in razvita zrnja. Katere pii-poročate Vi? (C L. v G.)
uagouvr' Dobro semensko žito, pa naj si bo to aii ono, naj ob^t*ja iz velikih, težkih in močno razvitih zrnjev, ie etakrmern h poln h klasov, storže v itd. V« lika potnookrogla zrnja, z vsowo težo prednačiio vsem drugim velikost m zrnja. Predp« goj tat ega zrna pa je, da izvirajo iz polnih klasov ali stoiže^, kajti opazovali ste laBko že sat i, da imajo skoraj piazni stot ž in klasje najlepše razvito zrnje. Vtl.ko posestnikov prem« ti ta močna razvitost zrnja in marsikdo si izbere ravno to zrnje za seme. meneč, da Hobi iz tega zrna večji in lepši (.rid-lek. Ne malo pa se v jeseni ta posestnik začudi, ko vini da je to klasje in storži skoraj piazno. slabo zastavljanje zrnja v klasju, storžih iid. se kakor je dokazano, podeduie. Iz omenjenega vzroka Vam priporočamo, da uporabljate
za setev vedno zrnje dobro zastavljenih, polnih storžev in klasov, ki je najlepše ratvtto. Srednje razvito zrnje dobro zastavljenega klasja ali storžev ne doseže one vrednosti, kakor dobro in močno razvito zrnje istega stoiža ali klasa, ka ti zadnje zrnje ima močno razvite kaliče in obilo hrane, kar je za kalivost in razvoj rastlinskih koreninic velikega pomena,	P-j.
KMETIJSKE NOVICE.
Na državni kmetijski šoli na Grmu se priredi petmesečni vinr gradmški tečaj za sinove vinogradnikov in viničarjev, in sicer meseca aprila maja, junija, septembra in oktobra. Tečaj se začne s 1. aprilom t. 1. V tečaj se spreime do 6 mladeničev v starosti od 17—20 let. ki so končal' z dobrim uspehom liudsko šolo. U enci dobe brezplačno hrano, stanovanje, p uk in mesečno 50 K nagrade. Poučevalo se bo: tint gradništvo, kletarstvo, Sadjarstvo, iivinoreio, pridelovanje krme, spisje m računstvo. Prošnje, katerim je priložiti rojstni list ali donnvnico, zadnje š lsko izpričevalo ia zdravriško izpričevalo, je poslati do 23. marca t. 1. na ravnateljstvo drža* ne kmetijske Sole na Grmu pri Novem mestu.
Na državni kmetijski šoli na Grmu se priredi petdnevni sadjarski tečaj od 5 —9. aprila t. 1 »a kmetijske mladeniče v starosti od 17. leta naprej. Pouk bo tecret čen in pr.ktičm. Tečajniki d->be prosto staaovan:e in v orra-vrednih slu*ajih tudi pro<to hrano. Prošnje za sprejem v tečaj je poslati do 23. marca t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske šole na G^mu p i Novem mestu.
Cepljena češpljeva drevesa br sanske in domače vrste oddaja Kmetijska družba v Liubljani, Turjaški trg 3., po sledečih ce ah: I. vrsta 15 K II. vrsta 10 K, III. vrsta 5 K za kos. Takoišnje naroč<tve imajo prednost.
Kmetijski strokovnjaki pozor I Srpsko Poljo-privredno D uštvo potrebuje sledeče urada ke: Tajnika, šefa blagovnega odde ka, nadzornika, skladiščnika ia pisarniškega uradnika. Pivi trije dobivajo po 60C0 dinarjev letne plače, skladiščnik 2500 in pisarniški uradnik 2000 dinarjev. Razentega imajo prvi trije draginisko doklado po 25 dinarjev na da1', skladiščnik po 20 dtaarjev in pisarniški uradnik po 14 dinarjev. Oženjeni >majo prav co na družinsko doklado, in sicer za ženo in nepreskrbljeie otroke po 3 dinarje na dan. Prva in druga doklada o tane v veljavi tako dolgo, dokler jo bo država daiala svojim uradnikom. Vsa natančna pojasnila o dolžnostih in prav cah poda pisarna Srpsko-Poljoprivrednega Društva v Beogradu, Nemarjfa ulica št. 11., kamrr se ima doposlati prošnje.
Praktikant* (vajenci) za državno vinarsko in sadjarsko Šolo V Mariboru se sprejnuj > v naikrajšem času. Pcgojc starost najmanj 16 let, dov šena najmanj ljudska šola z dobr m uspehi m, telesna spos bnost. Prednost imaio kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje d^ma. Praktikanti obiskujejo računski in jezikovni p uk, drugače deiajo praktično v vseh panogah šolsktga gospodarstva pod striko<nim vodstvom. Za to dobivajo stanovanj' in h ano brezplačno ter imajo predno-t pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1921/22 kot r»dai učenci. ProJn e za sprejem praktikantov ie poslali ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. marca t. 1. s sledečimi prilogami: krstni list, domovnica zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in spričevalo o nravnosti. S rejem ali od<lonitev se naznani pismeno. D.ugi listi se napiošajo za ponatis trga razglasa.
Državna posred valnlea za delo posreduje delo in službo vsake vrste brezplačno in ped najugodnejšimi
pogoji v vse kraje nase države. Priskrbuje na ustno, pismeno ali telef .nično zahtevo in v vsaki množini podjetnikom pisarniško osobje ter vse vrs.e izučeaih in rte-izučenih delavctv, obrtn kom pomočn ke ia vajence, kmetovalcem detle, hlapce in poljske delovne moči, meščanstvu vsakovrstno služinčad ia po«le. Nesapodenci vseh poklicev in vsi, ki želite menjati svoje službe, obrnite se ustno &li pismeno vednj ia samo na Državni posredovaln;co za delo, ki Vam priskrbi takoj in b ezplačno zaželjeno delo „ ali službo. Priskrbi mladini piuk pri mojstrih vseh panog, posreduje pisarniškemu osobju vseh vist ter in^a idom zasebne in državne s'užt)e, nakaže še isti d n delo vsa kovrstnim blapCem, dekUm, služkinjam, kuharicam in pa-strežnicam v m stu in ni de*eli'ter priskrbi takoi dela vsem vstam poljskih delavcev in delavk (koscem, zanjicam, dninarjem itd.). Posreduje vedno delo tudi »ečjim skupinam gozdnih, poljsk h, zidarskih, tesarskih in drugih delavcev v vse pokraj ne naše države. Zglasitt se ie ustno ali pismeno pri eni izmed podruin c D žavne posredovalnice za delo v Ljubljan', Mariboru, Cehu in Mur.-k' So boti. Na vsa pismena vprašanja se takoj odgovarja. Ura-duje se vsak delavnik ves dan. Pri vsaki podiuinci so osnovani samostojni oddelki za moške in žeuske, za pisarniško osobie, za invalide, za vaience ia vajenke, za posle in za kmetske delavce. Poslužujte se je !
Poročevalci o stanju letine. Za izvedbo oziroma ured tev č m točnej^e kmetijske s atistike v Sloveniji po trebuje poverjeništvo za kmetijstvo zanesljivih poročevalcev z dežele. Za tako zaupno poslovanje bi bili v prvi vrsti poklicani inteligentnejši kmetovalci ter čast. duhovščina in učiteljstvo, ki ima vedno priliko občevati s kmetovalci in opazo.ati njihova gospodarstva. V glavnem bi imele osebe, ki prevzamejo častno in zaupni slu;bj poročevalcev za statistiko, da informirajo poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani o približni površini in razmerju raznih kmetijskih kultur, o razutku in stanju is'ih, o prtdvidjeni žetvi in beibi ter o stanju živinoreje dotičmh občin iz -roma župnii, in to po posebnih navodilih, ki jih d bo cd statističnega odreka tega poverjen štsa. Gre tukaj za čim točneiša in zanesljiva poročila statistične stroke, ki naj odgovarjajo vsaj približno resn čnemu stanju kultur itd., ksjti končni rezultat leme kmet iske statist ke za Slovenijo bo temeljil zgolj na izvirnih poročilih, ki jih vnošljejo častni poročevalci za starst ko iz poed nih občin ali župnij. Ker je kmet jska statistika ne le za vso državo in deželo, ampak tudi za posamezne občine največje važnosti in ker se ne da na noben na in pravilno izvesti kakor edinole s pomoč o zanesljivih krajevnih poročevalcev, apelira podpisano poverjen štvo na vso našo kmetsko intel genco in zlasti na ča»t. duhovščino in ljudsko učiteljstvo, da s; v čim večjem številu prija\ij"> pri podpisanem paverjeništvu kot redni poročevalci za kmetijsko statistiko v Sloveniji. Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetjstvo,
Dr VrUčnik I. r.
Sadjar ko društvo 7a Slove^jo. Prpravljalni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo se je vrši 20. februarja t. 1 v posvetoian' dvorim poverjeriištva za kmetijstvo v Ljubljani. Vkljub pičli udeležbi (30 ud le-žercev) je b lo zborovanje kaj živahno in zanimanje za društvo zelo veliko. Is pravil posnamemo, da znaša letna udnina pravih udov 10 dinarjev. Dosmrtni ujd ■, ki morajo biti pa le fizične osebe, plačajo enkrat za vselej po 300 dinarjev. Ustanovni udje ra erik at za vselej najmanj po 1000 dinarjev. Predsednik m je bil izvoljen Ivan Belle, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juiju cb juž. žel., njegovim namestnikom M. Humek, višji sadj. nadz. v
Ljubljani, tajnikom M. Levstik, učitelj in posestnik v Celju. V Oib^r so bili vo'jeni sledeči gg,: Fr. Goričan, sadj. nadz v Celju (blagajnik), Jos. Priol, strok, učitelj v Mariboru, Jos. Kafol, strok. u*iteli na f>tmn, Fr. Gotnbač, višji klet. nadzornik v Ljubljani, Jos. Zupane, vin. inštruk. v Ptuja, Fr. Rus, na !uč. in posest, na Blerlu, J. Premrov, posestnik v Granovem pr Cerknici, Ant. Godec, posestnik v Mali nogi, J. Kržimik, naduč. v Preski, Fel. Robic, vi-lepos. v L;mbušu, Rud. Pevec, trgov, v Mczirju, Fr. Oset, »rg. na Vranskem, Fr. Feritne, naduč. v p. v Šmarjah pii Jelša*1, BI. Tominc, naduč. v Globokem. N mestniki: J. Babnik, posestnik na Glincaa pri Št. V>du, Fr. Tram-puž, kmet. refer. v L;ubi ani in Jos. Kolenc, veletrg. v Celja. Najvažnejši sklep na tem občnem zhoru je bil gotovo to, da zastavi društvo svoje delovanje s lem, da začne izdajaj društveno g^sil*, k; se smatra za nadaljevanje „Slovenskega Sadjarja" Ker je pa to združeno z ogromnimi stroški, je sklen 1 občni zbir počakati z izdajanjem toliko časa, da se zjlasi dovolj udov. Ob»nem se je pa sklenilo zbirati prtrebni kapital s pridobivmiem dosmrtnih in ustanovnih udov. Za začetek se bo moral tudi (bseg lista omej ti na 6 številk letno. Ured lištvo bo prevzrl, vsaj začasno, dcs danj' urednik »Sloienskega Sad-jaria" višji sa lj. nadzora k M Humek, Liubljana, Lnhar-tova ulica 12. Krimur je mar prospeh našega sad;arstva, ta bo reaiudoma pristopil k društvu. Ako se bo do 15. marca t. ). zglasilo dovolj udov, bo izšla prva številka »Slov. Sadjarja« še konetm marca. Sadiarj ! Pokažite, da je strokovno dtuštvo za sadjarstvo potrebno! Omogočite s svojim pristope m, da bo začelo delovati!
Kmetijska raz9tava v Pragi. Priglašencem kmetijske razstave v Pragi, katera se vrši v dnevin 12. do 17. majnika t. 1. se sporoča, da je zadnji rok priglasitve za udeležbo 15. april t. 1. Vsak, kdor se namerava udeležiti razstave, naj si priskrbi pri pristojni politični oblasti potni list, opreD ljen s svojo sliko. Vojni obvezanci si morao priskrbeti ša dovoljenje vojaške oblasti. Tako t premljen po^ni list pošljite na podpisanega v priporb-čenem picmu. Poleg tega je treba založiti 400 kron za razne stroške, kakor vizume od češkoslovaškega in nemško-avstriiskega konzulata, nadalje od konzularne oblasti v B ogradu. Vizume priskrbim osebno situono za vse naenkrat in jih na dan odhoda vlaka vsakemu izročim. R< k priglasitve se ne da več podaljšati, ker na Češkem ho*ejo štiri tedne naprej vedeli koliko stanovanj bo treba priskrbeti, in ker morajo na deželi vse pripraviti da nam pokažejo vse, kar imajo na razpolago. Ooiskali bodemo Češko, Moravsko in Slovaško. Dobimo polovično vožnjo na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah. V« žnja stane kakih 400 naš h kron. Razen tega je treba vzjti še kakih 1600 kron za normalne prehranjevalne stroške. Iz Bolgarske se peljeta dva vlaka na Češko. Po-} kazimo tudi mi Jugoslovani svoje zanimanje za poljedelsk napredek braiske na Češkoslovaške, kar mogoče z največjo udrležbu. Prigbse sprejema: Fr. M a lase k, strokovni učitelj kmetijske šole na Grinu pri Novemmestu.
URADNE VESTI.
Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo v četrtek, 17. februarja 1921.
Sejo je vodil družbeni predsednik g. Jakob J m. Navzoči so bili podpreJ^ednik g Zurc, in odborniki iz Kranjske gg. ; Černe, Dimnik, Hladnik, H ;čevar, Lovrač, Rechbach, Šcicin, Vehovc; iz Štajerske pa gg.: Petovar,
Roblek in dr. Verstovšfk. Zapisnik seje je vodi družbeni tajnik inž. R. Lah.
Ob enajstih je g. predsednik otvoril sejo, pozdravil navzoče in ugotovil sklepčnost.
Tajniško poročilo. V zadnji dobi je družba morala posredovati v marsikaterih zadevah, da s tem ščiti koristi kmetovalcev. Carinarske oblasti in zastareli predpisi v stvari zacarinjenja kajnita in kalijeve soli so izredno otežkcčale uvoz teh za naše kmetijstvo nujno potrebnih umetnih gnojil. Treba je bilo osebne inteivencije v Beogradu pri različnih oblastih, da se je vsaj doseglo oprostitev 25 vagonov kalijevih gnojil. Pozneje se )* ta ugodnost zopet preklicala. Družba se je morala obrniti na naše poslance, da so posredovali v tem vprašanju. Za živinsko sol je družba morala plačati monopolno takso po 4 K za vsak kilogram, kar seveda sol izredno podraži. Tudi osebno posredovanje v Beogradu v tem oziru ni nič izdalo. Vsi koraki, ki iih je družba storla v dosego oprostitve davka na poslovni promet, so bili dosedaj brezuspešni.
Družba je naprosila ministrstvo za finance, da iz-premeni naredbo o trošarini za žganjekuho. Dalje je biio ministrstvo Poljoprivrede naprošeno, da izda naredbo, ki naj ščiti provenijenco naših domačih vin. Proti uvozu italijanskih vin je družba protestirala pri Ministrstvu Poljoprivrede in prosila za posredovanje tudi Srpsko Poljoprivredno Društvo in vse naše politične klube v Beogradu. Zavzela se je tudi za razširjenje izvoza goveje živine.
Družba je nastopila skupno z drugimi gospodarskimi korporac;jami v Ljubljani proti postopanju ob določevanju davka na vojne dobičke, ki izredno hudo prizadene naše kmetovalce. Ravnotako je protestirala proti krivični plačarini in dohodnini od plače zasebnih nameščencev. V tem zmislu se je tudi družbeni zastopnik udeležil t( zadevne intervencije pri delegatu financ v Ljubljani.
Kmetijska družba je predlagala poverjeništvu za kmetijstvo, da se naj zopet izvoli ribarski odbor, ki bi prevzel posle, ki jih sedaj opravlja Kmetijska družba. Razentega je družba nasvetovala, da se dosedanje ribar-ske takse, ki so še vedno tako nizko odmerjene kakor pred vojno, času primerno zvišajo.
Dospelo je vabilo 7a udeležbo na letošnji Vele sejm v Pragi, ki pa za kmetijstvo ni tolikega pomena, kakor bo Kmetijska razstava istotam, ki se vrši meseca maja 1.1.
Glede blagovnega prometa je omeniti, da je sedaj spomladi precej živahno delovanje in da kmetovalci pridno naročajo umetna gnojila, semenja, modro galico, žveplo in druge potrebščine. Edino modre galice je bilo nekaj manj naročene nego lani, ker je nastopila konkurenca od raznih strani.
Poročilo tajništva se je vzelo na znanje.
Podpore za bike in merjasce. Poverjeništvo za kmetijstvo ie sestavilo načrt za razdeljevanje podpor za bike, merjasce in ovne Načrt s« je odobril z izpremembo, da se določitev skočnine opusti iz zaveznega pisma.
Odbor je sklenil, da se naprosi poverjerištvo, da priskrbi nekoliko ovnov bergamaške pasme, ki so se na Goienjskem izkazali primernejši nego solčavski.
Rešilo se je tudi dopis komisije za preosnovo javne uprave glede priklopitve občin Prezid in Žumperk k Sloveniji. Podroben načrt Srpskoga Poljoprivrednoga Društva za skupno sodelovanje se je vzelo na znanje. Določilo se je smernice za rešitev/vprašanja glede ureditve delavskih razmer potom mednarodne konvencije.
Glavni cdbor je določil višjega vinarsb ga nadzornika g. Skalickega, da zistopa dolenjske vinogradnike na iborovanju jugoslovanskega diuštva vinogradnikov v Zagrebu.
Protest proti uvozu italijanskega vina. P>ečitala se je protestna spon enica, ki jo je diužba p< slala v tem oziru v Beograd. Odbor se je strinjal z ukrepi predsed-n št.va in je vzel na znanje poročilo o rešitvi tega vpta-šanja. Sklenilo se je, da se vsi protesti, ki jih družba dobi od svojih podružnic, odpoš jejo v Be grad. Prfdlcga podružnice v Novem n.e?tu, da skliče diužba -protestni shod v Novem mestu proti uvozu italijanskega vina, se ni moglo upoštevati, ker bi to ne imelo onega uspeha, ki se ga pričakuje od njega.
Prejemki uradništva so se uredili po predlogu pred-sedništva, ki je bil sestavljen dogovorno z uradništvom.
Glavni cdbor je sestavil odsek, ki naj pregleda družbeno knjigovodstvo. V ta odsek so se določili odborniki gg.: ŠtrciD, Četne, Dimnik in Roblrk.
Družbeni občni zbor. Predsednik je poročal o odlokih deželne vlade in o p oteku pogajanj za vršitev dru benega občnega zbora, oziroma pogajanj za kompromis med strankami, ki so dosedaj ostala brezuspešna. Po daljši debati se je sprejel predlog g. Černeta, da se v zmislu § 35. družbenih pravil določi razsodišče, ki naj reši ta spor. Obe stranki imenujeta po dva razsodnika, vsi štirje " pa si izvolijo predsednika razsodišča. To razsodišče naj končnoveljavno sklepa o tem jporu. Ta predlog se je sprejel z 9 glasovi Proti so glasovali 3 odborniki.
Potrdilo se ie sledeče nove podružnice: Cvjetlin na meji HrvatsKe Češnjica v B ihinju, Poljane v Poljanski dolini, Sf. Bolfenk pri Ormožu, Križe, Duplje.
Za novo podružnico Letuš je vprašati podružnico Braslovče, če se sttinja z odcepitvijo. Podružnica Rado-vina se ni potrdila, ker je podružnica Metlika p oti ustanovitvi. Podružnica Golek se potrdi le tedaj, če s tem soglašata podružnici Leskovec in Ktško in če se natančno določi delokrog teh podružnic. Podružn ca Gorenja vas se potrdi, če s tem soglaša podiužnica Leskovec.
Potrdtev novih udov se preloži na prihodnjo od-borovo sejo.
Ker se nihče ni cglasil več k besedi, je zaključil predsednik odbore vo sejo ob dveh popoldne.
Seja glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo dne 1. marca 1921.
Seje so se udeležili predsednik g. Jan odborniki iz Kraniske gg.: Čeme, Dimnik, Hladnik, Hočevar, Lovrač, Mihelčič, Rechbach n Strcin, iz Štajerske pa g. dr Verstovšek. Seji je prisostvoval družbeni tajnik.
Predsednik je otvoril sejo ob »/4 na 12, pozdravil navzoče in ugotovil sklepčnost. Nato je prečital odlok, ki ga je družba prejela od ministrstva za notranje zadeve potom deželne vlade za Slovenijo, s katerim se to pred-sedništvo poživlja, da nemudoma razpiše občni zbor Kmetijske družbe in o storjenem ukrepu poroča do 5. t. m. predseiništvu deže'ne vlade. Pozval je glavni odbor, da se izjavi o stvari.
Dr. Verstovšek je ugotavljal, da je postopanje ministrstva nezakonito in da upravne oblasti nimajo pra ice utikati se v poslovanje avtonomnih društev. Za rešitev sporov pri Kmetijski družbi je edino merodajno razsodišče, kakor to dubča § 3$. družbenih pravil. Nastopanje vlade se mera smatrati kot nasilje proti Kmetijski družb5. Proti temu mora glavni odbor odločno protestirati.
Predsednik je poročal o dosedanjem delovanju razsodišča in o kompromisnih pogajanjih, ki so bili s tem v ziezi. Ker sta razsodnika Samostojne Kmetijske stranke odstopi'a, ima v zmis'u družbenih pravil predsednik sam imenovati dva razsodnika v to razsodišče. Glede ukaza ministrstva se je strinjal s predgov^ roikom, da glavni odbor protestira proti temu odioku vlade.
Po daljšem razmotrivanju je sprejel glavni odb:>r protest, ki ga je predlagal Strcin in ki se glasi:
„Kmetijska družba za Slovenijo protestira z ozirom na dopis kr. ministrstva za notranje zadeve od 15. februarja t. 1., št. 1921., proti vmešavanju vlade v delovaije avtonomnega društva. Delovanje Kmetijske družbe je določeno v družbenih pravilih, ki se jih je odbor t )čno držal v vsem svojem poslovanju. To edino prtvo stališče je zavzela tudi kr. deželna vlada za Slovenijo s svojim odlokom od IO. februarja t. 1. štev. 1616., ki se glasi v tretjem odstavku: „Za spore, nastajajoče iz društvenega razmerja je po družbenih piavilih § 35. kom pet en tn o posebno razsodišče, ki razsoja končnoveljavno. Po mnenju deželne vlade je torej pot za poravnavo navedenega spora v pravilih začrtana in ne more deželna vlada s kakim ukrepom prejudicirati temu v okviru družbene avtonomije predvidjenemu načinu rešitve." Odbor Kmetijske družbe je razsodišče, ki je določeno po § 35., postavil že v svoji seji dne 17. februarja t. 1. Nadalje je odbor v seji dne I. marca naročil družbenemu predsedniku, da skliče občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo najkasneje do konci maja t. 1. v zmislu družbenih pravil.
Predlagani protest je bil sprejet. Zanj je glasovalo 8 odbornikov, en glas je bil proti.
Dr. Verstovšek je predlagal, da naj se že določenemu dnevnemu redu za prihodnji občni zbor doda še točka „izprememba pravil". Družbena pravila se naj iz-premenijo v točki glede volitev glavnega odbora, odborov podružnic in volitev delegatov v tem zmislu, da se uvede proporcionalni volilni sistem. Tajništvu se je naročilo, da izdela ta predlog do prihodnje odborove seje.
Ta predlog je bil enoglasno sprejet.
Dr. Verstovšek je predlagal, naj že sklenjeni protest izroči deželnemu predsedniku deputacija, ki ima nalogo pojasniti mu stališče glavnega odbora. Opozoriti je predsednika na posledice, ki bi nastale iz takega nasil-stva proti Kmetijski družbi. V to deputacijo so se izvolili predsednik Jan in odbornika Dimnik ter Štrcin.
Černe je poročal o delovanju odseka za pregledovanje knjigovodstva pri Kmetijski družbi.
Tajnik je pojasnil, da je poverjeništvo za Kmetijstvo pristalo na izpremembo točke glede skočnine v zaveznem pismu, kakor jo je predlagal glavni Odbor.
V stvari vloge podružnice N6vo mesto glede izplačane nagrade tajniku je odločil glavni odbor, naj občni zbor podružnice v Novem mestu reši to pritožbo.
Hočevar je priporočal, naj Kmetijska družba dovoli primerno podporo za drevesnico v Kočevju in zabrani njeno edpredajo.
Na vprašanje Lovrača, se je podalo potrebna pojasnila o korakih, ki jih je družba storila, da se zagotovijo koristi naših kmetovalcev v bodoči trgovinski pogodbi z Italijo.
Za občni zbor Konjerejskega odseka II. se določi odbornik Čeme, ki naj Kmetijsko družbo zastopa na tem zborovanju.
Glavni cdbor je določil, da se pri letošnjem premo-vanju konj v Sloveniji dovoli za vsako premovanje znesek 400 K.
Glede udov Kmetijske družbe na Koroškem, j3 sklenil glavni odbor, da se pošilja »Kmetovalec« tamoš-njim slovenskim kmetovalcem za udnino 20 K n a. valute. Poštnino je posebej plačati. Ta sklep velja le zi
letos.
Potrdilo se je sledeče nove podružnice:. Golek pri Leskovcu, Ponikve pri Krškem in Kal pri Št. Janžu. Potrditev podružnice Tirna—Roviše se je odložila in se je naprosilo g. Lovrača, da pregleda lego in kraj in poda svoje mnenje, ali je nova podružnica tamkaj potrebna.
Glavni odbor je sklenil, naj Kmetijska dr ižbi protestira proti prostemu izvozu otrobov iz naše države, ker je splošno občutili veliko pomanjkanje močnih krmil za živino, v^e ni mogoče izvoza popolnoma prepovedati, naj se vsaj toliko kontingentira, da bodo naši živinorejci preskrbljeni s to krmo.
Hladnik je opozarjal, di bi bilo umestno, če se Kmetijska družba obrne na prometna ravnateljstva drž. in južne železnice, da se prevoz žita v Slovenijo prepreči. S tem bi bila dana tudi možnost, da pride v Slovenijo več žita, zaradi česar bi imeli naši mlini več dela in bi se pri tem izdelala večja množina otrobov za domačo potrebo.
Ker te nihče več ni oglasil k besedi, je zaključil predsednik sejo '/4 na 2.
Razglas
glede oddaje subvencijskih bikov.
Kmetijska družba za Slovenijo bo, v kolikor bodo dovoljevala od države v ta namen določena sredstva, nakupila ln bikorejcem podeljevala subvencijske bike.
Prošnje zanje naj se vlagajo po okrajnih zastopih, občinah ali kmetijskih podružnicah; kjer obstoja bikorejska ali živinorejska zadruga, pa po tej. Te korporacije prevzamejo tudi razdelitev bikov prosilcem
Nakup bikov se bo vršil s posredovanjem državnih strokovnjakov in živinozdravnikov spomladi in jeseni 1921., največ v domačih plemenskih okoliših, le malo število se jih bo nabavilo tudi na Gornje Štajerskem. Nakupni in prevozni stroški do zadnje železniške postaje se poravnajo iz subvencijskega fonda. Nadaljni transportni stroški od zadnje postaje do prejemnika odpadejo na tega.
Prosilci dobijo bike s popustom do največ ene tretjine nakupne cene, pri čemur se vložena varščina v znesku 1200 K vračuni v nakupno ceno. Jamstvena doba traja dve leti, to se pravi, pri redni oskrbi preide bik po dveh letih v neomejeno last bikorejca. V slučaju, da se bikorejec ne drži pogojev, ki jih je podpisal v zaveznem pismu, je dolžan subvencijo vrniti. Istotako zapade vplačana varščina, če dodeljenega bika ne prevzame.
Kmetovalci, ki hočejo prevzeti subvencijske bike, naj se obračajo na Štajerskem v prvi vrsti na okrajne zastope, na Kranjskem pa na pristojna županstva; če ta odklonijo posredovanje, pa na pristojno kmetijsko podružnico. Kjer obstoje rejske zadruge, naj prevzamejo iste posredovanje. Pri vsaki prijavi je vložiti predpisano varščino v znesku 1200 kron.
Da se bo potrebno število bikov lahko pravočasno oskrbelo, je potrebno, da so vse prijave za leto 1921. najpozneje do konci aprila tuuradno priglašene.
Na dobavo v naprej določenem roku se družba ne more
vezati.
Zavezna pisma je dobiti pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg.
Glavni odbor Kmetijske družb* za Slovenijo.
Razglas
glede oddaje subvencijskih merjascev.
Kmetijska družba za Slovenijo namerava tudi letos, v kolikor bodo dovoljevala državna sredstva, posredovati pri nabavi dobrih plemenskih merjascev. Merjaščki se bodo nakupovali pri najboljših domačih svinjerejcih v starosti približno 4 do 6 mesecev ln se bodo oddajali s popustom do največ polovične nakupne cene. Transportni stroški gredo na račun naročnika.
Prošnje je vlagati pri pristojni občini; prošnjam je priložiti pravilno podpisano zavezno pismo in vplačati znesek 400 !<ron kot varščino.
Piosilec se mora zavezati, da bo merjasca pravilno oskrboval, skoke vpisoval v spuščalni zapisnik in merjasca pripuščal proti zmerni skočni").
Jamstvena doba traja do izpolnjenega drugega leta, to se pravi, po tem času preide merjasec v polno last prasičerejca.
V enem kraju se zamore postaviti le en merjasec; izjeme so dovoljene le v slučaju, če pristojna kmetijska podružnica potrdi potrebo več merjascev.
Prijave do konci marca t. 1. na Kmetijsko družbo, Turjaški trg.
Zavezna pisma je dobiti pri Knetijski družbi v Ljubljani.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Razglas
glede oddaje subvencijskih merkačev jezersko-solčavske pasme.
V kolikor bodo sredstva dopuščala, se bodo letos oddajali subvencijski merkači, primerni hribovskim rejam in prosilcem iz Belokrajine, ako vpošljejo znesek 320 kron.
Prosilec se tnora zavezati, da bo prevzeto žival dobro oskrboval in dajal merkača proti mali odškodnini tudi sosednjim rejam za pleme na razpolago.
Jamstvena doba traja dve leti od dneva prevzema, nakar preide žival v polno last prevzemnika.
Nakupovanje in razdelitev se vrši na pomlad in jesen. Prevozne stroške nosi naročnik.
Zavezna pisma je dobiti pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Vabila k obCnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Tjčke 1 — 5. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti
Vače, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1921., ob sedmih zjutraj
v ljudski posojilnici; Dolenja vas pri Ribnici, v nedeljo, 20. marca 1921. ob trth popoldne v I. razredu ljudake šole ; Poljane nad Škofjo .Loko v nedeljo, 20. marca 1921., ob polosmih zjutraj v stan kaplaniji; Šmartno pri Litiji, na velikonočni ponedeljek, 28. marca 1921.,
ob sedmih zjutraj v »Društvenem domu" ; Stari trg pri Raktku. na belo nedeljo, 3. aprila 1921. po prvi sv. maši v dvorani Konsumnega društva ;
Poziv vsem kmetijskim podružnicam.
t
Na podlagi sklepa glavnega odbora z dne i. ma ca t. 1. je predsedništvo določilo, da se letošnji občni zbjr vrši v petek, dne 27 maja t. 1. Za ta o^čni zbor se mo-
rajo na rodružničnih občnih zborih izvolti zastopniki v zmislt 6. točke § 31. družbenih pravil.
V zmislu § 30. d užoenih i>ravil morajo ti občni zbori pc.druž iic biti objavljeni vsaj 14 dni poprej v družbenem gUsilu »Kmetovalcu«, s čemer sa smatra, da so bili vsi udje pravočasno vab jeni;
P >zivljejo se torej načelništva podružnic, da nemudoma skiičejo o iboro^e seje, na katerih je dol ičiti spored občiega /.bora. K netijstca družba do v pribolnji š evilki »Kmetovalca« razglasila občne zbore vseh p >d'užn;c Skupno za ned l|o, 17. aprila t. 1., ki se na| vrši|0 ob času in prostorih kai<or )e pri vsiki pod užoici navadr
Predsedništvo K neti ske drusbe za Slovenijo.
Predsednik: Jakob Jan 1. r.
DRUŽBENE VESTI.
* Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalog*! sledeče kmetijske potrebščine:
Aj Ha, siva semenska, lepo č^ščeno graščinsko blago po 8 kron kg, brez vreč.
Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg z\ 25 kron, 50 gram~>v za 15 kron.
Antiklor (gl. salojidin).
Apneni dušik po K 400.— sto kg.
Bosnapasta po K 12— za kg v čebrih po 50 in 100 kg pri večjem odjemu primeren popust. Čcbri se ne računijo posebej
Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah.
Eponit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej.
Esparzeta, španska detelja, neluščena po 24 kron kg.
Gumijeve cevi za trtne škropilnice itd. meter po 28 K.
Gumijeve vezi za trte vezati po K 650"— za 1 kg. Gam jaste potrebšSine k škropilnicam, plošče iz gumija in cevi, priskrbi družba vinogradnikou na željo. Vpo-šte»ati p* bi se mogle le večje skupne prijave potom podružnic.
Kajnit s 15 °/o čistega kalija P° 130 kron iz Ljubljane, vreče se računijo posebej.
Kalijevo sol z 41 % Čistega talija po 320 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutaatih vrečah po K 345'— sto kg.
Kose. Družba zopet odda|a udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, tako-^vane »kranjske« oblike. Cene k sim so sledeče: 65 cm po 50 kron, 70 cm po 52 kron, 75 cm po 54 kron &omad.
Kostni superfosfat po K 380"— sto kg z vrečami vred.
Kuhinjska nemška jedilna sol 4.o K 6-— za kg, le v večjih množinah na naslove p družnic. Udje naj prijavijo svoje naročbe pri načelstvih svojih podružnic do konci t. m.
(Nadaljevanje »Družbenih vesti" v Inserataem delu lista.)
METOVALEC.
ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe asa Slovenijo.
««»---•---«-r
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnjMan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani G00 K, na ■/. stisni 300 K, na '/, strani 150 K, na V« strani 100 K, na '/., strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K.
Urejuje inž. Rado La'i; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; u&k J. Blasnika naslednikov.
Vsa pisma, naročila l.t reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v 1 "'bljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kme i« so dovoljeni le tedaj, Če se navede vir.
Št. 5. L j ubli anaTlsTmar^ LetDiTxXXVfii
Mlinska sita
Mala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 80 vinarjev, denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 12*— ^ sicer se uaznaniia ne objavijo. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Mllneho bamnn sekane iz najboljše bele, ostre ailMSIte NHIUIIg, Skale, trde In srednje od 40 *o 100 cm iiroke, pt naročilu tudi večje, izdelujem zopet in prodajam po najnižjih cenah s pismeno g 'ranči jo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, Sv. lurij ob lužni železnici pri Cellu._60_
Najboljše apno in portland cement
dobavlja najceneje na vse postaje od G. Radgone do Liutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Krlževci pri Ljutomeru.
Proda se radi opustitve čebelarstva razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjičev Gerstung in Kunschak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10. Ljubljana.	27
volnena, 25 cm široka, iz angleške volne ima zopet naprodaj tvrdka R. E. Mihelčič, Zagone ob Savi. Istotam se dobi raznovrstno manufakturno blago.	86
Delavsko kmečko rodbino Z^Z
k 25 kravam sprejme v službo oskrbništvo Marbek, (Vuhred — Marbek) na štajerskem.	78
llimanitoli (oskrbnik, samostojni gospodarski U|iraVIIBlJ, adjunkt) se išče za manjše velepo-sestvo s polledelsiclm in gozdnogospodarskim obratom na Gorenjskem, z večletno prakso, absolvent kake kmetijske šole, ne starejši od 40 let, noženjen, popolnoma zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. Prepisi špride /al se naj priložijo prošnji. Ponudbe se naj pošljejo upravništvu .Kmetovalca* pd naslovom .Upravitelj^_79_
Dimna mlinaniiI Prvovrstna švicarska svi-fUZOF mlinarji! lena sita, kakor tudi pristna volnena sita (pajtelni) 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti Stare »Tišlarjeve gostilne.'	82
PoijedflskB stroje "M^iž
mline, .rijere, stroje za laščenje koruze, repo in krmoreznke trepalnice, peči, decimalne tehtnice, pluge, brane in druge stroje dobavlja takoj Stani-•laus Schmid, Strast, Stmk.	82
Ktfnafv nnnair in popravila kmetijskih strojev Albliaie Otjrajt! oskrbi Josip Ambrožič, k;ju-čavničarstvo, Ljubno p. Podaart. Gorenjsko. 90
Večvagonov buhovih drv S^TlŠ
lja.i, Turjaški trg 3. Ponudbe s ceno naj se takoj pošljejo.	91
se kupijo. Ponudbe na poštn. predal 28. Ljubljana. 92
Borova drva
17 suhih črešnjeviii desk {Mi."M
na prodaj. Ponudbe na opravo lista.
93
Sepelj
ležeč, v dobrem stanju proda Jakob Jan, posestnik, Podhom, p. Gorje pri Bledu.
_____94 _
Rafiin trsne škarje, vrtno in poljsko orodje nailjll, nudi po nizki ceni A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	95
Storjo za strope, vo, žične vložke za postelje
nudi po ugodnih cenah A. Susnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.	96
Mlafilniro navadne in 160 cm široke,, z popol-tniailllllbB nim čiščenjem, ke cin - mototje, decimalne in druge tehtnice, parilne kotle, štedilne pe-č1, posnemalnike, pluge, gnojnišč.ie sesalke, trans-mlsije in lesena jermensk t kolesa, umetne miinske kan ne in komolitne domačie mline, žične mreže za ograjo, žične vrvi, kosilne stro e, čebelarsko orodje, panje i. t.d. priporoča Josip Bažia, strojnik, pošta Grabštanj. Koroško.	97
Desetinshe tehtnice, kladiva za les žigosati,
vratca za krušne peči in raznovrstnt štedilnike izdeluje in razpoši.ja najcenejše Jakob Malenšek, ključavničarstvo. Boh. Bistrica.	98
RltPItbtna naivnra z* sodarsko «brt sprejme nrEpnCya VOJKU M v učenje pri prosti hrani, stanovanju ter perilu Franjo'Repič, sodarski mojster v Ljubljani, Kolizejska ulica 18. Istotam se sprejme tudi dobro izvežbani sodarski pomočnik. __99_
Ravnic cinika I Oskrbništvo graščine Fužine p. nazpia SIUIOE! D. M. v PoHu sprejme v službo s takojšnjim nastopom oskrbnika, vajenega dela pri kmetijskih strojih. °onudoe s prepisi izpričeval na) ie čimpre,e pošljejo naravnost na oskrbništvo Fužine.	100
naprodaj. Hauptman, Mala Ko-stevnica št. 16, Smartno-L<tya.
Breja svinji
Ženitna ponudba!
Inteligenten mladenič i? dežele, 25 let star, plemenitega značaja, išče v svrho poznejte i»nitve znania z izobraženo eospodičio primerne starosti. Pogoji: čista preteklost, nežen značaj, čedna zunanjost. Le resne ponudbe s sliko na naslov : Ekonom 331. Trzin na Gorenjskem.	101
Pol pokriti Nesel Sptd&Š
Peiko, Sv. Peter Medv. selo p. Podplat, Štajersko.
_ __102_
Nfiii hnpll lahek, eleganten, za štiri ali šest oseb, I1UU Ul Bil. na proste oljne tečaje, dalje nov eno-vprežni kmečki voz se ceno proda Anton Glo-bočnik, Mošnje pri Radovljici.	103
Priporoča se tvrdka tt.s^-na^pV.
Edina tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev za rodbinsko 1n obrtno rabo. Istotam se dobijo vBi posamezni deli za šivalne stroje In kolesa, potrebščine za gospodinjstvo, krojače, čevljarje in sed-larje.___104
dve in pol leta ttarega, pincgavske pasme, ima naprodaj Jakob Jan, posestnik, Podnom,
pošta Gorje pri Bledu._105
je na prodaj za ceno po dogovoru ,.ri Jos. Kandušer, Mengeš 105
Breja kobila
pri Kamniku.
Konj
Tržič.
Znnvnnt in kompletno opremo na prodaj VIMUIII za 25.000 K. D. Kozma Ahačič,
107
Enega
. . dobrega za vožnjo in en težak voz za par konj. M. Ropret, Bohinjska Bela.	_103
20 velikih kranjičev proda Josip Jek. nadučitelj, tč. Poljče, pošta Begunje, Gorenjsko.
110
Prodam deset ovc K5'yseskupai-
konj. JI
Trdne koroSke čebele
približno 2000 kilogramov proda Tiringer, p. Stražišče pri Kranju.
Janez 111
Muči vas glavobol? Zobobol? Is1?
Malo Fellerjevega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine! 6dvojnatih ali 2 veliki špeciialnt steklenici 42 kron. Državna trošarina posebej. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 12 kron.
Želodec Vam ni i redu?
krogljict Te so dobre I S škatljic 18 kron. PraW balzam 12 steklenic 72 kron. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omet in poštnina posebej, a najceneje. Eagtn V. Feller, Stublca donja, Etsatrg br. 333. Hrrattka.	/M/C.
Semenskega krompirja
gojena vrsta, ki najmanj gnije in bogato obrodi prodo: Alojzij Jan, Višelnici, Gorje, Bled. 112
ll.i.1 ...I... zelo lep 25 cm visok, približno
■ F 11 pušpan tri tiso« sadik za 100 sadik 250 kron oddaja S. Baloh, posestnik, Moste 3, p. Žirovnica, Gorenjsko.	113
Olv}ih kostanjevih sadik »rt
naprodaj par sto komadov. Istotam je naprodaj velik za 150 svetilk acetelinski aparat. Zaradi pomanjkanja prostora se poceni proda. Poizve se pri Al. Zajec, Šiška, Beilevue._ 114
Več sto divjih kostanjev
ceni Jakob Pintar, sad|erejec pri sv. Tomaiu, Skofjaloka, Oorenisko.	115
bosanska in , vrste po 15 K, ima na prodaj 116
Gešpljeva drevesa
II. vrste po 10 K, III. vrste po 5 K Kmetijska družba v Ljublian'.
Pnnlintia +afo na Rlparijo Portalis različnih kepilKliB TFl» čistih in rodovitnih mešanih sort. Cena prvi vrsti cepljenim komad 4 krone. Amerikanskih koreniakov. belo koreninjeno imar-nico ima za prodati posesti ik Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci, Ptuj. _117
lahlann 4 letne (Ananas, Baumanode, bobovec). JamaUb Komad po 14 K oddata večjo množino J. Janežič, vrtnar, Mengeš 132, (Gorenjsko). 118
Šližbo oskrbnika za planine oddali
norejska zadruga v Sodražid. 1 uto hoda od trga Sodražica. Ima prosto stanovanje ln drva, zemlje kolikor hoče si obdelat, užitek mleka in teleta od 2 krav. Plača 8 mesecev 900 K, 4 mesece 200 kron. Sprejemnino od glave živine 1 dinar. Ker je za pridno družino lepa prilika, naj se delovne moči zanimajo za to službo in pošljejo ponudbe Živinorejski zadrugi v Sodrafici.	119
ilčem službe kot upravnik
samski, 29 let star, zmožen poljedelstva, živinoreje, sadjereje in gozdarstva. Imam kmetijsko šolo, dolgoletno piakso itudi v lesni stroki) na očetovskem veleposestvu. Veič slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Cenjene ponudbe Je poslati pod .Upravnik" poštnoležeče Guštanj, Koroško.	120
Mlečne Posnemalnike
Hidravlične stiskalnice Sadni Mlini Stroje zA sejanje
Mlini za čiščenje Stroji za roFkanje koruze Stiskalnice zA sadje
GRablje za seno STroJI za napravo rezance
Hidravl. stiskalnice za olje Plugi StiskalniCe za bale Mlatilne strOje
kakor tudi vse druge kmetijske stroje in orodje izdeluje in pošilja v znano najbolši kakovosti ln izdelavi
PH. »fllFiMTH 8 Co. HIEN II,
Taborstrasse 71.
Tvornica kmetijskih strojev
Katalog 1624 gratis in franko. — Zastopniki se sprejmejo.
ni ampak potreba, da predno kupite konfekcijo, čevlje, klobuke, perilo, manufa-kturno, in galanterijsko blago, da pišete, po llu-strovani cenik s 1000 slikami veletrgovini (30)
R. Stermecki,
Celje št. 306,
katera prodaja vse blago po čudovito nizkih cenah.
XIV. fedni oblini zbor
Šišenske hranilnice ln posojilnice
r. z. n. z. v Sp. Šiški, ki se vrši
dne li aprila 1921 zvečerjob pol 8. uri v posojilniški pisarni (Seidlova taUa).
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
S. Potrditev računskega zaključka za 1. 1980.
4.	Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
NaCelslvo.
Najstarejša hranilnica v Sloveniji.
KRANJSKA HRANILNICA t mani
ustanovljena leta 1820
npreiema hranilne vloge proti
3%
obrestovanju In dovoljule hipotečna posojila »t
4 V/.
S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo 1» starostna hranilnica za posla in delavce.
Hranilnica le sirotinskovarna in io nadzoruj« deželna vlada za Slovenijo.
Rezervni zakladi znašajo približno
S milijonov kron.
Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi n okrepitev rezervnih zakladov, po pravilili dobrfea t pospeševanje občekoriitnih naprav In pod;eti| na Kranjskem.	(1)
Za te ivrhe ie ie dotlej darovalo 8,898J»0 kron.
pismene poiUlatve ie nailovltl na Kranliko hranilnico * Liubiianl. Knaflien nllea štev. B.
Gospodarska zveza
vLJubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
Velika ia-loga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5,
iz najslovitrjtih tovarn.
Zastopstvo zi parno kotli znanih tvsrnlc ,Walsl»';
Vinometre »Bernadot« — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanin Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija flHTOII R3KC
Protokolirana tvrdka
Ivan Hajny,
Maribor
nasproti glavnemu kolodvoru
razpolaga vedno z bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev orodja. Posebno priporoča: vitle, različne mlatilne stroje, žitne čistilne mline, žitne odbiralnike ali trijerje, slamoreznice, sadne in grozdne mline, stiskalnice, koruzne robkarje, gnoj-nične črpalke, univerzalne pluge, plečke za koruzo okopavat in osipavat, dvoredne koruzne sejalne stroje, žitne sejalne stroje, kosilne stroje, travniške grablje, centrifuge ali mlečne posnemalnike, tehtnice, pocinkane brzoparilnike v velikosti 50—60 l, po-cinjene kotle za vzidat, bencinove motorje« parne stroje, oskrbim slamorezne nože, kakor tudi drugo popravilo strojev ter posameznih delov itd. Postrežba točna in solidna. Priporočam, da si vsak posestnik pred rabo oskrbi poljedelske stroje, da jih pravočno sprejme.	(11)
Zastopnik
Ivan Komatič,
Ljubljana, Gradišče U.
Družba
,IMPEX'
Ljubljana,
Krekov trg št. 10
kupuje
vse vrste klavno živino in prašiče
po najvišji ceni. 19
jprimešaj krmi Mastin ij
V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubil, izporočil dne 28. julija 1889., št. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poiti. 5 zavojev Mas ti na K 50 poštnine prosto na dom.	(3)
Mazilo zoper garje
(naftomaz-lo) uniči pri ljudeu gaijt, i.iaj, srbečico, kožne bolezni, Izpuščaje. PH živini uniči garje. 1 lonček po poiti K 15--.
Lekarna Tmk6csy Ljubljana. Slovenija. Zraven rotovla.
Modra galica. Nove prijave po znižani ceni se sprejmejo do 15. aprila. Opozarjamo vinogradnike in po-. dmžnice v vinorodnih krajih^ da utegne nastati vb času Škropljenja močno povpraševanje po galici in da se bo galica vsled tega takrat morda močno podražila. Vsled tega naj si vsak vinogradnik že sedaj dokupi toliko, kolikor utegne za vsa tri škropljenja letos še rabiti. Le skupne naročitve potom pristojnih kmetijskih podružnic se bodo vpoštevale. Obenem tidje lehko prijavijo pri podružničnem načelstvu svoja naročila za salojidin in dvojno ventilirano žveplo in bosnapasto.
Natrijev tiosulfat (gl. salojidin).
Rafija, majunga extrissima, po K 38'— kg.
Razklejena kostna moka 30—33% tosforove kisiine v vrečah po ioo kg z vrečami vred K 260'—
Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) po K 16"— za 1 kg
Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preizkušališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti.
Cene za semensko deteljo so naslednje: domača detelja v celih vrečah po IOO kg K 50'— kg
«	»v nadrobni oddaji	K 56'— »
seme lucerne v celih vrečah po 100 kg K 56-— »
» « v nadrobni oddaji	K 62'— «
Pri nadrobni oddaji se računi posebej še poštnina in vrečico ali zavitek. ^
Semenska siva ajda, lepo graščinsko blago iz Prekmiirja, najskrbneje čiščeno seme oddaja družba po 8 kron kg brez vreč. Ker je razpoložljiva množina le majhna se bodo mogle vpoštevati le prve naročitve.
Surova kostna moka po K 200"— za sto kg, z vrečami vred.
Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italije bakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 950 kron. Vinogradniki naj Škropilnice brez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna.
Travna semena: V zalogi bodo naslednje vrste: bela detelja, znamke č/9%0	60.— K za kg
travniška bilnica, vzor 1314 — 84/76 50.— » » »
Vile, s tremi voglji komad po K 30'—. brezpredenični mačji rep, vzor 1213 36.— 36 K za travniška latovka, vzor 87	40.— « » »
pasja trava, vzor 147	38.— « > »
pokončna stoklasa, vzor 1550— 86/80 22.— « » » angleška ljulika, « 1723 — 98/86 28.— „ » » angleška ljulika, » 1726 — so/eo 22.— » » » laška ljulika,	» 1334 — "/9* 26.— » » »
prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28.— » » » esparzeta, španska detelja, neluščena 24.— » » » francoska pahovka	30"— » » »
Poštnino in vrečice je plačati posebej.
Trtne,, škropilnice. Družba je prejela sedaj tudi iz NeniSftf AVstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo čiste medeninske pločevine z znamko
Ml '>vji> ■., ■'■■•■ .	: {
B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, ki se ne računijo posebej.
Vinometri po K 50'— za komad.
Vrače. Pri pošiljatrah vreč je aa spremnici natan fino navesti zakaj so vreče ali če jih dotičnik vrača.
Zdrobova moka, (Brechermehl) 20% fosforove kisline 5 % dušika K 260 za sto kg. z vrečami vred.
Živinska sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol stane K 5-20 za kg pri odjemu pol vagona K 5-— za kg. Prijave se sedaj sprejemajo.
ZveplalnikL Družba je prejela iz Italije ročre Iveplalnike. Komad stane 250 kron.
Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so pokazale, da lehko z dobrim uspehom za učinkovitost primešamo galici polovico ivepljtnokisle gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Vporabo gline priporočamo radi tega, ker dež ne izpere te brozge ra« listja in trte tako hitro kakor navadno brozgo.
Zveplene ploščice ali žvepleni nabiček n a juti za žveplan je sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kron kilo.
Žveplovo moko, Floristella, 8 K kg, ventilirano dvoj. raf. po 9 K kg, ventilirano, mešano z 3% galice 10 K kg.
Kmetijska družba za Slovenijo
priporoča udom za spomladno gnojenje
iz svoje zaloge v Ljubljani
kostno moko
surovo in razklejeno
kajnit suferfosfat apneni dušik 0 kalijeva sol %
po Izvirnih cenah, ki so razvidne iz družbenih vesti tega lista. Tvornice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo,
še po starih cenah
izvršila.	10
ne zamudite prilike I
Nihče naj ne odlaša z naročanjem do spon^iadi, ko bodo gnojila zopet dokaj dražja.

Roba prve vrste.
Žitarski odsjek
Hrv. slav. gospodarskog društva k. s. 2. v Osijeku
dobavlje sve količine svih vrsta hrane kao pšenice, raži, jetrna, kuku-ruza, zob! 1 grahorice, zatim (3i) brašna finog i kruSnog, prekrupe (Sclrott) krupice (dries) I mtkinja.
Cijene umjerene.
Kmetovalci i
Skrbite za kar naj večje razširjenj« »Kmetovalca" 1 Stremite za tem.
da se ga lehko člt* v vseh gostilnah ln Javnih prostorih. 30.000 nas J« že v Kmet, družbi, pa bi nas bilo leh ko Se enkrat vet Čim več nas vef bomo dosegli 1
zadružna m b
GOSPODARSKA BANKA
i	v Ljubljani	1
posluje začasno t prostorih Zadružne zveze, ===== Dunajska c. 38./I.	=
Daje trgovske kredite, eskomptlra menice, lom-bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Ksnefsha posojilnica
n« m mm __■__registrov, zadruga z neomejeno zavezo
ljubljanske okolice a v ljubljam *
v lastnem sa&ružnem domu na Dunajski cesti štev. 18.
Obrestuje hranilna vloge po 3°/0	(2i
brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloga v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga.	- ,
Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron.
..............Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. =====
redni občni zbcr
Zadruge za vnovčevanje lesa
na ČeŠnjicl
registrovane zadruge z omenjeno zavez*
ki se vrši	n
4, aprila 1921 ob 14. uri v prostorih hiše št. t
na CeSnJlcl.
' \
DNEVNI RED:
r
1.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1920.
2.	Razdružba zadruge.
3.	Slučajnosti.
Nečelstvo-
Vabilo
rednemu občnemu zboru
I. žnlnorejsfce zadruge za Selško dolino,
reg. zadr. z om. zav.
ki se bode vršil
dne 28. marca ob 7. uri dopoldan v Selcih v prostoru hran. in posojilnice.
DNEVNI RED:
' 1. Poročilo načelstva.	*
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 193».
3.	Volitev 3 članov načelstva.
4.	Slučajnosti
Ako bi v napovedanem času ne bilo zbran® zadostno število članov, prične se čez pol ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sine sklepati ob vsakem Številu udeležencev.
Odbor.
KTelc^j za* ITas!	
	
Raclonelno negovanje lepote. Hočete li obraz iu roice racionelno negovati, pege. mozolce odpraviti, grobo hrapavo kožo mladostno in prožno napravi, uporabljajte Fellerjevo (iravo Elza-obrazno in kožo-obvaru-jočo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15-— K. Elsa toaletne umivalne pastilje 1 škatljica 10-50 K. Pomada za ustnice 2•— in 4'— K.	Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, kožo na glavi krepča, plešo in prerano osive ost preprečuje Fellerjeva prava Tannokinapomada za rast las, i veliki porcelanski lonček 15'— K. Močno katranovo milo za glavo 14'— K. Orgska pomada za brke po 6 — in 8 K. Neškodljiva olja za lase, orehovo olje mala steklenica 6"— K, velika 30 — K. Shampoon za umivanje las 4 — K.
	
je Fellerjevo Elsa liiijno mlečno milo 19"— K. Tekoče liiijno mleko V- in 15" K. Najfinejši Glvcerin 6- in 30" K. Vaselin po 3"-, 7 - in 12- - K. Neškodljivi puder za obraz v vrečicah po 5" K. Barvilo rdeče za obraz 10 pismov 20 K.	Najmočnejše francosko žganje Najčlšča pred vojna roba, manjša steklenica 15'— K, velika 35'— K. Elsa Kolonska voda v steklenicah 7-— in 35 — K
Puder gospe, katera se v to razume je pravi dr. Kluger-jevi Hega-puder, bel, rosa, velike eleeantne škatlie 24-- K.	Proti potenju telesa deluje zanesljivo Fellerjev Elsa sipalni prašek 1 škatljl. a 10-50 K.
Kurje očesa bradavice, trdo kožo, odpravljajo brzo in temeljito Fellerjev turistovski obliž .Elsa" v Skatljah po 5-— K in 7-50 K in Fellerjeva turistovska tinktura steklenica 10 — K.	Kaj je „Elsa Fluid", to zna vsak! 6 dvcinatih ali 2 specljalne steklenice 42"— K.
	Za usta in zobe! Hega zobni prašek s kisikom, i ikatljica 20'— K. Dr. Heider-jev zobni pr*šek 1 škatlja 6'— K. Elsa voda za usta 30'— K, zobne krtačice od 20 — K naprej.
Fini parfemi francoski, originalne steklenice 40'- K: na tehtnico od 20-— K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška ia perilo) 8-— K	
	Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, ruši, zanesljivo in temeljito deluje Elsa mrčesni prah, velika škatlja 15-— K. Tinktura zoper stenice 30-— K. Naphtalin od 2-— K naprej.
Kar se vsaki dan potrebuje? Angleški oblii 2' - K. Lysoform 30 — K. Popolni Irrigator najboljši 150 - K. Pravi Lysol 30 K. Kaira 3 - K. Kafrne krogljlc«5"-K. Arnika 6 —K in 30-— K. Po smrekovem gozdu dišeči parfem za sobe 35*- K. Konjak 30 — K. Malinov sok 30-— K. Kina železno vino 30"— K. Esenc za rum 7'- in 35-- K. Kineški čaj na tehtnico od 3 - K . - j naprej.	
	Miši ln podgane 1 Mišji strup 8' - K. Strup zoper podgane 8-— K in 10 - K.
	
Pri vprašanjih na] se prilože poštne znamke za odgovor.	se računa posebno, toda najceneje. Čim več se na enkrat naroči, tem manj draže stroški to robo.
Naročila so adreslrajo na t (101 a) EUGEN Y. FELLER, lekarna, Stubica Donfa. ELSA TRG br. 333. - Hrvatska.	
PirelMComp.D, D.
: : MILANO : : Najbolja (15)
gumija za cijeple-njeuinove lozs
„EXGELSIOR"
Glavno zastupstvo za Jugoslaviju
BERTHOLD NEUMANN
veletrgovina
kolonijalne robe
Zagreb
IHca 73/1. kat.
Teleion: 277. Brzojavii Engroš.
Ponudite vse neporabno
zlato in srebro,
stari denar, te larje, srebrnike, zlatnike i. t. d., 9
ker Vam vse to teži
doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata in srebra
I. Augustin, Dunajska cesta 36.
Za praznike in bližnjo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega In češkega su-kna, volnenega blaga za moške In ženske obleke, različno perllno blago, kakor platno, Sifone, ceflrje, tlskanlno v najnovejših vzorcih In bogati Izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene ln bombažaste robce za na glavo 1.1, d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
A. & E. Skabernn
veletrgovina z manufakturnlm blagom
Ljubljana, Mastni trg 10.