Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 1.	V	Ljubljani,	v	sredo	5.	jariuvarja	1898.	Letnik	III.
»Slovenski List" izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane 6 novč. — Dopisi pošiljajo se uredništvu »Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravništvu »Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradliče štev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Kranjski deželni zbor.
i.
Sredi tega meseca snide se deželni zbor kranjski na zasedanje, katero je bil pričel z jedno sejo koncem ravnokar prošlega leta. Snovi za obravnavanje bode imel dosti, ako se bode bavil samo s stvarmi, katere je lansko in predlansko leto obravnaval, a ne še dovršil.
Navedemo samo najvažnejše reči iz lanskega zasedanja, kakor so: komasacija ali zlaganje zemljišč, deželno skladišče, kmetijsko kemično poskuševališče, mirovna sodišča, statistični biro in volilna preosnova za deželni zbor. To je lepa vrsta započetih podjetij, katera čakajo zvršitve, in mi bi svetovali, da deželni zbor ne sklepaj o nadaljnih predlogih, dokler ni izvel ravnokar navedenih.
Deželnemu odboru se je naročilo, da o vseh teh predlogih poroča v prihodnjem, to je letošnjem zasedanju, in poda potrebni statistični materijal, da deželni zbor more kaj konkretnega v uresničenje navedenih predlogov ukreniti.
Deželnemu odboru se je naložila precejšna naloga, to je res, vprašanje je samo, je li deželni odbor zvršil stavljena mu naročila dež. zbora. Da so nekateri glede hitrosti poslovanja deželnega odbora postali skeptiki, je skoraj opravičeno, kajti predlog iz predlanskega zasedanja glede deželne zavarovalnice gre počasi, prav po polževo, proti svoji zvršitvi. V lanskem zasedanju je bilo o tej stvaii jako malo govora in, ako smemo verjeti besedam g. dež. odbornika dr. Tavčarja, bode trajalo najmanj še deset let, predno dobimo dež. zavarovalnico. Tako je trdil dr. Tavčar v mestnem svetu ljubljanskem, ko je šlo za zavarovanje mestnih poslopij. Mi mi slimo, da je ta trditev nekoliko pretirana in da dobimo prej deželno zavarovalnico, kajti želja po nji je obča, potreba tudi, in ako je na Nižje-
Spomini na Galicijo.
Piše Vasilij Demkov.
(Nadaljevanje.)
Za ogled Budapešte preostajal mi je jeden popoldan. Da se v tako kratkem času ne da dosti ogledati v svetovnem mestu, to lahko vsak presodi. Zato bodem o mestu izgubil samo par besed. Ko bi imel kakšnega „ voditelja" ali Bae-dekerja pri roci, potem sevč da bi se dalo povedati marsikaj, kaj vse sem si ogledal ta kratki popoldan, in cenjeni bralci bi se celo čudili, kako sem podkovan v zgodovini budapeštanskih zna-menitostij. No, pa ker nimam teh „pomočkov“, moram se držati le na svojih nogah.
Iz centralnega hotela vzel sem pot pod noge v smeri proti Andrassyjevi cesti. Življenje na ulicah v Budapešti je slično onemu v drugih velikih mestih. Neprestano vrvenje ljudij po tro toarjih, drdranje ponosnih kočij in težkih pre-važevalnih voz, vmes pa žvenkljanje konjke, vse to je videti v Pešti, kakor drugod po večjih mestih, in ni me presenetilo, ker tega sem pričakoval v mestu, ki šteje pol milijona prebivalcev. Kar je name delalo nov vtis, bili so napisi pri prodajalnah in gostilnah. Ti napisi so v kričečih, največ rudečih barvah. Najbornejša, najumazaneja prodajalna ima velike napise, in zdi se mi, da
Avstrijskem trpelo samo dve leti, da se je stavil predlog in zavarovalnica zasnovala, tedaj mi slimo, da bodemo vsaj v štirih, petih letih prišli mi do zavarovalnice kot deželnega podjetja. Sicer pa spregovorimo o tej važni zadevi še pozneje.
Deželni odbor ni sklical enkete glede deželnega skladišča v Ljubljani, kakor mu je bilo naročeno. V tem slučaju se dež. odbor ni držal sklepa zbornice, a neumevno je, zakaj da ne, ko bi sklicanje take enkete ne dajo nepremagljivega posla, in deželni poslanec grof Barbo, ki je stavil predlog, bi bil šel deželnemu odboru brezdvomno s svetom in dejanjem na roko.
Tudi glede drugih, zgoraj navedenih predlogov ima deželni odbor jasna naročila. V koliko jih je izvršil, oziroma ni izvršil, zvedeli bodemo iz poročila deželnega odbora, in tedaj si bodemo usodili spregovoriti še dve, tri besede
o	tej stvari, in slavni deželni odbor nam gotovo ne bode zameril, da bodemo vršili tudi v tem oziru svojo časnikarsko dolžnost.
Najvažnejše stvari pa, ki se imajo izvršiti, oziroma započeti v prihodnjem zasedanju, pa so po našem mnenju: volilna preosnova, deželna zavarovalnica zoper elementarne nezgode in sprava slovenskih poslancev, in o teh stvareh se nam zdi potrebno izpregovoriti nekoliko več.
Volilna preosnova. Predlog o volilni preosnovi je že položil na mizo deželne zbornice deželni odbor. A kakšen je ta predlog? To je tisti predlog, kateri je bil že lansko leto v obravnavi in ki govori, da se daj volilcem v kmetskih občinah direktna in tajna volilna pravica, katero imajo že volilci mest in trgov. To je vsa predloga o volilni reformi.
Mi smo prijatelji politične svobode, zato bi želeli, da deželni zbor ne sprejmi samo te predloge, katero najde iz lanskega zasedanja, temveč naj gre še dalje, naj priklopi obstoječim
Čim slabše blago se ponuja, tem večja reklama se dela z napisi.
Takih reklamnih napisov ne poznamo pri nas, dasi se našim trgovcem tudi ne more očitati, da s svojimi izložbami in tudi na drug način ne razumejo delati za svojo kupčijo. Sicer pa taki živi in kričeči napisi utrudijo oko in niso nikakor ukusni. Ljubljančani bi se gotovo muzali takemu ukusu, ko bi kakšna gostilna pri nas napravila kazalo s poldrugimeter velikim vrčkom, in vender takih in podobnih kazal vidiš vse polno v Budapešti, Pa motil bi se, kdor bi trdil, da je to budapeštanska posebnost. To sem pozneje opazoval tudi v malem gnezdu Munkacsyju na gornjem Ogerskem, kamor sem proti svojemu namenu zašel, kakor tudi v ga-liških mestih. Ta reklama je iznajdba židovskih trgovcev. Da se pa ta posebnost tak6 očitno kaže v ogerski prestolnici, ni čudo, ker je to mesto z ozirom na trgovino skoraj izključno židovska naselbina. Dunajski antisemiti so Budapešti celo dali hudomušno ime — Judapest. Na tem je vsekako nekoliko resnice, kajti mestni zastop peštanski ima v svoji sredi vsaj dobro tretjino mestnih očetov iz rodu Abrahamovega. Pa naj je temu kakorkoli, moj čas je bil prekratek, da bi delal študije o ogerskem židovstu.
Bilo je nekako ob treh popoludne, ko sem dospel na Andrassyjevo cesto in hodeč po njej
štirim kurijam deželne zbornice še peto. Take predloge so stavili že v tem zasedanju v nekaterih deželnih zborih in ni dvoma, da bodo to volilno reformo zvršili. Pričakujemo pri nas to tem bolj, ker sedi v deželni zbornici baron Schwegel, ki je gotovo mož politične svobode, drugače bi se ne vezala ž njim stranka političnih in duševnih svobodnjakov slovenskih. Pričakujemo to tudi od dež. poslanca Hribarja, ki je svoj čas igral ulogo slovenskega demokrata. Glede dr. Tavčarja pa smo nekoliko skeptični, da bi on se ogrel za peto kurijo, za zastopstvo najširših slojev naroda, ker smo brali pred kratkim v njegovem listu, „Slov. Narodu", ki se sicer baha, da zastopa politično svobodo, a je vkljub temu pred par tedni na prvi strani besedičil, da se ni ogrevati za peto kurijo v deželnih zborih, ker so poslanci iz te kurije prirejali v državni zbornici nečuvene škandale. Tako! Tedaj zaradi žida Bernerja in Verkaufa naj bodo kaznovani tudi naši slovenski delavci, da se jim še nadalje zabranjuje vhod v posta-vodajalne zastope? Ne, to se ne bode zgodilo vkljub mogočnosti „Slov. Naroda".
Ako sede v deželni zbornici poslanci ljudstva, a ne poslanci strank, potem ni dvoma, da ne bode ostalo pri tej malenkonstni reformi, ki leži sedaj na mizi deželne zbornice, in poslanci bodo, ne glede na strankarsko korist, razširili volilno pravico za deželni zbor po analogiji državne zbornice še v tem zasedanju. In tudi politično modro ni, čakati toliko časa na pre-osnovo volilne pravice, da bodo brezpravne mase poslance v to prisilile.
Iz strankarskih ozirov je morebiti modro, držati se dosedanjega volilnega reda, a narodni poslanec glej le na to, kar je ljudstvu, ne pa na to, kar je stranki v korist, in ljudstvu koristiti hočejo vender slovenski deželni poslanci kranjski.	M.
bil sem ves očaran od razkošnosti, ki je tu na-kupičena. Najlepše palače, imenitne prodajalnice, kavarne in gostilne vrstč se druga za drugo. Po trotoarjih drvi se ljudstva kakor mravelj na mravljišču, po vozni cesti pa drdrajo v nepretrgani vrsti razkošne ekvipaže in drugi vozovi. Jedino, kar pogrešaš, je konjka. Te tukaj na tej cesti ni. Pred dvema letoma so jo odpravili, ker je ovirala promet. Nadomestili so jo s podzemno električno železnico.
Izmed krasnih naprav na pol ure dolgi Andrassy-jevi cesti je nedvomno najrazkošneja naprava Caferestavrant, nazvana Etablissement Drechsler.
Celo na dunajskem Ringu zaman iščeš para. Ta lepota je zvabila tudi mene, da sem se tam nekoliko okrepčal in odpočil.
Pa ni mi kazalo dosti časa izgubljati, ker sem se bil namenil, ogledati zidanja, ki so preostala od peštanske milenijske razstave. Po kratkem odmoru v restavrantu sem bil zopet na nogah, vsedel sem se na bližnji električni tramvaj ter se odpeljal v mestni log.
Peštanski mestni log, kjer se je vršilo tisočletno slavlje ogerske države z razstavo, bil je še do časa pred razstavo precej zapuščen. Od časa razstave pa se ta kraj lepša in prireja za krasno sprehajališče. Po nekod so že sedaj vabljivi nasadi in peštansko mestno vrtnarstvo
Izvirni dopisi.
Iz Železnikov, 2. januvarja. — Nihče ne bode rad verjel, da pri nas v trdo in pristno slovenskem kraju bohotno cvete tista nem-škutarija, o kateri pravijo, da je še ostanek stare šole. In vender je tako. Na cesti in po gostilnah se pri nas čuje časih veliko preveč nemščine. To izvira odtod, ker Slovenci rajši, kakor domače, čitamo in podpiramo tuje, nam sovražne liste, zlasti »Tagespost", „Laib. Zeitung“, „Neuigkeits-Weltblatt“, „Interessantes Blatt" itd. Ko bi bilo nemško časopisje pisano vsaj v duhu nam nekoliko prijaznem, ali pa, ko bi bili ti listi res temeljito urejevani; da bi se izobražen človek lehko kaj učil iz njih, naj bi že bilo, a sramota je, da Slovenec, če le nemški zna, tako rad vzame v roko nemško-liberalne židovske liste. Prav bi bilo, ako bi se zjedinila slovenska dnevnika v jeden velik, zjutraj izhajajoči časnik. Potem bi smeli vsakogar, kdor bi si še naročal nemške liste, postaviti na sramotni oder pred vsem narodom. Naše razmere zahtevajo odločnosti v vsakem, najbolj pa v narodnem oziru. Tu ni treba nobenega cincanja in obotavljanja! Mož bodi mož na svojem mestu! — Če pa naročamo nam zoperne liste, je to ravno tako, kakor da bi sami sebe bili po ustih, ker s tem sebi v škodo podpiramo tuj napredek. Komur slovenski listi ne zadostujejo in ne more čitati časnikov v drugih slovanskih jezikih, naj si oskrbi namesto »Laibacherice" in »Tagespošte" izvrstno praško »Politik", ki se šteje med velike, kaj za-nimljive liste. Nadejam se, da bodo te besede dosegle uspeh, da se pri nas odpravi čisto nepotrebna nemškutarija!
Ob Sočinih bregovih, 3. januvarja. Dne 16. decembra je g. Shejbal, rodom Čeh, zapustil Ponikve in se preselil na Kal na Kanalskem. Kako so ga Ponikevci ljubili, pokazalo se je ob slovesu. Na Ponikvah je bil štiri leta. V tem kratkem času je veliko storil pri cerkvi in farovžu. Svojim vernim ovčicam je bil vesten pastir, duhovnim sosedom zvest tovariš. Bog ž njim! — Dne 23. decembra je prišel na njegovo mesto g. Kodermac, beneški Slovenec, ki je bil vikarij na Trnovem pri Kobaridu. — Dne 27. decembra je Lenassi iz Solkana začel plaviti drva po Idrijci in Bači. Prilično 3000 sežnjev drv leži zdaj na vodi. Pri tem plavu bo srečnejši, nego li pri prvem. Žalostno je, da gozdi ginevajo in da za drva skupljeni denar malo izda pri naših kmetih. K sreči, da tolminsko glavarstvo strogo postopa in ne pusti lahkomišljenosti pri gozdih.
—	Imamo lepe dneve. Po dolinah ni več snega. Tudi o kužnih boleznih ni slišati. — Ako še to povem, da finančne oblastnije v nemškem jeziku spisujejo zglasilne liste za kuhanje žganje, vsled
olepšuje in snaži okolico vedno bolj od leta do leta. Imel sem tu lep popoldan, ker sem našel toliko življenja. Gospoda se je sprehajala, ali pa posedala po klopeh, otrok iz bornih in bogatih hiš je pa kar mrgolelo po šetališčih. Sosebno Židinje in governantke z otroci so bile jako mnogobrojno zastopane. Imel sem tedaj priložnost ogledavati — Židinje. Za nas Slovence je židovsko pleme nekaj neznanega, ker poznamo k večjemu kakega modernizovanega židovskega agenta. Zato se mi menda ne bode štelo v greh, ako sem se v Pešti zanimal za te reprezentan-tinje izvoljenega rodu. 0 Židinji, namreč o mladi Židinji, se ne more reči, da je pusta, grda. Ne! Najdeš med njimi celo lep, izrazovit obraz. Svoj čas je v Stritarjevem „Zvonuako se prav spominam, Levstik trdil, da je Židinja najlepša ženska na Dunaju. Nu, jaz temu ne morem oporekati, ker ne poznam dunajskih krasotic natanko, ali toliko moram pa vender povedati, da slovensko dekle, kar se tiče rasti in čednega obraza, prekaša ogersko in gaiiško Židinjo.
Ko sem nekoliko po sprehajališčih ogledal ogersko-orijentalske lepotice, pospešil sem korak do razstavnih poslopij. Od teh so jih mnogo takoj po razstavi podrli. Ostale so še nekatere stavbe, kakor: star ogerski grad, katerega je neki magnat sezidal na svoje stroške, potem stara ogerska cerkev in med drugim tudi obširno glavno razstavno poslopje. Stari ogerski grad in cerkev,
česar se je pripetilo, da so bili nekateri kmetje kaznovani, ker niso razumeli jezika, spolnil sem kot novičar svojo dolžnost.
IzCeUa, 2. januvarja. O celjskih razmerah smo prejeli dopis, katerega v korist dobri stvari priobčujemo. »Lepa je bila prej velika dvorana „Narodnega Doma“ v Celju, a še lepša je sedaj, ko je razsvetljena z jasno Auerjevo lučjo. Te lične Auerjeve svetilke je vsled naročila „ Posojilnice" napravil za „Narodni Dom“ lastnik kavarne „Mercur“ v Celju, oni, ki je Slovencem prepovedal v svoji kavarni slovenski govoriti; v dobrem spominu ima tega gospoda g. Drenik v Ljubljani. Žalostna resnica: g. Arldt je vtaknil lepo število slovenskih stotakov v žep, da bode ž njimi plačeval svoje »venbacikeljne" za Slovence. Tako se v Celju izvaja geslo: „Svoji k svojim!“ — Neki državni poslanec še vedno kupuje za lastne in cerkvene potrebščine pri Balan-tovem Lojzelnu. Opominjali smo ga že, pa ne pomaga nič. Lojzel mu pošilja račune s svojo firmo, tako da dobro ve, kje da se vse kupuje. Zato pa rase Lojzelnu trebušček od dne do dne bolj. „Svoji k svojim!" — V Celju imamo fotografa Slovenca. Prosil je svoječasno, da bi smel v „Narodnem Domu" obesiti svoj reklamni karton, ki bi bil samoslovenski. On ni dobil odgovora. Pač pa sta v gostilni dva kartona slovenskih obrtnikov: jeden samonemški, jeden nemškoslo-venski. — Neka narodna dama je v tukajšnji prodajalnici naravnost agitovala za nemškega fotografa M. Lenza. Lenz, to je tisti fotograf, ki je za časa volitev stal od osmih zjutraj do dveh popoldan na volišču in agitoval za dr. Pommerja in proti njenemu soprogu. »Svoji k svojim!" — »Narodni Dom". Kaj naj si človek pri tem misli? Hišo čiste in neskaljene narodnosti. § 1. hišnega reda prosi, da naj se v čitalničnih prostorih govori slovenski. Mi pravimo, da je škoda, ker se ni določila prav občutna globa za krivce proti tej točki. Čitalnica bi bila kmalu bogatejša, kakor »Posojilnica" — od samih glob. Da, to nemškutarjenje! Povsod se sliši naše gospode nemški govoriti, potem pa hočejo, da napredujmo. „ Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti". — Ob petkih se včasih bere v neki prodajalni v »Narodnem Domu" v nemškem jeziku napis, da se dobivajo tam v postnih dnevih sveži fogoši, Svoječasno je bil nad isto trgovino samonemški napis, ki je napovedoval, da je tam „Lieferungsstelle“ za potrebščine vojakov. To je bilo za časa manevrov. „Vahtarici“ in Balantovemu Lojzelnu se je to grozno dobro zdelo. — V gostilni »Narodnega Doma" lahko bereš nemške časopise, med njimi tudi »Tages-pošto", od slovenskih pa pogrešaš vse, razven »Domovine". Rodoljubi na deželi spominjajte se naše gostilne! Po mnenju naših prvakov je tu-
sta res zanimivi stavbi, vender nisem v slogu opazil nikake madjarske posebnosti. Vse kaže, daje stala Ogerska vkljub tisočletni samostojnosti ves čas pod vplivom slovanske in nemške kulture.
—	Pred glavnim razstavnim poslopjem stoji velik spomenik, predstavljajoč skupine iz ogerske zgodovine in alegorične podobe iz poljedelstva, ribištva, obrta itd. Spomenik je umetniški zvršen in se kaj lepo podaja pred monumentalno zgradbo glavnega razstavnega poslopja. Za časa razstave je moralo tu vršeti ljudij, a danes je vse mirno, le sem ter tja se vidi kak tih šetalec.
Mračilo se je že, ko sem zapuščal prostor razstave. Sedel sem na električno »konjko" in v nekaj minutah sem bil zopet v velikomestnem šumu na živahni Andrassyjevi cesti. Ako povem, da sem prejšnjo noč prevozil od Ljubljane do Budapešte ter na tej poti za moje malomestne potrebe premalo spal, potem mi gotovo nihče ne zameri, ako nisem nadalje stikal po Buda-pešti, temveč po večerji kmalu ubral jo v svoj hOtel k počitku. Ker sem prijatelj peškoraku, sem vkljub utrujenosti šel peš domov. Med potom sem v več gostilnah čul strastveno-divje zvoke ciganske godbe. Mikalo me je sicer, iti poslušat ciganski koncert, vender nisem šel tja. Bil sem skrajno izmučen od železniške vožnje in velikomestnega šuma. Zato mi je bila jedina misel in jedini vzor moja postelja v centralnem hotelu.	(Dalje	pride.)
kajšnji tapetar Slovenec, (Kranjec) — najdražji. Nemec Zosek ima boljšo robo za nižje cene: torej, kaj hočete? — Celjske narodne dame švigajo iz nemške prodajalne zopet v nemško, ker slovenski manufakturist g. V. ne zna konkurence, t. j. ker ima preslabo (?) in predrago robo. — Pri močni svetlobi krasnih lučij so se zapazile tudi luknje. Skozi jedno smo videli slovenske dopisnice razglednice iz Ptuja, katere je založil Nemec Blanke. Ta luknja bi se dala zamašiti, ko bi se v Celju tudi take slovenske dopisnice založile in prodajale, mesto nemških ki se prodajajo pri Slovencih.
Dunaj 2. januvarja. (Huda rana na naših srednjih šolah.) Kaj se je zahtevalo od šole vže za časa prosvitljenega absolutizma! Šola sloni na jedino pravi, na narodni podlagi; materinščina bodi središče, okolo katerega se osredotoči ves poduk. Na ta jedino pravi princip pedagogike se je pač oziralo, in se je tudi jedino moralo ozirati pri preosnovi naših sedanjh ljudskih šol Ali pa naše srednje šole odgovarjajo temu pravilu, ki naj bi bilo odločilno pri vseh šolah, pri ljudskih, srednjih in visokih? Reči moramo, z žalostjo reči, da ne. Naše srednje šole ne bazirajo na narodni podlagi, na podlagi, katero odločno zahteva pravo, naravno vzgojeslovje. Na teh šolah se z narodnim našim jezikom ravna, kakor z neljubo pasterko. In tako se ravna na ljubo tisti peščici nemških dijakov, vplivna večina domačih sinov pa ne pride v poštev. Se li ne more torej trditi, da srednje naše šole niso prave, niso pedagogične, niso — naravne? S popolno pravico! Da, baš take šole so v neizmeren kvar nam Slovencem. Iz teh izhaja ona prevagujoča množica polovičarske slovenske inteligence, ona množica neznačajev in odpadnikov od svete narodne stvari. S krvavečim srcem opazuje vsak količkaj zaveden Slovenec te razmere. Opazuje, kako zapuščajo srednje šole mladeniči brez pravih idej, brez potrebne narodne zavesti, brez one odločne možatosti, ki je podlaga pravemu značaju. Človek opazuje, kako ti ljudje, ki nimajo nobene prave narodne podlage, igrajo v življenju ulogo onih, nam tako kvarnih omahljivcev, ulogo odpadnikov in najhujših nasprotnikov lastnega rodil. Poturica hujša od Turka!
Na jeziku je človeku, da bi tu izpregovoril nekoliko besedij, kako naj bi se preosnovale naše srednje šole, če že ne popolnoma, — in to bi morali zahtevati — pa vsaj v nekaterih ozirih. Pa, kaj bi razmišljali o tem ? Saj vidimo, da se niti isti propisi, ki jih zahteva naš šolski učni red, in ki v nekem pogledu vsaj malo odgovarjajo našim slovenskim pravicam v šoli, da se niti ti ne izvršujejo tako, kakor bi se morali.
V	mislih nam je tu obvezni poduk slovenščine za Nemce, ki bivajo med Slovenci. Tu se nam odkriva huda rana na naših srednjih šolah in to rano kanimo tu na kratko omeniti.
Nemci so pač primorani, da se na naših srednjih šolah uče slovenskega jezika. V spomin mi prihaja, kako se je vršil ta poduk za moje dobe, ko sem bil na gimnaziji. Tu so se vam res krasno poučevali Nemci v slovenščini! V rokah je imel to stvar navadno profesor, kj niti ni imel nikake skušnje iz slovenščine kot učnega jezika, ali pa tak, ki je bil jako mehak, popustljiv, in ki sploh drugje ni bil nikjer za rabo. Učenci so le malo prelagali iz nemščine na slovenščino, uganjali so burke s slovenščino in s profesorjem — in rezultat vsega tega je bil, da so dobivali zapored koncem poluletja »zadostno" ali celo »dobro". V resnici bi bili zaslužili pa trojko ali dvojko. Tako se je torej po malomarnosti učiteljevi olajševal ta obvezni pouk tem mehkim, nežnim nemškim stvaricam. Pa iz slovenščine morajo Nemci napraviti tudi zrelostni izpit koncem osme šole. Tudi tu je šlo lahko. Zopet jih je obsijalo ljubo solnce sladke učiteljeve popustljivosti in — uslužnosti. Pravilo se jim je vže naprej, kakšno nalogo bodo pisali, kaj bodo vprašani — in zopet je bilo tu ono brez truda prisluženo »zadostno" v maturitetnem spričevalu. Tako se je godil za mojih časov na gimnaziji obvezni pouk. slovenščine za Nemce. Menda preje tudi ni bilo drugače in danes je pač bolje, kakor čujem pra-
viti, a na ostalih srednjih učiliščih bodo razmere komaj tem podobne. Gleda se gotovo tam Nemcem skozi prste, kakor nekdaj na gimnaziji.
No, tisto »zadostno" bi človek še privoščil Nemcem, ako bi ostalo samo pri tem. Pa to „zadostno“ utegne imeti jako zle posledice za nas Slovence, in to v najvažnejši stvari — pri oddaji služb. Kako pogosto si stojita za kako mesto na Slovenskem nasproti dva prosilca, Nemec in Slovenec! Slovence že tak6 radi gledajo, posebno pri boljših službah, po strani. Potem pride od vladne milosti že itak obsijani Nemec, pokaže še ponosno na tisto svoje »zadostno “ iz slovenščine v zrelostnem spričevalu, izpriča torej slovesno svoje znanje slovenščine Črno na belem — da je to znanje slovenščine v največ slučajih komaj piškavega oreha vredno, nam je predobro znano — in kaj se zgodi? Slovenec je propal, Nemec se pa lepo vsede na njegovo mesto. Zakaj pa tudi ne? Saj »ume slovenski jezik" (samo ne vprašajte kakč)! — Glede na take okoliščine je torej red iz slovenščine za Nemce velike važnosti.
Sveta dolžnost ravnateljeva je, da ta pouk izroča sposobnim učiteljem, učiteljem, ki so pravični in umejo vzdržati disciplino. Pa zahteva se tudi od dotičnega učitelja, naj pošteno vrši svoj pouk, naj ne bo tako kričeče popustljiv napram Nemcem. Otrese naj se vender svoje kratkovidnosti in naj pomisli, kako dela nam Slovencem neizrečeno hudo krivico s tem, da tako ljubeznivo ravna z nemškimi učenci in jim meče redove — pa naj si bo tudi samo „ zadostno “ —kar tja v jeden dan. Tisti učitelj, ki gre v tem obziru Nemcem lahkomišljeno na roke, ni pravičen, pa tudi ne zasluži slovenskega imena, on je izdajalec svojega rodu.
Obvezni pouk slovenščine za Nemce naj se torej strogo izvršuje. To zahteva šolski propis, to zahteva pravica, Če Slovenci na take stvari ne bomo gledali z vso pozornostjo, potem pač nismo vredni in ne moremo zahtevati večjih koncesij glede slovenskega pouka na naših srednjih učiliščih sploh. Kdor za malo ne skrbi, velicega vreden ni. Ali se ne daje na ta način našim zagrizenim protivnikom naravnost orožje v roke, orožje, s katerim potem nas Slovence izpodrivajo iz služb in mest, ki pristojajo nam in le nam, nikdar pa ne Nemcem. Bodimo torej oprezni i
Te misli glede obveznega poduka slovenščine za Nemce nam je obudila okolnost, da se baš sedaj potezata nasproti dvema Slovencema za dve važni mesti v naši deželi dva Nemca, dokazujoč svoje znanje slovenščine s tistim zloglasnim redom v zrelostnem spričevalu. Upajmo, da zmagata Slovenca in da ne bosta igrala ona redova tiste svoje nesrečne uloge, katero sta igrala že tako često nam v škodo.	Vrhar.
Politiški pregled.
§ 14. p6je. Dne 3lJ.decembra se je razglasilo cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se določi kvota, po kateri bodeta v letu 1898. prispevali obe državni polovici k stroškom za skupne zadeve tak6, da bode Avstrija plačevala po 70% in Ogerska po 30°/0. To bode veljalo za vse leto 1898., ako se ne sklene tekom leta druga pogodba. Istotako tudi glede carinske in trgovinske pogodbe in glede avstro ogerske banke ostane vse pri starem. Avstrijski Nemci so tedaj s svojo obstrukcijo jako občutno kaznovali Slo vane, pa tudi sami sebe, ker bomo Avstrijci še naprej morali nositi stara krivična bremena.
Ministerski predsednik baron Gautsch je povabil nemške poslance s Češkega na pogovor zaradi jezikovnih naredb. Nemški listi zahtevajo, da naj Gautsch popolnoma zapusti dosedanjo pot in ustreže Nemcem. In mi Slovani naj molčimo? Oficijozni »Fremdenblatt* dolži Čehe, da so prouzročili krizo, ker so nameravali Nemcem oprtiti jezikovne naredbe, katerih Nemci ne marajo. ,0, koliko rečij je, katerih Slovani ne maramo, a »Fremdenblatt", katerega krmi vlada tudi iz naših žuljev, o tem nikdar ne zine!
Sprava na Češkem. Nekoliko je vlada Nemcem ugodila že s tem, da je zaključila za-
sedanje državnega zbora. Treba bode voliti novo predsedstvo zbornice, pri katerem mislijo Nemci na stol posaditi zopet svojega moža. Zadeva o nagodbenem provizoriju je s cesarsko naredbo itak končana in lex Falkenhayn, pravijo, se pokoplje na tihem. — V »Politiki" je češki profesor Randa razvil svoje mnenje o jezikovnih naredbah, ki naj se toliko spremene, da bodo veljavne le še za mešane (češko-nemške) kraje.
V	krajih, koder biva malo Čehov, ni treba vsem uradnikom znati češki, in v krajih, kjer je med Čehi malo Nemcev, ni treba vsem češkim uradnikom znati nemški, ampak le toliko uradnikov naj je zmožnih obeh jezikov, da se bo mogla vsaka vloga rešiti v jeziku, v katerem je bila vložena. To se baje strinja tudi z nazori barona Gautscha. Zato je poklical Gautsch k sebi nemške poslance, da bi izvedel njih mnenje. Prišli so na Dunaj povabljenci dr. Lippert, dr. Schlesinger, dr. Funke in Pergelt, nacijonalec dr. Schiicker je pa ostal doma. Vspeh dogovorov je dvomljiv.
Dr. Herold je na nekem volilnem shodu izrekel mnenje, da Gautsch ne bode postopal sovražno proti Slovanom, ker bi bila v tem slučaju večina poslanske zbornice proti njemu. Najbrž bo skušal hoditi neko srednjo pot in pridobiti Nemce s koncesijami, Čehe pa zopet pomiriti s protikoncesijami. Glede jezikovnih naredb je dr. Herold rekel, da jih ne smatra za nespremenljive, ali predno se premen6, morajo Čehi dobiti garancije, da ostane integriteta češkega kraljestva nedotaknjena, in da obvelja načelo popolne ravnopravnosti za celo kraljestvo.
Nemška poslanca Wolf in Lecher potujeta po vseh nemških deželah in pridigujeta „die deutsche Gemeinbiirgschaft und den Sieg der nationalen Idee“. Wolf je bil nedavno v Celju in Lecherja sprejemajo tirolska mesta kot odrešenika z velikimi slavnostmi. Povsod se oznanuje jedinost nemškega naroda. Prav lepo bi bilo, ko bi z ozirom na položaj imeli tudi slovenski poslanci v sebi nekoliko več ognja ter šli čez mejo svojega volilnega okraja in de žele sosednim Slovencem povedat, da naj držimo skupaj. Ali so res naši deželni in državni poslanci od notranjih borb že tako opešani, da si žele le pokoja? — Dne 2. t. m. je imelWolf govor, v Gradcu v Schwechatski pivovarni. Rekel je, da naj pri političnem suvanju odloči sila komolcev, in da bodo Nemci zmagali, ako pora bijo svojo moč. Viharno so mu ploskali nemški dijaki, ko je rekel, da si drugače Avstrije ne more misliti, kakor da imajo v njej Nemci go spodstvo in svoje predpravice.
Slovani na Dunaju bodo priredili v štirinajstih dneh veliko manifestacijo nižjeavstrijskih Slovanov proti sklepu dež. zbora nižjeavstrij-skega, da mora biti nemščina izključni učni jezik na vseh ljudskih in meščanskih šolah v deželi.
Faure, predsednik francoske republike, se je na novega leta dan peljal obiskat predsednika senata, Spremstvu, ki se je vozilo za njim, so se splašili konji, ki so trčili ob Faurov voz. Faure je ostal nepoškodovan; ker je bil voz predrt, je stopil v drug voz in se peljal dalje.
Angleška dela v Honkongu na vso sapo, da bi je ne prekosile Francoska, Rusija in Nemčija. Vse se vrši na skrivnem. Samo to zahtevajo angleški časniki javno, da se mora za mornarico kaj žrtvovati, ker je Francoska že veliko žrtvovala.
Domače novice.
Cenjene naročnike in somišljenike prosimo, da nam pridobivajo novih naročnikov. Drugo številko t. 1. dobe samo naročniki, ki so naročnino plačal i.
Osebne vesti. Deželni predsednik ekselenca baron Hein je dne 2. jan. prisegel pri cesarju kot tajni svetnik. — Sodni Jpristav v Logatcu bivši ljubljanski mestni policijski komisar g. Fran Podgoršek je premeščen k sodišču v Ljubljano. — Okrajnim šolskim nadzornikom za Tolminsko je imenovan vadnični učitelj v Gorici g..Valentin Kumar. — Č.g. dekan Dro bnič v Šmarji stopi po 471etnem vzglednem službovanju v stalni pokoj. — Ministerijalni svetnik v pra-
vosodnem ministerstvu, dr. Adalbert G ertscher je imenovan generalnim advokatom pri najvišjem sodišču. — Kanonično umeščena sta bila v ponedeljek gg. Fr. Porenta na župnijo Križe pri Tržiču in Fr. Hi er sc h e na župnijo Soro. — Umrla je 31. dec. 1.1. v Ribnici v 79. letu svoje starosti občespoštovana gospa Marija Podboj, mati č. g. župnika Podboja iz Planine. Vzgojila je 7 vrlih sinov. — Prezentovan je za župnijo Presko gosp. Janez Brenc6, župnik pri sv. Gregoriju. Kanonično sta bila umeščena gg. upravitelja: Frančišek Pavlin na župnijo Dragatuš (28. dec.) in Janez Jelenec na Ledine (30. dec.). Premeščeni so gg. kapelani: Josip E r k e r od sv. Petra pri Novem Mestu v Mokronog, Josip JeršCs iz Mokronoga v Ribnico, Frančišek Krumpestar iz Ribnice kot župni upravitelj k sv. Gregoriju, Josip Vole iz Križev pri Tržiču v Ribnico.
Kako stoji s slogo na Kranjskem? Te
dni se vrše pogajanja. Izbrali sta si stranki po tri odposlance, ki se bodo pogajali v petek zvečer. Mi smo zadnjič govorili o »limu" in rekli, da bi stopila na dan nova stranka, ako bi lim odjenjal. »Narod" je zaradi te, gotovo naravne opombe ves divji. Že ve, zakaj! Ker je »Slov. List" neodvisen list, povemo že danes jasno. Ako se ne napravi jeden klub, ali vsaj jeden zvrševalni odbor obeh slovenskih klubov v deželnem zboru kranjskem, bode »lim" prav kmalu odjenjal. Če hočete imeti mir v deželah slovenskih, prisežeta naj obe stranki, da nobena več nikdar ne bode iskala zveze z liberalnimi Nemci, in narodna stranka naj pride do svojega glasila, ki bode res glasilo njenega programa. — Mi ostanemo na straži!
O	slogi na Kranjskem piše list »Jedinstvo“ v Spletu: »Slovani, kateri so že v državnem zboru delovali kot celota, se hočejo potruditi, da bode njihovo delovanje tudi v deželnih zborih kolikor mogoče harmonično in celotno. Najvažneje je, da so Slovani v delovanju deželnega zbora med seboj složni. Tolaži nas, da nam v tem oziru lep izgled dohaja s Češkega, kjer danes, kakor bi ne bilo več Staročehov in Mladočehov, stoj6 samo Čehi kompaktni za obrambo svojih pravic proti tevtonskim naskokom. Zaradi tega tudi ne moremo dosti pohvaliti inicijative slovenskega poslanca dr. Šušteršiča, ki meri na to, da se sporazumeta dve slovenski stranki in da v deželnem zboru složno delujeta, kakor sta složni bili v državnem zboru. In v resnici bi slovanska vzajemnost, ki se je tako sijajno pokazala na Dunaju, izgubila mnogo svoje vrednosti, ako *bi se Slovani na domačem ognjišču delili in cepili. Oni, ki so člani jednega kluba na Dunaju, morajo biti jedno tudi v pokrajinskih zborih. Danes morajo Slovani izgubiti iz vida vsa druga vprašanja, da obranijo proti tretjemu svoja narodna prava in da izvojujejo ono politično preustrojstvo, katero jim jedino more zajamčiti avtonomijo in ravnopravnost. Zato se nadejamo, da bodo v Ljubljani in v Zadru Slovenci in Hrvatje postopali kakor jedna duša. Lahko so razlike v nazorih, ker od križanja mislij se poraja resnica, ali v temeljnih vprašanjih narodnega in političnega programa ne sme biti razlike."
V	mesnico. »Slov. Narod" straši z mesnico, v katero bi morala iti narodna stranka, ako bi se napravila med kranjskimi Slovenci sloga, »Narod" zato straši z mesnico, ker se boji, da bi se lahko, ako se napravi sloga, osnoval list, ki bi bil glasilo narodne stranke, kar pa »Narod" sam pravi, da ni. Saj pa tudi biti ne more, ker vedno greši zoper glavne točke narodnega programa. Za danes pribijemo samo nastopni stavek, katerega je objavil Johann Kranjec v istem članku, v katerem govori o mesnici, in ki se glasi: »Naravnost smešno je, Če namvedno obmejne Slo vence na steno slikate, prav tako, kakor nam bi ti v prvi vrsti imeli predpisavati, kako naj si svoje razmere na Kranjskem uredimo!" 'ledaj tako daleč smo prišli z zje-dinjeno Slovenijo! Da se ne osmešiš, molči o obmejnih trpinih! Ali slišite Slovenci, ki pla-čujete »Slov. Narod" in menite, da ste narodni?
—	Narodni bodete še-le potem, ako
pošljete v m e sni c o »Slovenski Narod", ker s tem rešite iz mesnice slovenski narod, katerega pobija tujec.
Slovesnost uvedenja novega civilnoprav-dnega postopanja se je vršila 1. t. m pri vseh avstrijskih deželnih in višjih sodiščih v Avstriji
V	Ljubljani so se zbrali 2, t. m. na deželnem sodišču poleg sodnih uradnikov tudi ljubljanski odvetniki in notarji. Podpredsednik dež. sodišča g. nadsvetnik Levičnikje imel pol ure tra-jajdč govor, ki je bil sicer lep in primeren, a neprimeren je bil v tem oziru, ker se ni slišala niti jedna slovenska beseda. K sklepu so uradniki, advokati in notarji zaklicali cesarju trikrat »hoch!“ — Sodniki nosijo sedaj v uradu talar, kadar pa vsprejemajo prisege ali izrekajo razsodbe, nataknejo tudi baret. Da nimajo sodišča preveč »častitljivo resnega" srednjeveškega lica, sedi poleg mož v talarjih perovodja v moderni uradniški uniformi.
Slavnostna otvoritev mestne elektrarne v Ljubljani se je vršila preteklo nedeljo. V elektrarni, ki je bila slavnostno okrašena, zbralo se je ob 11. uri dopoludne dokaj odličnih zastopnikov in gostov. Po blagoslovljenju elektrarne, katero je opravil č. g. župnik Malenšek z asistenco dveh duhovnikov, je obč. svetnik Senekovič v imenu odseka za električno razsvetljavo pozdravil župana Hribarja ter ga prosil naj prevzame zgradbo. Župan se je v daljšem govoru spominjal dolgoletnega truda, katerega so imeli razni faktorji za upeljavo elektrike v Ljubljani, ter se zahvalil njim in sploh vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da zažari sedaj po ljubljanskih ulicah elektiična luč. Zaklical je trikrat »Slava!" cesarju. Vojaška godba je za-svirala cesarsko pesem. Popoludne je bil v »Na rodnem Domu" slavnostni banket — na mestne stroške. Došli so nam glasovi meščanov, da bi se bil v sedanjih časih lahko banket morda opustil. Dotični, neravno neznatni stroški bi se koristnejše porabili za kak dobrodelni nam6n, bodisi že ljubljanski, ali občeslovenski. Banket je trajal do 6 ure zvečer, med tem časom seje izreklo mnogo napitnic na slavo cesarju, tvrdki Siemens & Halske, županu Hribarju, Ljubljani, slovenski domovini, občinskemu svetu in prebivalstvu. Po banketu so si udeležniki ogledali prvič električno razsvetljeno mesto. Razsvetljava je lepa. Male žarnice svetijo kakor stare plinove svetilnice, krasne obločnice pa sipljejo na ulice prijetno belo luč kakor bi bile polne lune. — Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava ob plinovi razsvetljavi. Pela se je opera »Halka".
V občinskem svetu ljubljanskem je dne 31, pr. m. župan Hri bar predlagal, da se imenom mesta sv. očetu Leonu XIII. čestita k njegovi Šestdesetletnici in cesarju ob vstopu v jubilejno leto. Čestitka ljubljanskega mesta sv. očetu slove tako-le: »Suae Sanctitati papae Leoni XIII. Romae. — Potestate a senatu Labacensi, Čarni-olae metropoleos, unanimi votorum consilio accepta, Sanctitati Vestrae hac solemni die, tam singulari Dei gratia fulgente, humillima prosterno vota gratulationis senatorum urbis et incolarum, ex corde profitendo obsequium homagiale ac profundissimam venerationem erga sacratissimum caput visibile sanctae matris ecclesiae catholicae.
—	Ivan Hribar, praefectus municipii Labacensis“.) (Župan Hribar je čutil potrebo, da brž prebeli na svoji osebi klerikalni madež, katerega so mu Narodovci" pritisnili zaradi izvolitve v finančni odsek, a izbral je neumestno priliko ter nato neukretno udrihnil po pojmu katolicizma.) Mesto odstopivšega odbornika Ravniharja je bil v finančni odsek izvcljen odb. dr. Požar, v šolski odsek odb. Gr o Sel j, v odsek za olepšavo mesta odb. Dimnik in v odsek za ustanovitev mestnega godbenega zbora odb. Zabukovec. Arhitektonska dela pri poslopju meščanske imovine
se oddajo tukajšnjemu kamnoseku T omanu za
svoto 459 gld. 20 kr., kiparska dela pa kiparskemu konsorciju Haselsteiner, Fischer in Beck v Gradcu.
  Čestitajoč obč. svetnikom k novemu letu je
omenil župan, da bode bodoče leto jako važno za avstrijske Slovane, ker se povsod kaže prizadevanje, da se trdno oklenemo drug druzega. „ Naravno je, da ima to tudi upliv na naše domače razmere. Začul se je iz onega tabora, iz
katerega se je doslej vedno prc glašal bratovski I boj do skrajnosti, glas po spravi. To mora vsakega iskrenega rodoljuba gotovo veseliti". — Po teh lepih besedah se je pa g. župan zopet za letel, očital stranki, ki želi spravo, njeno pre teklost in svaril, da naj se pusti r>a strani vsako teženje, ki hoče zatreti svobodno misel. Da te besede niso ugodne spravi, priča to, da jih je prinesla »Laibacherica", ki govori o slovenskih političnih razmerah le tedaj, kadar nam more škodovati. Gotovo je, da je za spravo neobhodno potreba pustiti na strani vsako teženje, da se zatre svobodna misel, a istotako teženje, da se zatre katoliška misel.
Imenovanje novih ljubljanskih ulic. Danes ob 6. uri zvečer bode v magistratni pisarni seja nekaterih mož, da se bodo posvetovali o imenovanju novih ljubljanskih ulic.
Drobne novice. — Električna železnica v Ljubljani, katero bode zgradila nemška Kranjska stavbinska družba, bode tekom leta gotova. — Predvčerajšnjim po noči se je v ljubljanski domobranski vojašnici obesil domobranec Zemljič. Bal se je kazni, ker je nekemu tovarišu ukral nekaj drobiža, — Na Igu so na Silvestrov večer ubili kmetskega fanta Janeza Uršiča. — V Ro-žeku na Koroškem so Slovenci 31. decembra pri občinskih volitvah po krutem boju prvikrat zmagali. — Kamnik je bil v petek zvečer v proslavo papeževega jubileja slovesno razsvetljen. — Šolski zavodi društva „Sloga“ v Gorici so imeli v preteklem letu 12.000 gld. dohodkov in okoli 10.500 gld. stroškov. — Blizq železniške postaje v Tržiču na Goriškem so oropali neznani lopovi kapelico Matere božje. — Na čast sv. očetu je bila dne 31. dec. zvečer v Stobu in Domžalah razsvetljava in bakljada, Žgali so se tudi veliki kresovi.
Za vzajemnost desnice v državnem zboru
sta se izrekli s primerno izjavo tudi občini Trojane in Cerkno na Goriškem.
Nove dvojezične ulične tablice imamo v Ljubljani že pribite. Nemški napisi so malo preveliki. Ne vemo zakaj se je opustil načrt, ki je določal nemščini prav majhen prostorček.
Slovensko gledališče. Sinoči se je predstavljala žaloigra »Narcis", jutri narodna igra »Debora“, v nedeljo »Brat Martin". Ta večer nastopita gospa Pola k-Bohinčeva in g Podgrajski, prihodnji torek pa se bode na korist g. Fedyczkovskemu pela opera „Halka".
V	občinskem svetu ljubljanskem se je včeraj vsprejel predlog, da kupi občina hišo »Pisateljskega društva" na Poljanah za svoto 20.000 gld.
Ljubljanski socijalno - demokratski železničarji, katerih vrste je »Krščanskosocialno železničarsko društvo" znatno skrčilo, so imeli v ponedeljek zvečer v Koslerjevi pivovarni shod. Tiste, kar jih je še ostalo, je »vrtal" sodrug Kristan. Nadejal se je, da bode novopotrjena socialnodemokratska železničarska organizacija zopet cvetela, kar so navzočni potrdili s »Pfui-Krek". Rekel je, naj železničarji verujejo samo socijalnodemokratskim »obljubam", in ne krščan-skosocijalcem, ki so hlapci črnuhov. Jokal se je nad preganjanjem Judov. Železničar imej rudeče prepričanje! Gosp. Jean iz Celja je povedal Kristanu, da so socijalni demokratje hlapci Židov. Sodrug Zadnik je tudi spustil svojo kolobocijo. Železničar Finžgar se je čudil, da se na tem shodu vsiljujejo za voditelje železničarjem ljudje, ki niso železničarji. Plačanih agentov, kakeršen je Kristan, ne potrebujemo! Umevno je, da po teh perečih besedah sodrugi niso pustili Finžgarja govoriti dalje. Upili so, da Finžgar — laže Kordelič je razpravljal o »farskih otrocih", kar so socialnodemokratski železničarji vsprejeli za strokovno predavanje. Kristan je izrekel mnenje, da bi bilo »dobro", ko bi imeli v Ljubljani »Socialnodemokratski Dom". Vsprejela se je resolucija, da naj vsi železničarji pristopijo nazaj k socialnodemokratski organizaciji. Zanimivo je, da se je na shodu vsprejel predlog, da naj se razpravlja slovenski, a da so voditelji kljub temu usiljevali nemške govore. Na shodu je bila večina neželezničarjev.
Smrtna kosa. V soboto popoludne položili so v Ljubljani k večnemu počitku gospo Ivanko
Gutnikovo, vrlo pospeševateljico narodnega dela Veliko je svoj čas storila za procvit slovenskega gledališča in za družbo sv. Cirila in Metoda. — V Adlešičih je 28. decembra umrl učitelj g. Fr. Koller po kratki bolezni. — Dne 1. januvarija je umrl v starosti 67 let v Celovcu g. Oskar Alexander grof Christalnigg plem. Gilitzstein, oče znanemu rodoljubu gosp. grofu Osk. Christalniggu v Goričah v Rožni dolini.
Kazen se odpusti po cesarski naredbi vsem tistim, kateri pri davčnih napovedbah pred 1. januvarjem 1. 1898. niso podali resničnih podatkov o najemščinah.
Sad kranjskega prepira. Trije onih mladeničev, ki so nagajali 31. oktobra 1. 1. tisti večer po shodu v Vipavi in okoli župnega dvorca v Gočah razsajali, so bili te dni obsojeni v Vipavi na 4, 5 in 6 tednov ječe, za kar se imajo zahvaliti tistim, ki so jih nahujskali. Nekateri fantje so pa zaradi omazanja oken poklicani pred dež. sodišče v Ljubljano. Tak napredek rodi naš prepotrebni domači prepir 1 Mi pravimo; proč s prepirom in s tistimi, ki s kričanjem o »svobodi-' ljudi poganjajo v »nesvobodo" !
V Zagorju pri Savi hočejo napraviti tako ljudsko šolo, kakoršne imajo koroški Slovenci, da bi se namreč otroci precej v prvih razredih mučili z nemščino. Govori se, da sta za tako šolo v deželnem šolskem svetu glasovala tudi gg prošt Klofutar in prof Kržič. Ako je to istina, udarili bodemo tudi mi po nemškutarjih brez pardona. Jako sumljivo se nam zdi, da »Slovenec" ni stvari precej pojasnil, ko ga je »Narod" iz val.
Iz Zagorja ob Savi se nam piše: Naši »Siingerbundarji" so na Silvestrov večer nabijali celo noč do poznega jutra na svoj nemškutarski boben, in to pod vodstvom tistega L. Habata, ki je bil pred par meseci še trd slov. kršč. socijalist. Kot kuriosum imate tu imenitno »Einladung zur Glasmacher - Sylvester - Abend: verbunden mit einem Tanzkranzchen welches am 31. 1. M. in — Localiteten des Luca Habat zu Toplit^ stattfinden wird Entre nur den Ein-geladenen gestattet, Amfang 8 Uhr abends. Um zahlreichen Besuch bittet L. Habat Wirth." Omenjam mimogrede, da je bilo več odličnih nemških družin prav tisti večer zbranih v »Domu," kjer so nas gospice Detelova, Hilli-jeva, Hanakova in Junisova prav izborno zabavale s citranjem in petjem, gospoda Hanak in Eržen pa s svojimi kupleti. Tako imamo sedaj v slavnem Zagorju kacih 5 —6 strank; Mi kršč. socijalisti stojimo nasproti nenarodnim mokračem Največ udov pa štejejo naši »Cakovci", t. j. tisti, ki previdno čakajo, katerih se bode najbolje okleniti. Pa naj še kdo reče, da v Za-gorji ni »fietno"! — Prihodnjo nedeljo imeli bodemo v »Domu" zanimivo veselico.
V	Trstu je včeraj neki slovenski vojak, Zupančič, rodom Tržačan, v gostilni »Andemo de Pepe" ustrelil iz revolverja dvakrat na ženo brivca Candottija ter jo lahko ranil in potem samega sebe usmrtil. Vzrok poskušenemu umoru in samomoru je bila ljubosumnost.
Shod slovenskih delavcev v Gorici. V nedeljo dne 2. t. m. vršil se je v Gorici veličasten shod slovenskih delavcev. Velika dvorana hotela Suva je bila čisto natlačena. Vseh zborovalcev je bilo nad 600. V imenu odbora za shod je pozdravil navzoče č. g Knavs, kipelan iz Št. Petra, ter je predlagal izvoliti predsednikom državnega poslanca č. g. dr. Gregorčiča, kateri je bil z gromovitimi „živi)o"-klici, soglasno izvoljen. Č. g. K n a v s je govoril potem o krščansko soci-jalnem programu, katero nalogo je izvršil moj-sterski. Pojasnil je zbranim delavcem, kako bi se moralo skrbeti za njihovo gmotno zboljšanje v vseh ozirih. Č. g. Dermastja je govoril o katoliški cerkvi in socijalnem vprašanju. Razlagal je pomen deset božjih zapovedi za socijalno | preosnovo. Kadar se bodo spolnovale te, bode rešeno tudi socijalno vprašanje. Gosp. Gostinčar govoril je o praktični organizaciji, ter poživljal delavce, obrtnike in kmete, da si zasnujejo krepko krščansko-socijalno organizacijo. Vsi govori so bili z burnim navdušenjem vsprejeti. Na predlog g. Dermastja izrekel je shod zaupnico slo-
I	vanski krščanako-narodni zvezi ip. g. poslancu
dr. Gregorčiču, na kar je g. predsednik, zahvaljujoč se, zaključil z „živijo“-klici cesarju in papežu velepomenljivi shod, kateri bode v soci-jalnem, narodnem in verskem oziru brez dvojbe veliko koristil. Okrajno glavarstvo je hotelo delati nekatere sitnosti, — rado bi bilo shod, ki se je vršil po § 2. zb. zak. zabranilo, toda možatemu nastopu nekaterih mož se je umaknilo. Menda tudi znamenje primorskih razmer.
Goriški italijanski deželni poslanci so vložili protest zoper postopanje slovenskih tovarišev, v katerem Slovence neusmiljeno bičajo. Slovenski poslanci imajo prav, da se ne udeležč sej deželnega zbora, ker Italijani nočejo dovoliti, da bi se jim izpolnile opravičene zahteve, med katerimi je posebno pereča ona, da naj se ustanovi upravni odsek, v katerem bi imeli Slovenci večino, ker imajo Italijani večino v važnem finančnem odseku. Italijani se boje, da bi se govorilo v zbornici o upravnih zadevah goriške dežele, katere dve tretjini sta slovenski.
V	Celovcu so 30. dec. pr. 1 priredili bakljado priljubljenemu bivšemu dež. predsedniku Schmidt,-Zabierowu. Peli so mu, obč. svet pa je poslal k njemu deputacijo, ki mn je izjavila, da se Nemci težko ločijo „von dem deutschfreundlichen Landesprasidenten",
Zavod za slepce bodo zgradili prihodnje leto na Koroškem. Nemci hočejo, da bi bil ta zavod čisto nemšk, in da bi se slovenski slepci z nobeno besedico ne poučevali v zavodu v maternem jeziku. Ministerstvo pa meni, da naj slo venski slepci vsaj prvi pouk dobivajo v maternem jeziku. Tedaj tudi ubogi slovenski slepci morajo postati Germani!
Slovenska opera, ki gostuje jutri v Celju, ne bode pela „ Trubadurja", ker je gdč. Horvatova obolela. Pela se bode opera „Traviata".
Slovensko-amerikanski koledar za 1.1898. je izšel v zalogi New Yorškega „Glas Naroda".
Društva.
»Glasbena Matica1'. — Ker je nastavila Čitalnica svojo veselico tudi na 8. januvarja t 1. prestavi se ples pevskih zborov „Glasbene Matice" za jeden teden, in tako se bo vršil drugi koncert Glasbene Matice dne 12. januvarja v Sokolski dvorani in ples pevskih zborov dne 15. januvarja v čitalniški dvorani „Narodnega doma". — V četrtek 6. t, m. popoludne ob l»/a uri je prva glavna skupna vaja.
Slovenska krščansko-socijalna zveza v Ljubljani je poslala sv. očetu Leonu XIII. tole pismo: „Sveti oče! Vedno živo pomneč velikih dobrot, ki jih je Vaša Svetost skazala v dobi Svojega vladanja vsej človeški družbi s prekrasnimi okrožnicami, zlasti z ono o delavskem vprašanju, pomneč dalje skrb in ljubezen, s katero je Vaša Svetost vedno objemala slovanske narode, ki se je o njih že opetovano izrekla, da so za velika dela odločeni od Boga, izraža Slovenska krščansko-socijalna delavska zveza v Ljubljani
o	veselem dnevu biserne maše Vaši Svetosti svojo otroško ljubezen, udanost in pokorščino ter prosi Boga, da bi še dolgo ohranil Vašo Svetost katoliški cerkvi, pa da bi se izpolnile vse goreče želje Vaše Svetosti i glede preosnove človeške družbe i glede združenja vseh slovanskih rodov pod enim Pastirjem v enem hlevu, ki je katoliška cerkev. Da pa bo „Zveza“ mogla uspešno delovati po visokih namenih Vaše Svetosti, prosi najponižneje apostolskega blagoslova za vse društvenike. Za odbor: Karol Polak, predsednik. Iv. Štefe, tajnik.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1897 je 123 strank vložilo 35461 gld. 81 kr., 56 strank vzdignilo 14929 gld. 90 kr., 19 strankam se je izplačalo posojil 17340 gld, stanje vlog 350239 gld. 221/,, kr., denarni promet 126818 gld. 83 kr.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 20. do 31. decembra 1. 1897. poslali: Č. g. A. Bojanec, kapelan v Škocijanu, 3 gld. 80 kr.
—	Moška podružnica na Vrhniki 41 gld. — Ženska podružnica na Vrhniki 47 gld. udnine in 15 gld. 50 kr. darov za oproščenje od novoletnih ye&čil. — Podružnica v Ljutomeru po g. blagajniku J. Karbi 30 gld. — Gdč. Franjica Šmidova na Gašteju i? nabiralnika 5 gld. — Ženska po-
družnica v Dornbergu 54 gld. — Gosp. Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji, se je odkupil z rod-jino od novoletnih voščil s 5. gld. — Gospa M. Šusteršičeva p. d. Miklavova iz Dolnic in gospa T. Vodnikova iz Podutika po g. Žirovniku za novo leto 6 gld. — Moška podružnica v Postojini po g. blagajniku Šeberju 75 gld. 28 kr. — Podružnica v Braslovčah po č. g. kapelanu A. Veterniku 20 gld. 85 kr. — Slavna občina Št. Jurij ob Ščavnici 5 gld. po g. županu Brumnu. — Slavna posojilnica v Brežicah 10 gld. — Č. g. A. Šebat, kapelan, iz nabiralnika pri g. županu Fr. Peklarju na Dolu pri Hrastniku 3 gld. — Podružnica za breški okraj 134 gld. — G. Fr. Konšek na Trojanah 3 gld. iz nabiralnika in 2 gld. odkupnine od novoletnih voščil. — Gospa M. Sebe-nikar na Rakeku iz nabiralnika 11 gld. — Gosp. dr. Konrad Janežič na Voloskem 5 gld. za novo eto. — G. Ivan Štef6 v Ljubljani 1 gld. za novo ieto. — G. F. Podlirabi 5 gld. — Izvenakademična jodružnica v Gradcu po g Fr. Hrašovcu 11 gld
—	Č. g. Iv. Zupan, kurat v Št. Petru 55 gld., in sicer so darovali odkupnine od novoletnih voščil X n. gg.: R N. Pernet 10 kron; Karis, Križaj, Špilar z obiteljo, Zupan po 5 kron; Korošec, ^ovak, Studeny po 4 krone; Dekleva, Fr. Raj-čevič, Iv. Sajovic po 3 krone; Avčin, Geržina, Jakš, Kralj, Lavrenčič, Matičič, Medica, Matija Penko, Pavel Požar, Punčah, Ant. Rebec, Karol Sajovic, Schiffrer. Stele, Tomazin, Torkar, Vidic, Weiss, Zelinka, Mat. Žele po 2 kroni; Albert, Ambrožič, Buchberger, Cilenšek, Čop, Dolinar, Gabrijel, Javoršek, Kalan, Kebat, Kocmut, Ludovik, Milač, Pavlič, Struppi, Iv. Šabec, Šimanek, Velepič in Verbič po 1 krono; 8 kron je iz nabiralnika v gostilni g. Iv. Špilarja v Št. Petru. — Č. g. Peter Švegelj, ekspozit v Koprivi pri Dutovljah 5 gld. — Siava slovenski požrtvovalnosti! Živelo neomajano rodoljubje tudi v novem letu! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Narodna čitalnica v Celju priredi tekom predpusta sledeče veselice in zabavne večere: 1.) Operno predstavo nTraviata“ dne 6. prosinca 1898.; 2) Sijajen ples dne 16. prosinca 1898., 3.) Družbinski večer s plesom dne 6. svečana 1898.
Razne stvari.
Iz Rima se poroča, da je papež imel de-mantno mašo na novega leta dan v Loggia-dvo-rani. Navzoče so bile deputacije katoliških društev, skupaj okolu 3000 oseb. Verniki so izražali prisrčno veselje, ko so videli sv. Očeta popolnoma zdravega in čvrstega obhajati redko slavnost.
Povodenj so imeli zadnje dni po nekaterih ulicah v Gradcu.
V	proslavo cesarjevega jubileja bodo priredili meseca julija na Dunaju slikovit slavnostni sprevod otrok. Vdeležilo se ga bode nad 6000 otrok, ki bodo predstavljali razne dogodke iz življenja Habsburžanov.
Nova opera. „Šanka“ se predstavlja v Pragi. Uglasbil jo je Zdenko Fibich.
Rusija šteje po najnovejši štetvi 129 milijonov prebivalcev. Leta 1851. jih je imela le 67 milijonov. Evropska Rusija jih ima 94 milijonov, azijska Rusija 23 milijonov, drugo pride na ostale ruske pokrajine.
Poljski socijalni demokratje so s 1. ja-nuvarjem t. 1. pričeli izdajati svoj dnevnik.
Tisočletnica klobas. Neki zgodovinar trdi, da je sedaj tisoč let, kar so se začele delati take mesene klobase, kakeršne sedaj jemo. če so jih prvi začeli delati Kranjci, ki še slovč zaradi klobas, ni znano.
Vseučilišče v Kini. V Pekingu nameravajo ustanoviti vseučilšče, na katerem se bodo predavale evropske vede. Dijaki bodo dobivali od vlade mesečno plačo, vender pa ne bodo nikogar vpisali, ki ni že 25 let star. Stala bode visoka šola prvo leto 180.000 rubljev.
Prodaja las. V Švici, Nemčiji in Franciji imajo v nekaterih mestih sejme, na katere pridejo žene in dekleta prodajat svoje lase. Na leto doseže kupčija promet 150.000 gld. V Pi-renejah so taki sejmi vsak petek. Žene in dekleta hodijo po trgu s razpletenimi lasmi, kupci pa občudujejo in strižejo lase.
Predrznost pijancev. Nekje na Nižeavstrij-skem je stavil neki pijanec se svojim tovarišem, da v treh požirkih izpije tri litre vina. Dasi mu je tovariš odsvetoval, naj ne dela tega, je oni le izvršil svoj predrzni čin. Posledica temu pa je bila, da je umrl v malo urah. Ostali pa je imel radi tega še sitnosti na sodišču.
Izjava socijalnodemokratskega voditelja. Bebel, vodja nemških socijalnih demokratov, se je izjavil o svojih pristaših: „Mnogi socijalni de mokratje bi obesili v trenotku, ko bi dobili par tisoč goldinarjev, socijalnodemokracijo na kol, in postali bi ji i ajvečji protivniki." Da ima Bebel prav, opaža se pri socialnodemokratskih mili-, onarjih Singerju in dr. Arcusu. Prvi postopa z delavci kakor vsaki drugi kapitalist, drugi spravlja svoje rente kakor najsrditejši borzijanec.
Učni načrt za realke. Dne 28. in 29. decembra se je na Dunaju posvetovala o premembi učnega načrta za realke posebna komisija, katero e sklicalo naučno ministerstvo. Komisija se je izrekla, naj se v okvirju sedanjega učnega načrta izvrš6 potrebne premembe, in sicer naj bi se skrčile učne ure za računstvo, naravoslovske predmete in risanje ter primerno pomnožile za jezike, zemljepisje ter veronauk v višjih razredih.
Kjer je denar — tam so Židje. Banka „Alianz“ ima v upravi Žide Brandeisa, Seidlera, Goldenberga, tudi vrhovni knjigovodja je Žid. V upravi „Ankerja“ zapoveduje žid Singer. Na pol bankerotna „Austria“ ima v upravi 5 Židov. „Donau“ ima v upravi 5 Židov. „Phoenix" na Dunaju komandirajo Židje Bary, Hein, Freund. Pri „Avstrijskem Phoenixu“ so glave Židje Ewald, Franck, Freund, Geldzieher, Siegfried, Munells. čisto židovska je „Wiener Riickversicherungs-Gesellschaft"; „Assecurazioni Generali" je skoro izključno židovsko društvo. Glavni družbini prokuristi na Dunaju so Židje Funklstein, Franki in Weisenstein. General je Žid Morpurgo v Trstu. »Riunione Adriatica" je sinagoga. Tudi „Slavija“ v Pragi ni brez Židov. Tako poroča „Hrvatski Radnički Glas".
Kralj in dvoboj. Danski kralj Kristijan IX. je pisal dne 14. avgusta 1. 1611. švedskemu kralju Karolu IX., ki g» je pozval na dvoboj, to le zanimivo pismo: „Mi kralj Danski javljamo Tebi, kralju Švedskemu, da smo prejeli Tvoj sramotni list. Gotovo je smešno, da nas pozivlješ na dvoboj, ker to dokazuje, da v Tvojih možganih še niso minuli pasji dnevi. Sram Te bodi!"
Jožef Bar&k. Poroča se nam s Češkega: Nedavno je preteklo 14 let, kar je umrl veliki češki narodni učitelj in voditelj Jožef Barak. Zgodovina češkega naroda hrani njegovo ime v oni mali zlati knjižici, v katero piše le poredkoma imena onih, ki so posvetili vse dni svojega življenja delu za narod. Kaj je bil Barak Čehom, znači zadostno velika žalost, ki je zavladala pred 14 leti ob poročilu njegove smrti med narodom. Plakalo je za njim vse, zlasti pa one široke, nepregledne vrste češkega delavstva, katere so izgubile z Bar&kom očetovskega prijatelja, navdušenega pijonirja svojih teženj in marljivega bojevnika za boljšo bodočnost. Jožef Bar&k je bil demokrat v najplemenitejšem pomenu besede, bil je prvi češki organizator delavstva.
Viharna in živahna doba šestdesetih in sedemdesetih let, katera je vzgojila bratom Čehom največjih, najsilnejših in najmarkantnejših značajev, jim je dala tudi Jožefa Baraka. On je bil sin svojih razmer, svoje dobe, vsekozi dosleden in vztrajen, mož, katerega niso premagale niti ječe, niti pregnanstva.
Preganjan je bil Barak že kot dijak. Študiral je v več mestih, med drugimi tudi v Gradcu in v Mariboru. V Prago se dolgo ni smel vrniti. In ko mu je bila slednjič pot odprta vanjo, je začel svoje pravo življenje — nepretrgano delovanje. Postal je opozicijski češki žurnalist. Bil je sourednik „Časa“, zatem „Hlasa“, ustanovil je samostojno „Svobodo". Pa dolgo se ni smel veseliti zlate svobode, kajti kmalu je prišel v ječo, v kateri je prebil eno leto in pol. Prišedši iz ječe je neustrašno nadaljeval svoje delovanje. Okrog leta 1870. se je posvetil popolnoma, češkemu delavstvu. V Nemčiji sta bila povzročila takrat Marks in Lasali živahno gibanje, ki je položilo temelj današnji socijalni demokraciji.
Alojzij Večaj
pečar s ki mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61.
priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rnjave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peCi v poljubni drugačni barvi.
NatanCno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke. 1	8	(62-1)
vBjjp f	Slavnemu	občinstvu	najuljudneje	priporočam	svojo	S
Twf	bogato zalogo	g
JHL	najraznovrstnejših	W
klobukov, cilindrov čepic i. t.	d. S
\	Zagotavljam	dobro	blago	in	nizko	cetto.
JTjRL	Velespošto vanjem	Mg'
7	<l8-‘> J. Soklič.	Z
1—Stari trg it. 1 (pod Tranoo). S
mmmammmmmmmmmmmmmamm*
l	„Kondor“	navadne 1	par	J. . .	gld.	2‘—	^
;	„	ponikljane „	„	. . .	„	3—
„HellOS“ „ n n ...	,)	6*	»
;	„Halifax“	navadne „	„	...	„	1*40	*
:	p*-1	»
Andr. Bruskoviču ^
2	Mestni trg St. 10.	^
Lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven Mesarskega mosta.
Melusine- zobna in ustna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust, 1 steki. 50 kr.	1
Neprekosljivega učinka je
Tanno-Chinin tinktura za ase,
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1	steklenica 50 kr z n&vodom.
Jedina zalog-a: lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leustek.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša. Telefon št. 68 v poljubno porabo.
Prečastiti duhovščini in vsem cenjenim g naročnikom se zahvaljuje za mnogobrojno izkazano zaupanje v starem letu ter jim želi
veselo in srečno 4 a-i)
novo leto |
Avg. Mate,	I
čevljarski mojster. — Ljubljana, Kolodvorske ulice. P
______________J)j
iv Ljubljani
udano priporočava ob nastopu novega leta čestiti duhovščini in slavnemu občinstvu.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in istrijanska vina pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsaki čas po-streževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili.	6	(3-1)
Na razpolago imava tudi snažno uravnane sobe za prenočevanje.
V	mnogoštevilen obisk se priporočava
Andrej in Ana Zalar.
Domači fotografični zavod
Ljubljana Davorina Rovšeka Ljubljana
■*& Kolodvorske ulloe it. 34 >3-
se najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za častna naročila v preteklem letu, proseč prijaznega nadaljnega zanimanja ter blagohotnih naročil.	5	(3—1)
Preskrbel je za vso možno udobnost slavnega občinstva in za natančno in čisto izvršenje slik. MT Svoji k svojim! "VIS
Prodaja posestva.
Na prosto roko je na prodaj v sredi ljubljanskega mesta
PT lepa hiša
s prostornim vrtom.
Hiša stoji na oglu dveh ulic. Kdor. bi ne hotel kupiti vsega posestva, se mu odproda tudi del vrta, mimo katerega se otvori v kratkem nova cesta.
Cene jako zmerne. “tePI Več pove iz prijaznosti upravništvo „Sloven-skega Lista".	3 (1—1)
\
I
!
1
2 I
I
*
I
Najboljše in najpripravnejše drsalke *
so	**
so	^
,,Kondor»,,Helios", jf
Odgovorni urednik: S vitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij „ Slo venskega Lista." Tisak J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.
Da bi ti novi nauki ne okužili tudi Čehov, je začel Bar&k samostojno, uprav apostolsko delovanje, pri čemur ga je vodilo pred vsem globoko in gorko čustvo za delavstvo ter iskrena domovinska ljubav. Zbirati je začel okrog sebe delavce, ustanavljati društva, v katerih je navduševal priproste Čehe za najsvetejše pravice narodove- Pa tudi inteligenco je skušal vneti za delavstvo. Občeval je veliko z dijaštvom, katero ga je po pravici imenovalo svojim očetom. Osnoval je delavsko knjižnico BOsvšty lidu", za katero je sam napisal celo vrsto poučnih sestavkov. Leta 1872. je prevzel na občno željo uredništvo „Del-nickych listu", poznejše tudi »Narodn^ch Listu".
Bar&kovo delovanje je dalo podlago češkemu delavskemu gibanju, ki je danes tako živahno in razvito. Zgodnja smrt mu je sicer prečrtala nadaljne nakane, vender smemo reči, da je že Bar&k naznačil jasno in določno program češkega socijalizma.
Za njim se sedaj pridno zida in nadaljuje in s spoštovanjem se ga spominja vsak češki delavec, več delavskih društev nosi njegovo ime.
V	zadnjem času se mu je postavil tudi dostojen spomenik
Nova civilna pravda.
Dne 1. januvarja t. 1. je stopil novi pravdni red v veljavo in s tem je odpravljen stari red, ki je imel veljavo od leta 1781. Dosedanji pravdni red je imel za podlago pismeno obravnavanje in pa formalno resnico. Sestavil se je namreč po gotovih predpisih dokaz, in kar se je na ta način dokazalo, veljalo je, ne glede na to, je li, kar je na ta način dokazano, tudi resnično. Tžiko dokazovanje je provzročilo marsikatero nepravilno razsodbo. Novi zakon pa zahteva pravo materi-jalno resnico, katero si poišči sodnik sam neposredno pri strankah samih v javni obravnavi. Tedaj prava materijalna resnica, javnost obravnavanja in ustno postopanje so stebri novega zakona.
Resnica zamore biti le ena, in kar tej nasprotuje, je neresnično. Ker je po zakonu sodniku naložena sveta naloga, le pravo resnico v pravdi poizvedeti in po tej soditi, naredil se je s tem zakonom velik napredek v zakonodajstvu.
Časi so prošli, ko so odvetniki vodili sami pravdo s tem, da so popisali neverjetno velike množine papirja. V prihodnje zajemal bo sodnik neposredno iz ljudstva podatke in dokaze za pravdne slučaje, in baš zaradi tega je novi zakon tudi velikega socijalnega pomena. Odločilno in blagodejno bode vplival zakon na gospodarske in pri-
dobitne razmere občinstva. Po zakonu vije se duh zdravega realizma, povsodi se kaže nakana zakonodajalca, državljanom podati postopek, ka teri jim bode za male troške hitro pomagal do pravice. Poznati je pa treba določila zakona in zaradi tega veže vsakega državljana dolžnost, da pregleda določbe novega zakona in izkorišča njega udobnosti.
Odvetniki in drugi zastopniki.
Novi zakon veleva, da naj se pravdne stranke pred sodiščem same zastopajo, in le izjemoma določa zakon, da morajo odvetniki zastopati stranke v pravdah pred sodnimi dvori, t. j. pred okrožnimi, deželnimi, trgovinskimi in višjimi deželnimi sodišči. V vseh drugih slučajih zamore se stranka sama zastopati in se tudi brez težnje uspešno zastopa, ker sodnik sam itak išče le resnico. Stranka ima pa tudi pravico, najeti si zastopnika, kateri ni odvetnik.
Ta zastopnik sme pa biti v pravdah do 600 gld. vsaka svojepravna oseba moškega spola; izvzeti so le sodniku znani zakotni pi-sači. V pravdah v vrednosti nad 600 gld. je pa vzeti v krajih, kjer bivata vsaj dva odvetnika, vsekako odvetnika. Ako se pa ne nahajata v kraju sodišča dva odvetnika, se stranka sama sme zastopati. Omeniti pa je, da je strankam, katere se same zastopajo, ali katere zastopajo pooblaščenci, ki niso odvetniki, prisoditi, ako so pravdo dobili, edino le troške za kolke in druga plačila v gotovini. Ta naredba je velevažna glede onih pijavk, ki so vešče pisanja, in si s pravdanjem ustanavljajo poseben dohodek.
Pooblastilo se razveljavi le po odpovedi bodisi pooblastilca ali pa pooblaščenca, vender pa mora zadnji še 14 dnij po odpovedi za pooblastilca nastopati in ga varovati vsake škode. Nasprotno pa pooblastilo ne razveljavi niti smrt pooblastilca, niti spremena položaja o njega pravdni zmožnosti, oziroma o njega zakonitem zastopstvu. Vsak pooblaščenec, bodisi odvetnik ali druga oseba, pa mora sodišču predložiti pismeno pooblastilo, pri katerem zamore sodišče zahtevati, ako se javijo pomisleki glede pristnosti podpisa, da se isto sodno ali pa notarijelno poveri. Ne-obhodno je pa potrebno dotičnim spisom pooblastila prilagati, sicer ima sodišče pravico, spise zavrniti, ali pa za prilaganje strankam dovoliti obrok.
Pooblastilec in odvetnik imata konečno pravico, zahtevati, da odmeri sodišče zahtevano pristojbino, in sicer razsodi sodišče tudi o vprašanju, je li bilo odvetnikovo delovanje za razvoj pravde potrebno, oziroma se li da glede na do-tični slučaj opravičiti.	(Dalje	pride.)