2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. junija 2013  Leto XXIII, št. 25 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. junija 2013 Porabje, 20. junija 2013 (Skoro) staulejtna erba kosine fabrike STR. 4 »Če šaular na rajžo gre« STR. 7 Glasbeno popotovanje s Klariso Jovanović po Sredozemlju MED(IN)TERAN Slovenska zveza, najbole pa sekretarka Gyöngyi Bajzek, je že lani tak mislila, ka mladim trbej takšne programe poniditi, s sterimi je bole pridobi pa de njim volau davala, ka do bole ojdli na njene programe. Tau je pa najlažej napraviti s pomaučjo muzike. Tak je lani na kresno nauč (Szent Iván éj) pozvala slovensko pevko Tanjo Žagar, stera je na Gorenjom Seniki mejla koncert, potistim je pa biu ples. Letošnja muzika, stero smo poslüšali 14. juniuša, je bila bola za düšo, nej telko za nogé. Konferenčno dvorano Slovenskoga dauma v Monoš-tri so napunili mladi, pa v lejtaj malo starejši, dapa v düši ranč tak mladi poslušalci, stere je pozdravo predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök. Nastopajoče je pa pozdravo z mislimi, ka de nam po dugi zimi gvüšno dobro spadnilo, če mo leko poslüšali pesmi iz mediteranski rosagov. Pesmi nam je prinesla Klarisa Jovanović s svojo bando, stera nosi ime Della Segodba. Že sam naslov (cím) koncerta – Medinteran – nam je dau misliti. Tisti, steri ga je malo šlampasto prešto, ga je što za mediteran, pa si je mislo, tau do pesmi iz rosagov, gde skurok vsigdar sije sonce, gde je maudro morje pa gde je doma lübezen... Če ga je bole skrbno prešto, si je brodo, ka so napačno napisali rejč, vej je pa litura n odveč... Dapa če je rejč raznokpobrau, je leko gorprišo, ka so tau tri reči: Med in teran. Med je najbolj sladki, če je dosti sonca, teran – tau krepko črno vino – je najbaukši, če grauzdje zori pod močnim mediteranskim suncom. Pa tak je kraug cejli od medinterana do Mediterana. Glasbena paut se je začnila v hrvaški Istri, končala se je pa v Bosni. Ali v Turčiji? Sto bi vedo? Končala se je s pesmijo, stero spejvajo bar v šesti državaj, v več gezikaj, tak go je Klarisa Jovanovič tö zaspejvala v bošnjaškom pa v törskom geziki. Tau je ovak tö značilno bilau za koncert, vsakšo pesem je spopejvala v geziki ali gezikaj tistoga rosaga ali tiste krajine, od kod je pesem bila. Tak smo leko čüli provansalščino, istrsko slovenščino, španščino, arabščino pa gezik španskij Židov tö. Za tau, ka bi pa poslušalci tau tö razmeli, ka nam pripovejda pesem, je poskrbela pevka, stera je nam povedala kratko vsebino. Tak smo pa uživali v melodijaj, stere so bile gnauk žalostne, gnauk vesele, bile so precej raznolike (változatosak), pa dunk gnake, posredovale so, pokazale so nam čütenje narodov Mediterana. Klarisa Jovanović nam je s pomočjauv svoji izvrstni mužikašov pričarala lejpi petkov večer. M. Sukič Klarisa Jovanović pa Della Segodba Velika Polana, Murska Sobota: spominski slovesnosti ob 30. obletnici smrti Miška Kranjca PIŠEŠ LAHKO SAMO PO NAVDIHU V rojstni Veliki Polani in v Murski Soboti so počastili spomin na pisatelja Miška Kranjca ob 30. obletnici smrti. Pokrajinska in študijska knjižnica je pripravila priložnostno razstavo, Društvo slovenskih pisateljev pa spominsko slovesnost pomembnemu slovenskemu avtorju, na katerega domačiji se začenja Slovenska pisateljska pot, ki zajema 106 avtorjev v 104 krajih v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Slovesnost v Murski Soboti je začela violinistka Mirjam Mah, odlomke iz Kranjčevih del sta brala Metka Sraka v narečju in Miran Korošec. V imenu Društva slovenskih pisateljev je o delu in pomenu Miška Kranjca govoril pisatelj in pesnik Dušan Šarotar. Govornik je izhajal in se večkrat dotaknil povezave med svojim literarnim ustvarjanjem in delom Miška Kranjca, zato je tudi poudaril, da je nagovor »naklon umetniku, nekemu mojemu literarnemu spoštovanju.« Na svoje vprašanje, kaj je pravzaprav umetnost, je odgovoril z besedami Miška Kranjca: »To je tisto, kar je lepo, kar je lepota, ki se lahko enači z dušo. Tudi sam izhajam iz tega, da je umetnost enaka duši.« Pisanje literature je nek poseben občutek, »ki ga za to moraš imeti. Ne moreš pisati kar tako in kar izpostavlja tudi Kranjec, da lahko pišeš samo po navdihu.« Miško Kranjec je navdih iskal in našel pri tistem, kar je najbolj poznal, kar mu je bilo najbližje, in to so bili njegovi sorodniki, njegovi prijatelji, njegova ožja in širša skupnost in narava. »Neskončna narava, ki ni lepa kar tako, ampak je lepa za tistega, ki v njej vidi kaj lepega.« Dušana Šarotarja navdihuje Kranjčeva literatura z vsepričujočim spominom. »Kranjec v svojih največjih delih piše po spominu, piše po nareku tistih, ki so mu nekaj povedali«, je izpostavil Dušan Šarotar in prebral odlomek iz svojega romana Ne morje, ne zemlja. Julijana Vöröš iz Pokrajinske in študijske knjižnice je predstavila razstavo o literarnem delu Miška Kranjca, in sicer od rokopisov, napisanih na roko, še ne na pisalni stroj, do obsežnih zbranih del, ki jih je - nekdanja - ugledna Pomurska založba izdaja v dvanajstih knjigah. Na ogled so prve objave Kranjčevih literarnih del, denimo iz leta 1925, časopisi, v katerih je sodeloval, tu je tudi prva številka Ljudske pravice, ki jo je urejal v Veliki Polani; na panojih je predstavljena večina literarnih del, ki jih je več kot petdeset. Že omenjena Slovenska pisateljska pot, ki se začenja na Kranjčevi domačiji - ne pa na rojstni hiši, ker le-te ni več - in nadaljuje po slovenskem literarnem prostoru, med že pokojnimi književniki. Eden izmed sodelavcev publikacije, literarni zgodovinar in urednik Franci Just, je pred opisom Slovenske pisateljske poti namenil pozornost tudi Mišku Kranjcu. Povedal je, da je pisatelj pripadal generaciji mladih izobražencev, ki so zlasti v tridesetih letih prejšnjega stoletja želeli spremeniti tedanje zatohle poltične razmere. V teh stremljenjih se je Kranjec pridružil komunističnemu gibanju. Po 2. svetovni vojni je njegova generacija vizijo družbenih sprememb tudi udejanila. »Vendar ta vizija ni prestala preizkušnje časa, je pa preizkušnjo časa prestalo Kranjčevo literarno delo. Morda ne v celoti, ampak velik del obsežnega literarnega opusa, predvsem tisti del, v katerem pisatelj izhaja iz rodne pokrajine,« je ocenil Franci Just. Zato tudi ni nič nenavadnega, da se Slovenska pisateljska pot začne v Prekmurju, na domačiji Miška Kranjca. »Slovenska pisateljska pot je projekt v nastajanju, to je svojevrstna pot, ki želi povezati slovenske kraje, v katerih so se bodisi rodili ali dalj časa živeli slovenski pisatelji.« (Podrobneje o Slovenski pisateljski poti v eni naslednjih številk Porabja, zdaj le kratko mnenje, da bi morali avtorji v projekt vključiti dr. Avgusta Pavla, ki ni bil samo etnolog, prevajalec in učitelj, marveč tudi pesnik, ki je del svoje poezije napisal tudi v slovenskem jeziku, v narečju. Enako mnenje o tem si deliva odlična poznavalka življenja in dela dr. Avgusta Pavla, etnologinja Marija Kozar Mukič in avtor tega prispevka. Kajti pomembni avtorji iz avstrijske Koroške in Italije so vključeni v Slovensko pisateljsko pot). Tekst in fotografije: Ernest Ružič Spominsko slovesnost so izvajali violinistka Mirjam Mah, recitatorja Miran Korošec in Metka Straka, Slovensko pisateljsko pot pa je predstavil Franci Just Pisatelj Dušan Šarotar je bil slavnostni govornik ob 30. obletnici smrti Miška Kranjca: »Pišeš lahko samo po navdihu.« POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MURSKA SOBOTA Razstavo o literarnem delu Miška Kranjca je pripravila Julijana Vöröš. Na ogled so tudi prva objavljena pisateljeva dela Vabimo Vas na obisk POTUJOČE KNJIŽNICE Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Brezplačno Vam nudimo izposojo knjig, zvočnih in videokaset. Gradivo si lahko izposodite za 14 dni. Vaš kraj bomo obiskali v ponedeljek, 2., 16. in 30. septembra, v ponedeljek, 14. in 28. oktobra, v ponedeljek, 11. in 25. novembra in v ponedeljek, 9. decembra. ČAKAMO VAS na Gornjem Seniku od 8.30-9.30 ure, na Dolnjem Seniku od 9.40-10.10 ure, v Sakalovcih od 10.20-10.40 ure, v Števanovcih od 11.00-11.45 ure in v Monoštru pri hotelu Lipa od 12.15-13.00 ure. Domačija Miška Kranjca, za katero vzorno skrbi občina Velika Polana, in kjer se začenja Slovenska pisateljska pot, opisana v obsežni publikaciji na 350 straneh Brezje-Bled-Ljubljana Romanje monoštrskih romarjev »Zakaj ljubezen je ena sama in nedeljiva: v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse - mati, domovina, Bog.« Slovenska samouprava Monoš-ter-Slovenska ves se je pred leti odločila, da bo med delom, ki je namenjeno ohranjanju naše domače, porabske slovenske kulture in jezika, poskušala preko cerkve, preko vere oživljati ter okrepiti slovensko narodnostno identiteto pripadnikov slovenske manjšine v Monoštru ter Slovenski vesi oz. v neposredni okolici mesta. Prepričana sem, da smo marsikaj dosegli, kajti od septembra do maja (poleti namreč ni slovenskih maš v Monoštru) so verniki vsak mesec na tretjo nedeljo v lepem številu napolnili monoštrsko baročno cerkev, ko smo imeli slovensko mašo. Že lani smo načrtovali romarsko pot v Slovenijo, in sicer na Brezje, na Bled in v Ljubljano. S to potjo smo se nameravali zahvaliti ženskam, ki pojejo pri sveti maši, in ministrantom ter vsem drugim ponuditi možnost, ki jim je versko življenje, duševno zdravje prav tako pomembno kot telesno. Lani nam ni uspelo uresničiti teh načrtov, letos sem se spet prijavila na natečaj, ampak tudi tokrat nismo bili uspešni, brezplačne poti torej nismo mogli organizirati, program pa smo vseeno izpeljali srečno in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Kljub dolgi zimi, kljub finančnim težavam se je naš avtobus 13. aprila napolnil do zadnjega mesta. Čeprav smo krenili ob pol petih zjutraj, smo vsi potniki, romarji navdušeni in veseli, drug drugega v duši objemajoč sedli v avtobus. Naš duhovni vodja je bil kaplan monoštrske župnije, gospod Bence Ipacs, ki je sicer Madžar, ampak zelo spoštuje naša prizadevanja za ohranjanje lastne identitete in je pripravljen tudi sam kaj pomagati pri tem. Naučil se je po slovensko Očenaš, in če ne bi spet hodil na univerzo, bi že gotovo poznal tudi druge molitve. Zmenili smo se, da bomo vmes kaj tudi madžarsko zmolili in zapeli tudi madžarske Marijine svete pesmi, večino pa po slovensko. Žal, gospod Franc Režonja, generalni vikar murskosoboške škofije, naš priljubljen in prečastiti pomočnik na verskem področju, se zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti našega romanja. Zgodaj zjutraj smo začeli na avtobusu z jutranjo molitvijo, priporočili smo se v varstvo Božje Porodnice, temu je sledila molitev rožnega venca ter litanije Matere Božje, tj. Loretske litanije. Sama sem po odhodu – ko sem pozdravila potnike – obljubila lepo, sončno vreme, saj sem si tudi sama želela, da bo to naše romanje zelo zelo lepo, k temu pa mora biti tudi lepo vreme. In kaj se je zgodilo…! Blizu Maribora je začelo deževati! Upanje me ni zapustilo, in da bi lahko potrdila, da nas bodo na Gorenjskem segrevali sončni žarki, sem na hitro poklicala gospoda, s katerim sem bila glede klica že vnaprej zmenjena, da mu bom povedala, koliko ljudi se bo peljalo s pletnami na Marijin otok, ter sem ga takoj prosila za »vremensko napoved« za gorenjske kraje! Pomiril me je: sonce nas že čaka! Med občudovanjem večno lepih krajev po Sloveniji smo pravočasno prispeli na Brezje. Pred slovensko mašo, ki se je začela ob 10.00, si je vsak lahko ogledal cerkev in okolico, se sprehajal po parku, molil pred kipom Marije Pomagaj. Brezje je začelo obiskovati vse več romarjev v 19. stoletju, ko se je ob milostni podobi Marije Pomagaj zgodilo več uslišanj in dvoje čudežnih ozdravitev. Leta 1988 je cerkev Marije Pomagaj na Brezjah papež Janez Pavel II. razglasil za baziliko. Ko je maja 1996 prvič obiskal Slovenijo, je tudi sam poromal v njeno svetišče in molil pred milostno podobo. Mene se je posebej dotaknila misel, ki jo je ob tem obisku zapisal kardinal Meisner, nadškof v Kölnu, zato jo bom z veseljem delila z vami: »Če hočemo spoznati narod, moramo najprej obiskati ’prvo damo’ tega naroda. Vaša ’prva dama’ je Marija Pomagaj na Brezjah. Zato ne preseneča, da se je k njej takoj po prihodu v Slovenijo odpravil sveti oče Janez Pavel II.« Leta 2000 je bila bazilika Marije Pomagaj razglašena za slovensko narodno svetišče. Brezje – »srce Slovenije« - ima posebno vzdušje. Med zidovi cerkve se za človeška ušesa neslišno spuščajo vzdihujoče, skrivnostne prošnje ter zahvale za izpolnjene prošnje. Za svetišče skrbijo frančiškani, ki so ob cerkvi postavili svoj samostan. Sveta maša je bila izjemno lepa! Cerkev je bila kljub soboti polna vernikov, razen nas so bili še tudi drugi romarji, domačini in mladi, ki so se pripravljali na prvo obhajilo, drugi pa na birmo. Počutila sem se počaščeno, ko me je samostanski brat zaprosil, naj berem pri maši Božjo besedo! To doživetje me bo spremljalo do konca življenja. V »srcu« matične domovine, na Brezjah v baziliki Marija Pomagaj sem smela v velikonočnem času brati Božjo besedo! Pri maši je somaševal tudi naš kaplan. Ob koncu maše smo še pod vodstvom gospoda duhovnika, ki je imel prekrasen glas, čudovito zapeli doretsko litanijo! Segala je globoko v dušo! Po maši smo zapeli še pred kipom Marije Pomagaj našo porabsko Marijino pesem, molili in posredovali svoje posebne prošnje za prihodnost in zahvale za v preteklosti dobljene dobrine, pri katerih nam je pomagala Marija Pomočnica. Pot nas je potem peljala v najlepši kraj Slovenije, na Bled! Ko smo prispeli v mesto, so nam že od daleč mahali prijazni možje, ki so ugotovili po naši registrski tablici, da smo mi romarji, ki hočemo z njihovimi pletnami na Marijin otok! Vožnja po Blejskem jezeru se me vedno zelo dotakne, tokrat še posebej! Žalovala sem sicer, da je narava imela zamudo, da še ni zelenilo okrog nas, vseeno so bili vsi potniki zelo navdušeni nad potjo. V cerkvi so si skoraj zaželeli nekaj skrivnostnega, medtem ko so zazvonili z zvonom v cerkvi Marije Vnebovzete. Sreča in zadovoljstvo sta se kazala na obrazih vseh romarjev. Ko smo bili spet »na kopnem«, smo se malo sprehajali okrog jezera, ob dveh pa smo – čeprav smo bili že mimo Kristusovega vstajenja, toda še v velikonočnem času – zmolili križev pot v župnijski cerkvi, kjer nas je lepo sprejel tudi domači župnik. Po duševnih užitkih smo na avtobusu med vožnjo do Ljubljane pogledali v torbe in vsak je pojedel svojo hrano, ki smo jo prinesli od doma. Po »kosilu« se je volja naših potnikov še izboljšala, vse več smo peli čudovite Marijine pesmi. V glavnem mestu Slovenije, v Ljubljani smo si ogledali center, malo smo se sprehajali v starem delu mesta, se usedli v župnijski cerkvi. V stolnico svetega Nikolaja smo lahko vstopili le eden po eden, ker so imeli sveto mašo za Gregorija Rožmana, ki »se je vrnil« v svojo domovino, in prav ta dan je bil njegov pogreb ob 15.00 v ljubljanski stolnici. Pri organizaciji tega nisem mogla predvidevati. Še danes me spremljajo spomini z romanja in mi polnijo dušo z radostjo! Verjamem, da nisem sama, ki čutim tako, več sopotnikov mi je izrazilo podobno zadovoljstvo. Naslednjič nas bo peljala romarska pot v Sloveniji na Sveto goro! Erika Köles Kiss Pred milostno podobo Marije Pomagaj na Brezjah V cerkvi Marije Vnebovzete na blejskem otoku (Skoro) staulejtna erba kosine fabrike OD SLOVENIJE… V Evropi so kose že duga-duga stoletja redili v fabrikaj, v avstro-ogrskoj monarhiji je tau tö edna najstarejša meštrija bila. Njeni najvekši center je biu v Zgornjoj Avstriji, v krajini med rekama Ybbs pa Enns. Od tistec je ta industrija prišla na priliko v varaš Mondsee tö, od kec je te dale üšla v Monošter. Baron Joseph Wieser je daubo dopüščenje za odperanje kosine fabrike 7. juliuša 1902, njegvo firmo so 15. juliuša 1902 registrerali z imenom »Monoštrska prva madžarska fabrika kos in kosic«. Mlin od cistercijanov pa grünt kauli njega se je kazo za dob-ro mesto za fabriko. Eden tau mašinov so pripelali iz varaša Mondsee, od šteri je do danes gorostalo pet veuki mašinski klapačov z lesenim štilom (farkaskalapács). Kose so redili z rokami dobro nutnavčeni delavci, šteri so že duga lejta tau delali. Do leta 1920 so tau zvekšoga bili tihinci, potom toga pa so začnili nutvčiti domanje delavce iz Varaša pa krajine kauli njega. Dosta Slovencov je delalo v tom cajti v monoštrskoj kosinoj fabriki, eške gnes živejo takši nekdešnji delavci. Za tau, ka se naredi edna navadna kosa, je trbölo napraviti 42 féle del. V koso so nutvrezali simbol delavnice, ka aj bi küpci znali, gde so go naredili. Med lejtami 1902-2001 so v Monoštri redili 190 féle kos, zvekšoga na mašinaj, šteri so bili tam že od začetkov pa so gnes muzealna vrejdnost. Zvün kos so eške redili kosice (srpe), motke, lopate, sable, podkvi, ročne pa mašinske žage, brane pa drüge škeri za paverska dela. Eno leto pred tistim, ka bi fabrika svetila svoji 100 lejt, so go leta 2001 zaprli. Nej davnik so v organizaciji Knjižnice Ferenca Móre, Kulturnoga drüštva »Pannon Kapu« in drüštev fotografov pa domoznancov v avli monoštrskoga gledališča oprli razstavo z naslovom »Pretek-lost, sedanjost in ... kosine fab-rike?« Na toj so bile vöpostavlene fotografije iz indašnji aktivni cajtov, iz časov pred zaprejtjom fabrike pa v najnovejši lejtaj. Zvün toga smo najšli železne škeri, štere so v varaškoj fabriki napravili za bližanje pa dalečnje rosage (Algerija, Bangkok, USA, Indija ptt.), na vsikšoj pa se vidi simbol fabrike: kača pa krona. Na razstavi smo leko eške vidli makete mašinov, najbole klapačov, depa na ednom teveni so se vrteli vseféle kejpi o fabriki tö. Med dokumentami je biu eden najbole zanimivi dnev-nik brigade delavcov z vnaugo kejpami o vküpnom socialnom žitki. Na odprejtje razstave je prišlo sploj dosta lüdi, v dvorani gledališča se je bilau žmetno geniti. V Monoštri skoro vsikši má takšo žlato, štera je delala v kosinoj fabriki. Eške več: med gosti s sejrimi vlasami smo najšli več takši moškov pa žensek tö, šteri so negda v fab-riki krü slüžili. Na program so prišli ništerni slovenski delavci s Porabja ranč tak. Navzauče je pozdravo nekdešnji podžupan Monoštra pa eden prejdjen fabrike Miklós Pochán. V svojom svetešnjom guči je tapravo, ka so dokumente pred ednim letom začnili zberati flajsni Varašanci s cilom, ka bi v red vzeli vse stare kejpe. Tau zgodovino škejo v prvom redej nutpokazati mlajšoj generaciji, za tiste malo starejše pa želejo pripelati čütenje nostalgije. »Moremo skrb meti na tau, ka je ostalo. Prosim voditele varaša, aj pomagajo oprejti muzej za zgodovino industrije« - je končo svoj guč Miklós Pochán. Župan mesta Monošter Gábor Huszár je na tau odgovor dau, ka je ministrskomi presedniki lani septembra v Jáki prejkdau dokumentacijo, povezano s fabriko, Viktor Orbán pa je obečo pomauč. »Dam svojo rejč, ka mo se mi v Monoštri tö trüdili rejšiti vse, ka je ostalo« - je eške povödo župan Huszár. Potom toga, ka so si navzauči poglednili razstavo, je prišo najbole zanimivi tau obiska. Z vodenjom slejdnjoga glavnoga inženira Gyule Kovácsa so leko najgir lidgé nutstaupili v fabriko. Tam je je čako žalosten kejp: zidine na nikoj dejo, mašinge čakajo svojo usodo na ednom küpi. Inda je tam veuko živlenje bilau, nej samo v fabriki, liki v biféni pa stanovanjaj tö. Tistoga zadvečerka so tovarno gorpoiskale vse generacije. Cejlo zidino so leta 2005 zavarovali kak spomenik, ne vej se pa eške, če de z njé leko grato muzej, šteri bi skrb emo na staulejtno erbo najvekše fabrike v Monoštri. Razstava v gledališči de oprejta do 23. juliuša. -dm- Bratuškova obiskala Rim Premierka Alenka Bratušek se je mudila na prvem delovnem obisku v Italiji in pri Svetem sedežu. V Rimu se je s premierom Enricom Letto in predsednikom Giorgiom Napolitanom pogovarjala o dvostranskem sodelovanju in ukrepih za reševanje krize, tudi v območju evra, v Vatikanu pa jo je na zasebni avdienci sprejel papež Frančišek. Premierka je z italijanskimi sogovorniki izmenjala oceno dvostranskih odnosov, obravnavali pa bodo tudi ukrepe Slovenije za reševanje finančne in gospodarske krize ter aktualne evropske in mednarodne teme. Enrico Letta je po pogovoru z Alenko Bratušek izrazil velik interes Italije za proces privatizacije v Sloveniji. Kot je dejal, si bo prizadeval za to, da se Italija vključi v ta proces, kot pod-ročja interesa pa je izpostavil letališki, poštni in bančni sektor. Italija je prva partnerica Slovenije na pod-ročju turizma, druga na področju gospodarstva in tretja investitorka. Slovenija je lani izvozila v Italijo za 2,4 milijarde evrov, uvozila pa za dobre štiri milijarde evrov. V središču pogovora z italijanskim kolegom je bil tudi položaj slovenske manjšine, saj so se srečanja predsednikov vlad prvič udeležili tudi predstavniki slovenske in italijanske manjšine. Skupne kontrole na meji s Hrvaško Od 1. julija bodo državljani Slovenije in Hrvaške lahko hitreje prestopali državno mejo na 33 od 57 mejnih prehodov, piše v dogovoru, ki sta ga podpisala notranja ministra obeh držav. Ranko Ostojić in Gregor Virant sta namreč v Zagrebu podpisala dogovor o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole ob hrvaško-slovenski meji od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija. Večina od 33 skupnih službenih mest bo na slovenski strani meje, le dva ali trije pa na hrvaški, je dejal Virant in poudaril, da je uvajanje skupnih službenih mest ena prvih koristi, ki jih bodo državljani začutili takoj po vstopu Hrvaške v EU. V varaškoj fabriki so redili motke za cejli svejt Telko lüstva je avla gledališča že davnik nej vidla Na razstavi so bili dokumenti, kejpi pa maketi tö … DO MADŽARSKE Srečanje generacij Spejvali smo na gradi Bogenšperk Zadnji teden maja smo preživeli sodelavci Karitas v Portorožu z našimi starejšimi iz Porabja, Prekmurja in Prlekije. Bogate izkušnje, ki so jih naši letovalci pridobili v svojem življenju, so si nesebično podarjali med seboj. Program letovanja namenjamo starejšim ljudem, ki so mnogokrat pozabljeni od bližnje in daljnje okolice. Sedanja družba tudi izključuje starejše z nizkimi pokojninami. Tako si starejši mnogokrat ne morejo privoščiti vsakodnevnih dobrin, kaj šele socialnih programov oddiha, letovanja ali drugih, ki dvigajo kakovost življenja. V Škofijski karitas Murska Sobota že več let uspešno izvajamo tedenski program »Letovanje starejših« v Sončni hiši Portorožu. V programu želimo omogočiti starejšim ljudem, da vsaj krajši čas preživijo v skupnosti sorodnih ljudi. V programu želimo duh Karitasa ponesti med udeležence. Za veliko »družinsko« mizo se nas je v Sončni hiši v Portorožu zbralo petintrideset ljudi. Delili smo si delo, zgodbe življenja, zapete pesmi, sprehode, oglede znamenitosti, predvsem pa svojo dobro voljo in nesebično ljubezen do bližnjega. Potovanje z vlakom je bilo zelo velika preizkušnja za vse udeležence letovanja, kajti komaj so stopili na vlak v Soboti, že so se morali pripravljati za izstop v Ljutomeru, nato z avtobusom do Ormoža, nato spet na vlak do Divače, pa spet na avtobus in končno smo prispeli Portorož. Prvi večer smo se spoznavali med seboj. Zbrali smo se iz Razkrižja, Svetega Jurija ob Ščavnici, Gornje Radgone, Ljutomera, Odranec, Sobote, Martjanec, Velike Polane, Maribora, Gornjega Senika, Števanovec, Monoštra, Apač, Beltinec … Naslednji dan pa je bil kar naporen, ko smo se v dopoldanskem času podali raziskovat zgodovino Pirana, lepote morskega življenja v velikih akvarijih, prečudovitega Tartinijevega trga. Po kosilu smo se podali na plavanje v morski vodi, sicer v bazenu zaradi slabega vremena. Zvečer pa smo se podali po »slani« nekdanji železnici v predor. Predor nam je dajal prijetno akustiko celo uro in pol. Zapeli smo veliko pesmi, ki so jih peli že naši daljni predniki. V sredo nas je obiskal ravnatelj Škofijske karitas Murska Sobota g. Simon Slana, v četrtek pa generalni tajnik Slovenske karitas g. Imre Jerebic. Prav z veseljem pa smo v goste sprejeli RTV Slovenija iz Kopra, ki je ugotavljala bogastvo narečij združenih v Sončni hiši v Por-torožu. V Portorožu smo preživeli duhovno bogatih pet dni s prijetnimi ljudmi iz Porabja, Prekmurja, Prlekije in drugih krajev. Upamo, da bomo tudi naslednje leto imeli priložnost se spoznavati med seboj v prečudoviti Sončni hiši, ki nam je grela naša srca kljub izredno nizkim temperaturam. Jožef Kociper Pevski zbor iz Šmartnega pri Litiji je 2. junija pozvau Mešani pevski zbor A. Pavel z Gorenjoga Senika na skupni koncert. Njini pevski zbor je pred leti spejvo v Monoštri na srečanji pevski zborov. V nedelo rano v pau ausmoj smo se odpelali z Gorenjoga Senika, pa itak smo malo zamidili sveto mešo v Šmartnem. Po svetoj meši so krstili 11 mali mlajšov, stari so bili od tri kedne do pau leta. Na leto štirikrat krstijo, če je pa potrejbno po ednom tö. Nabito puna cerkev je bila, telko mladine pa male dece sem že dugo nej vidla. Bili so mladi zakonci s trejmi mlajšami, pri nas je tau tö tak bilau za moja mlašeča lejta. Po sv. meši so nas gospodinje čakale s pokarajom, kavo, pijačo. Potejm nas je gospod Milan Klančnik odpelal na grad Bogenšperk. Po starom se je zvau Wagensperg, zato ka je renesančni grad zozidala rodbina Wagen. Leta 1672 sta grad küpila Janez Vajkard Valvazor pa njegva žena. V njegvom časi so na gradi meli bogato knjižnico pa grafično delavnico. Od leta 1692, gda se je Valvazor izselo iz grada pa vse do leta 1853, je grad meu več lastnikov (tulajdonos). Te ga je küpo knez Windischgrätz, njegva držina je na gradi živela vse do leta 1943. Po drugi bojni, od leta 1949 do leta 1964, so v njem bili ježuiti. Po l. 1972 ga je dala občina Litija gorobnauviti, tak je zdaj v njem muzej pa gostišče. Na dvorišči grada je dosti kulturni programov, turisti ga tö radi obiskujejo, ka je lejpa okolica. V muzeji smo si leko ogledali razstavo o živlenji in deli Valvazorja. Po obedi v tretjoj vöri se je začno program na dvorišči. Vrejmen je nej bilo najlepše. Najprav je domanji zbor vküper z deco iz vrtca zaspejvo pesem Kak lejpa je šmartniška fara. Mali mlajšov je bilau osemnajset, vse duge kitice so na pamet spejvali. Potem je domanji zbor zapopejvo štiri pesmi. Gda smo mi na oder staupili, je že spadnila kakšna kapla dežja, dočas ka smo osem pesmi zospejvali, smo bili mokri kak riba v vodej. Po nastopi nam je dobro spadnila topla »Krčma«,(tak se zové gostišče v gradi) gde smo se segreli. Slabo vrejmen je nam nej vkraj-vzelo volau, smo geli, pili pa spejvali. Naši gostiteli so nas trnok gorprijeli, lejpe spomine smo s sebov prinesli. Hvala, Baug njim povrni! Vera Gašpar Poplave v Budimpešti povzročile za več kot 3 milijarde forintov škode Glavnomestna skupščina je že nekaj dni po poplavah (prejšnjo sredo) imela podatke o tem, koliko škode so povzročile poplave v Budimpešti. Po izračunih so stala obrambna dela 1,73 milijarde forintov, sanacija škode pa bo 1,52 milijarde forintov, torej skupaj 3,25 milijarde forintov. Glavno mesto bo iz lastnega proračuna pokrilo le delček stroškov (219 milijonov), za več kot 3 milijarde se bo obrnilo na vlado, ki naj bi škodo pokrila iz postavke vis maior. V Győru začeli proizvajati novo Audijevo vozilo Prejšnji teden (12. junija) se je začela serijska proizvodnja v novem obratu tovarne avtomobilov v Győru, ki jo je Audi zgradil za 900 milijonov evrov. Limuzina Audi3 bo prvi avtomobil, ki ga bodo proizvajali v celoti na Madžarskem. V novem obratu so zaposlili 2100 delavcev, s tem se je število zaposlenih pri Audiju dvignilo na 9200. Slovensnosti ob začetku serijske proizvodnje se je udeležil tudi premier Viktor Orbán, ki je izpostavil pomembno vlogo Audija pri tem, da bi Madžarska postala center avtomobilske industrije. Pred sto leti so pripeljali v Szombathely relikvije sv. Martina Pred sto leti, 13. junija 1913, so na prošnjo takratnega škofa sombotelske škofije Jánosa Mikesa pripeljali v Szombathely relikvije sv. Martina, ki je zavetnik škofije. Sv. Martin, poznejši škof v francoskem Toursu, je bil rojen v antični Savarii, ki je stala na mestu sedanjega Szombathelya. Za sprejem relikvij so v takratni škofiji pripravili veliko slavje v mestu s 30 tisočimi prebivalci. Škofija se je na dogodek pred sto leti spomnila z rastvavo, ki so jo 12. junija odprli v škofijski palači. Na razstavi so na ogled dokumenti in fotografije dogodka leta 1913. Razstavo je odprl škof dr. András Veres, ki je govoril o čaščenju sv. Martina. www.porabje.hu Za srmaka sem se naraudila, pa kak srmak mrdjem Marika Šömenek, po doman-jom Kaucina v Ritkarovci žive z možaum pa s trejmi mlajši. Njina iža je v ednom najlepšom kraji Porabja. Rejsan lejpo pa mirno mesto je tau, pa ranč tak mirno žive tü Marika s svojo družinov tö v rojstni kuči, ka je od starišov erbala. Istino, gnesden je že zato malo vekša pa lepša, zato ka so go obnauvili pa ešče dvej sobe vcujzozidali. Dapa te mir pa veselge, ka sta zdaj pri Kaucini družini, prvin pri taum rami rejdko bilau videti, čütiti. Zato, ka se je med tejmi kustimi stenami dosta vse dogajalo, ka je Marika samo po devetdesti lejtaj zvejdla. - Marika, tau povej meni, kak leko gnesden mirno živé? »Mirno leko živéš, če ti tak brodiš, pa če nevolo, ka go ti maš, vse pistiš pa si zadovolen s tistim, ka maš. Če ‚š vsigdar na tau brodo, ka baude, te se ti zmejša, nej slobaudno naprej broditi, ka baude, tau baude. Če si kaj naprej zbrodiš, tak nede tak, zato ka se nika vsigdar zgodi.« - Dapa tak mislim, ka takše nature tö moraš biti, zato ka vsikši je nej takši, nej? »Dja tak mislim, ka se tau od svojoga mamija erbala, ona je taša bila. Moje stariše so fejst na nikoj djali, dja sem doma vsigdar samo tau vidla, kak smo srmacke pa tau, ka nika nejmamo. Moj pokojni ati se je tü v piti vzeu, dapa zdaj s tau glavauv ga že razmejm pa ga ne saudim za volo tauga. Dapa te kak mala dekličina sem tau cejlak ovak vidla, da se je nikanej skrbo za družino. Zdaj že tau moram prajti, ka srmak je nej emo volau. Zato nej je vseedno bilau, ka maš petnajset plügov guštje, pa gnauk ti samo vse kraj vzemejo. Pa tau je že srmak ranč nej zadaubo, ka sledkar, gda sva že same bile z mamov, so nam več zemlé vkraj vzeli, zato, ka smo go nej delali pa trava gorzrasla na njivi. Tau je tistoga reda nam ešče občina (tanács) vkraj vzela, tak ka so nas poduploma štrafali.« - Zaka so vam te gauštje kraj-vzeli? »Zato, ka so kulacke bili, dapa tau sta mena ati pa mami nikdar nikanej gučala. Dja sem samo telko vejdla, ka smo fejst srmacke bili, pa tašo ronjavo strejo smo meli, ka se je ftič skaus nje neso. Kak dja dostakrat pravim, za srmaka sem se naraudila, pa srmak mrdjém. Zdaj ka dja že tü delat odim, zdaj je baukše, dapa če bi nej delala, ranč ne vejm, ka bi bilau z nami.« - Tvoje stariše so vöodpelali, gda so je za kulake vzeli? »Tau je tak bilau, ka so je nej odpelali, samo napoma so vöodli pa so je štrafali. Štere so odpelali, so tü nej meli leki žitek, dapa nika so bar zato slüžili. Pri nas so doma nika nej njali, vse, ka so pripauvali, so njim odpelali. Za volo tauga, kak baba tak dejdek, sta brž, eden za drugim tapomrla, v tauj velkoj žalosti. Kak bi pa nej, gda sta dočas, leko povejm, bogato živela, gnauk pa samo nika nejmaš. Dejdek je fejst šparo, ešče te tü, gda sta z očov v gauštjo šla. Dostakrat sta se sfadila pa sta domau z gauštja prišla, zato ka dejdek nej püsto baur podrejti, zato, ka je lejpi ali zato, ka aj eštje raste, na slejdnje sta pa te tak domau prišla, ka enga sta nej podrla. Za volo tauga, ka smo srmacke bili, so nas fejst dola gledali. Eš-tje sledkar mi je edna ženska prajla, dobro ka nejmate gauško. Tau je fejst dobro bilau, da sva z mamov vsigdar v državno gauško odla vejke vöpucat, ka smo ovak nej meli drva za zimau.« - Gda si tau zvejdla najprvin, ka ste vi tö kulacke bili pa ka so vam vse krajvzeli? »Tau sem dja že samo po devetdeseti lejtaj zvejdla, mami je mena od tauga nikdar nika nej gučala. Ati pa, pokojna düša, se je tak bojo, če policaja zagledno, ka trpeto kak šiba na vodej. Moja sestra pa dva brata so od tauga gvüšno ka več znali, zato ka dja sem med njimi najmlajša. Gda je tau bilau, te sem se dja eštje ranč nej naraudila. Mena je mati vsigdar prajla, kakkoli je, dja aj nikdar nikoga ne saudim, zato, ka Baug de tak saudo vsakšoga. Mati je trno vrla ženska bila, dja sem v tejm gorrasla, pa dja tö proban taša biti, če se mi posreči. Dja sem dosta bila z njauv, zato ka ati je brž mrau, ovak bi na Nemško odišla delat. Etak sem pa te mogla ostati, zato ka mati je za očom eden filer nej dobila, zato, ka tri mejsece pred penzijov je mrau.« - Ka misliš, zaka se je tvoj oča tak fejst bojo od policajov? »Zato, ka njega so sploj dosta bíli, za volo tauga. On si je že grabo kopo, ka ga tastrlijo, moja sestra Ani pa brat Djauži sta ga pa gledala vö na okno. Že više kolen je emo grabo skopano, gda je eden prejdjen prišo, šteri je te drüge dola stavo. Če bi ga te tastrlili, te bi tü doma bijo pokopani niže rama. Zdaj že razmejm, zaka je on taši bijo, ka samo pijo pa z nitjim se je nej spravlo. Doma smo mi nika nej meli, zato sem dja stejla delat titi, ka bi domau pejneze pošilala, ka bi malo vred leko prišli.« - Te ste vi fejst srmacke bili. »Srmacke smo bili, djesti tak nej bilau, najbola pa gvanta smo nej meli. Dja sem vsigdar vekši gvant nosila, kak je moja mera bila. Gnauk sem v cerkvi stala, pa kak so mi vlase vlačili, šaupa je pistila pa ala mi je dolaodlatejla do pet, pa tak sem tam stala kak eden mali popič. Sestra Ani je dosta starejša od mene, nej bila že doma, dapa ona je zato slöjžila, pa ona mi je vsigdar alo tjöjpila. Tau je, srmak se bila, dapa ka vejm. Te sem nej mejla srečo, pa zdaj tö nej, gda je odškodnina bila, ka so nazaj davali goštjé. Naša pokojna mami je vsigdar gučala, ka nam drügoga gauštjo nej trbej, samo našo pa našo, te so pa našo nika nej nazaj dali. Tak ka smo pa brezi goštjé ostali, vse te kárpótlási jegye (boni za odškoknino) eštje gnesden mam. Dvaujo malo gauško sem tjöjpila, ka je nikoma nej trbelo, zato ka mami je meni vsigdar tak pravla, ka za gröjnt se nikdar nej slobaudno vlejčti, meje nej vöklasti, nej tadale klasti, mama je sploj taša bejla, kak Röfcin vöjac, Jenő, brat od nje.« - Ka misliš, zdaj bi lažejši žitek mejla, če bi režim vaše nej za kulake razglaso? »Vejš, ka dosta lažej, dja sem tak mogla začniti žitek, ka sem vse mogla tjöjpiti, vej pa nika nej bilau pri taum rami. Gda so zvedli, ka so oni tö kulacke, te je ona vse, ka pri rami bilau, tazdavala, zato ka tau mislila, ka je vöodpelajo na Hortobágy. Gda so zvedli, ka nedo je tapelali, te je üšla, ka nazaj sprosi, dapa nej so njej nazaj dali. Tau so prajli, ka tau je njena tašča njim dala, dapa tau je nej bilau istino. Nika je nej ostalo v iži, nakla na ponjavi so spali. Sabatina Mariška pa Rejza, Bazetjina Rejza so bile tiste, štere so njim večkrat cuker ali melo prinesle, zato ka so naši nej meli djesti. Moja sestra Ani bi od tauga dosta vejdla gučati, zato ka ona je v tejm gorarasla, dja sem te eš-tje nej živela. Tak pomalek sem začnila, najprvin sem talejre tjöjpila, pa potistim vse drügo, ka je nej bilau pri rami. Nika sreče nejmam, vejn zato, ka na taši den sem se naraudila. Gda bi človeki malo baukše šlau, te sem pa dola s poda (podstrešja) spadnila, pa sem pa več lejt doma bila, pa nej samo dja, liki eštje mauž tö, zato ka nika sem nej mogla delati. Dapa eštje gospodnomi Baugi hvala, ka leko ojdim, ka tö samo ednomi doktori leko zahvalim.« - Dapa zvün tauga tak vidim, ka zato z možaum pa s trejmi mlajšami mirno pa veselo živete, nej? »Tau je samo zato, ka vrloga, dobroga moža mam, ka je največ vrejdno. Če bi nej taši bijo kakšni je, te ranč ne vejm, ka bi delala.« Karči Holec Marika Šömenek (Čer) Stari kejp z mamov pa mlajši, steri so zdaj že velki pa se včijo na univerzi »Če šaular na rajžo gre« Na krato Tistoga lejpoga, sunčnoga petkovoga zadvečerka (7. junija) smo se napautili v Sakalauvce, ka so tam držali piknik za konec šaulskoga leta vsi porabski mlajši, šteri se slovenski včijo. Kauli pau edne smo pri nogometnom igrišči najšli samo flajsno županjo vesi Valerijo Rogan, štera se je pripravlala, ka gorprija blüzi 180 mlajšov z lerancami pa škonikami. Pomalek so zač-nili nutkapati: oprvin srejdnješaulci z Varaša, na tau pa eške cejla števanovska pa gorenjesinčarska dvojezična osnauvna šaula. Če rejsan je tisti keden dež dostakrat samo tak copoto (pa vejmo, ka so indri po rosagi vodé sploj narasle), je tistoga petka milostivi biu. Šaularge so dojseli na stauce k stolam pod senco dvej viski drejv pa mérno čakali, ka de se zgodilo. Piknik se je začno s kulturnim programom. Na začetki je »Mukičova banda« s Sombotela (oča Francek s fudami pa sin Dušan z gitarov) zaigrala edno veselo pesem o možej pidjanci, te pa je predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pozdravo vse navzauče. Najoprvin se je zavalo županji Sakalauvec, ka je dala mesto za piknik, te pa je želo mlajšam lejpe poletne počitnice pa proso, ka aj se dale flajsno včijo slovenski materni gezik. Povödo je eške, ka so pri državnoj samoupravi nej steli tak »uradnoga« konca leta, kak so šegau meli, liki so zorganizerali piknik s spejvanjom pa športnimi špilami. Županja Valerija Rogan pa je tapravla, ka je bila sploj vesela, gda so go s strani državne samouprave pozvali, ka bi steli piknik v Sakalauvci držati. Vse navzauče je pozdravila glavna organizatorka piknika, predsednica Komisije za šolstvo pri DSS Eva Lazar tö. Mesto je rejsan sploj lejpo bilau, na travi so tö leko sejdli tisti mlajši, šteri so v nadaljevanji kulturnoga programa pomagali spejvati slovenske pesmi. Mukičova banda je igrala, najoprvin pa so cujspejvali šaularge s Senika pod vodstvom Ibolye Neubau-er. Zborček 15-20 pesmarov je spejvo domanje porabske naute, kak so: Mamca moja, V jesenskoj nauči, Eno takšo bi rad... Pri tej slejdnjoj so že poslüšalci, drügi mlajši ranč tak vdardjali nogé kak pesmarge. Na redej je bila pesem Rozinka, te so naprej prišli mlajši s števanovske šaule tö. Če rejsan je na začetki malo žmetno šlau, na konci so tak plesali té porabski ples, ka je bilau veseldje gledati. Pesem Abraham má sedem sinov so že vsi vküper spejvali, najmlajši s Števanovec pa so nutpokazali svoj hejcni ples. Gda so plesci trüdni gratali, so dojvseli k sinčarskim pesmarom, tak je »mejšani« zbor že skoro tresti članov emo. Spejvale so se pesmi s Slovenije: Če študent na rajžo gre, Na planincah sončece sije pa drüge, števanovskim pesmarom je pomogla leranca Eva Kukor. Zdrüženi porabski pevci so slobaud vzeli s tradicionalnov pesmov za konec: Paj nédemo domau, dva goslara pa sta svojo delo končala z Igrala je Mukičova banda. Po pauvörnom vküpnom srečanji se je začno tisti tau zadvečerka, šteroga so mlajši gvüšno najbole čakali: pod vodstvom škonika Csabe Bartakoviča so na red prišle športne igre na fusbalskom igrišči. Škonik telesne vzgoje Csaba je dostafele špile vözbrodo za šaulare: z botom za hokej so mogli labdo lejvo pa pravo pa kaulivrat pelati, veuko vlogo so meli »hulahop« kraugi, depa takšo tö bilau, ka sta mog-la dva šaulara malo labdo z dvej strani z glavami držati pa tak leteti. Čütenje v Sakalauvci je sploj veselo bilau, če se je štoj nej v igraj špilo, je leko navijau ali lejto po veuki trankaj. Gvüšno, ka so vsi navzauči zaslüžili güžno, sploj pa tisti, šteri so največ lejtali. Od organizatorov so dobili »piknik-pak«, od sakalauvske samuprave pa čokolado. Najvekše veseldje pa je te bilau, gda je prišo auto s sladoledom. Toga piknika gvüšno eden šau-lar nede pozabo. Istina pa je, ka je mlajše eške čako en keden sedenja v šaulski stolicaj. Lejpi spomini pa so venak pomagali, ka so vödržali tisti par dni pred poletnimi počitnicami. -dm- DUO Fodor ZSM je 26. majuša nota pokazo drügo paut svojo najnovejšo kratko igro avtorja pa režiserja Mikija Roša z naslovom »Horoskop« turistom, članom Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Predstavitev je bila v Slovenskom daumi v Varaši. Skoro 200 lüdi se je zbralo v Sakalauvci Folklorna skupina penzionistk ZSM je slovenske plese iz svojoga repertoara zaplesala 6. juniuša betežnikom v Daumi za prizadete (Szociális Otthon) v Csákánydoroszloni. 8. juniuša je pa gorstaupila med drügimi slovenskimi pa vogrskimi skupinami v gledališči v Varaši na programi podiranje mlaja, steroga je pripravo domanji Civilni forum. Program se je začno s povorko (felvonulás) 11 nastopajoči skupin prejk centra varaša, potejm so skupine gorstaupile v gledališki dvorani. Foto: A. Károlyi, M. Sukič Klara Fodor Vsefelé športne špile so čakale mlajše »Mejšani pevski zbor« s Sinika pa Števanovec Akti in minljivost PETEK, 21.06.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.40 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 11.00 METULJČEK IN METULJČICA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 11.30 ANICA, DRUŽ. NAN., 12.00 PANOPTIKUM: UMETNOST KURIRANJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.00 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 16.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MOČ BONITETNIH AGENCIJ, DOK. ODD., 18.05 STRASTI, TV-NAD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TVOJE PESMI ŽIVIJO NAPREJ, POKLON LOJZETU SLAKU IN NJEGOVI GLASBI, 21.20 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 21.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 12.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.00 NAJBOLJŠI IZ ZAGORJA: KONCERT NAGRAJENIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI 2012, 15.10 SLEDI, 15.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.10 STRAH PRED SVETOVNO TOVARNO KITAJSKO, DOK. ODD., 17.00 ŽOGARIJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 OSMI DAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NIGERIJSKA KRI, DOK. ODD., 20.55 STARA NERGAČA, ANG. NAN., 21.25 RESTAVRACIJA RAW, IRSKA NAD., 22.20 VARES: APRILSKA DEKLETA, FIN. NAN., 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.06.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, 7.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, 7.40 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 BINE: LUTK. PREDSTAVA, 8.25 ČAROBNE ROKE, ODDAJA ZA OTROKE, 8.28 ŽIVALI IZ KOCK, POUČNA ODDAJA, 8.30 KASPER, NO! DELJENJE, 8.35 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.00 ANICA, OTR. NAN., 9.20 BUKVOŽER, 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 MALTEJEVA NOVA ŠOLA, DOK. FILM, 10.30 MOJA SOBA: JAN - BMX, 10.50 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, 11.30 GRDI RAČEK, RUSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.55 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: HENK, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 NA VRTU, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 USODNA NOČ, AM. FILM, 21.45 POROČILA, 22.15 POLETNA SCENA, 22.45 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.30 DVANAJST: HANS MAGNUS ENZENSBERGER, 0.35 OZARE, 0.40 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SOBOTA, 22.06.2013, II. SPORED TVS 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 POLETNA SCENA, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 10.30 SLOVENCI V ITALIJI: POT MIRU OD ALP DO JADRANA, 11.00 PISAVE, 11.30 OSMI DAN, 12.10 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 13.45 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: NIGERIJA : URUGVAJ, 16.30 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: EKIPNA TEKMA, 19.00 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: HELSINKI 1983, ŠPORTNI FILM, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ITALIJA : BRAZILIJA, 22.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: JAPONSKA : MEHIKA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.06.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: ADRIAEN VAN OSTADE: UČITELJ, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA:, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 SIJAJ, SIJAJ SONČECE: 44. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 15.05 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - SMRTONOSNI KULT, ANG. NAN., 21.30 POGOVORNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 KIFELJC: ROŽNATI PANTERJI, FR. SER., 0.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.15 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL NEDELJA, 23.06.2013, II. SPORED TVS 7.20 SKOZI ČAS, 7.30 POLETNA SCENA, 7.55 DVANAJST: HANS MAGNUS ENZENSBERGER, 8.55 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 9.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 10.10 GLASBENA MATINEJA, 10.10 GODALNI KVARTET FIASCO, 10.40 ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN GEORGE PEHLIVANIAN, 11.55 KAJAK KANU - SVETOVNI POKAL: SLALOM, 13.00 ŽOGARIJA, 13.35 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: JAPONSKA : MEHIKA, 15.25 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: RIM 1987, ŠPORTNI FILM, 16.25 ATLETIKA - EVROPSKO PRVENSTVO: EKIPNA TEKMA, 19.00 ULIČNA KOŠARKA, 19.05 VESLANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.25 ŽREBANJE LOTA, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: NIGERIJA : ŠPANIJA, 22.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: URUGVAJ : TAHITI, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.06.2013, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.15 UTRIP, 7.30 ZRCALO TEDNA, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 SMRKCI, RIS., 9.05 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 9.10 ABECEDNIK ZALJUBLJENE KRASTAČE, 9.45 OBISK V AKVARIJU, 9.50 IZ POPOTNE TORBE, 10.15 NOČKO: J.W.GRIMM: BREMENSKI GODCI, OTR. SER., 10.25 POTEPANJA, ODDAJA ZA MLADE, 10.50 CIAK JUNIOR: PIFLARKI, KRATKI FILM, 11.00 AMBRINO ŽIVLJENJE, DOK. FILM, 11.15 TEKMA, KRATKI FILM, 11.30 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.50 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 BINE: LUTKOVNA PREDSTAVA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.05 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.15 POROČILA, 22.40 POLETNA SCENA, 23.10 PLATFORMA, 23.40 LOVCI NA UMETNINE, ANGLEŠKI FILM, 1.10 KNJIGA MENE BRIGA, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.06.2013, II. SPORED TVS 11.30 TOČKA, 13.25 NA LEPŠE, 14.35 POGOVORNA ODDAJA, 15.30 NIGERIJSKA KRI, DOK. ODD., 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 PRAVA IDEJA!, 17.25 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 17.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: URUGVAJ : TAHITI, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE, 20.50 WALLANDER: DOGODEK V JESENI, ANG. SER., 22.20 RAZRED ZASE: ZADNJI ŠOLSKI DAN, 22.45 TOČKA, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 25.06.2013, I. SPORED TVS 7.20 POLETNA SCENA, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 SMRKCI, RIS., 9.05 BINE, LUTK. NAN.,, 9.25 ČUDODELNI UROK, KRATKI FILM, 9.40 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKA MEGLA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 9.50 STUDIO KRIŠKRAŠ, 10.15 MOJA SOBA: JAN - BMX, 10.35 POD KLOBUKOM, 11.20 PESEM TIŠINE, DOK. FILM, 11.35 DVIGALO, KRATKI FILM, 11.50 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.15 PLATFORMA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 HUD, AM. FILM, 15.50 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 ELI IN FANI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 BRIŽINSKI SPOMENIKI, DOK. ODD., 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 OD GROBA DO GROBA, SLOV. FILM, 21.45 NEKOČ JE BILA DEŽELA PRIDNIH, DOK. FILM, 23.05 POROČILA, 23.25 POLETNA SCENA, 0.00 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 0.30 POGOVORNA ODDAJA, 1.20 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL TOREK, 25.06.2013, II. SPORED TVS 12.00 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 13.40 TOČKA, 14.40 OBZORJA DUHA: ZA BOGA IN ČLOVEKA, 15.15 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GLASNIK, 16.35 SIJAJ, SIJAJ SONČECE: 44. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV, 18.05 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 18.35 SILENCE, GLASBENIKA S KONCA SVETA, DOK. FELJTON, 19.05 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 PESEM IMA MOČ, DOK. ODD., 21.30 PARKIRAN, IRSKI FILM, 23.05 TOČKA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 26.06.2013, I. SPORED TVS 7.10 POLETNA SCENA, 7.35 DNEVNIKOV IZBOR, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 SMRKCI, RIS., 9.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 9.25 ZLATKO ZAKLADKO, ODDAJA ZA OTROKE, 9.40 CIAK JUNIOR: DRAGE MOJE OVČICE, KRATKI FILM IZ FRANCIJE, 10.00 MERLE, DOK. FILM, 10.15 LAHKO NOČ, FRANK, KRATKI FILM, 10.30 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 10.50 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 11.30 NEKOČ JE BILA DEŽELA PRIDNIH, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 MOJA EDINA, AMERIŠKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER, 23.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL SREDA, 26.06.2013, II. SPORED TVS 14.20 TOČKA, 16.15 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.50 GLASNIK, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.40 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA: KOŠARKO ČUTIM, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: POLFINALE, 22.50 OČA, SLOVENSKI FILM, 0.00 TOČKA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.06.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.10 ODMEVI, 8.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 8.03 KARLI, RIS., 8.05 MUSTI, RIS., 8.10 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.15 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.25 KANOPKI, RIS., 8.35 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 8.40 SMRKCI, RIS., 9.05 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 9.20 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.05 MOZART, ODDAJA O MOZARTU, 10.15 MUZOZLET, 10.30 MIROVNI TABOR - SONJIN DNEVNIK, DOK. FILM, 10.45 POPRAVNI DOM ZA STARŠE, KRATKI FILM, 11.00 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.25 POVRATNA VOZOVNICA, DOK. ODD., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 INFORMATIVNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 ANICA, OTR. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZAPELJEVANJE POGLEDA, DOK. SER., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 27.06.2013, II. SPORED TVS 14.15 TOČKA, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 16.55 MUZIKAJETO, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 SKRITI KOTIČKI SVETA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KOŠARKA: KOŠARKO ČUTIM, 20.50 NOGOMET – POKAL, 22.50 MARIA WERN: NITI DUH PRETEKLOSTI, ŠVEDSKA NANIZANKA, 0.20 TOČKA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL To dvoje povezuje znani in priznani slovenski fotograf Ivo Borko na svojih fotografijah, izmed katerih je en del predstavil tudi v Monoštru. Njegova razstava z naslovom Ukradeni spomini se je odprla v pe-tek, 7. junija ob 18. uri v razstavni dvorani Slovenskega kulturno-informacijskega centra. Ivo Borko izhaja iz Gornje Radgone, po poklicu je doktor veterinarske medicine, ki pa se trenutno ukvarja z založništvom. Fotografiji se je zapisal že v gimnazijskih letih. V času študija v Ljubljani si je nabiral fotografska znanja v znameniti fotogrupi ŠOLT. Po poznejšem in večletnem fotografskem »počitku« se je leta 1995, na svojem prvem potovanju po Afriki, vrnil k ustvarjalni fotografiji. Leta 2002 se je včlanil v fotoklub Murska Sobota, vendar se s fotografijo bolj resno ukvarja šele od leta 2008, ko je s somišljeniki v Gornji Radgoni ustanovil fotoklub Proportio divina, kjer je tudi predsednik. Sprva se je ukvarjal z naravoslovno in popotniško fotografijo, sedaj pa vse bolj postavlja v ospredje svojega fotografskega zanimanja človeka, pa naj si bo to kot nepozirani ali v zadnjem času vse bolj pogosto pozirani portret, akt ali celo objekt inscenirane fotografije. Kljub temu da se je mednarodnih fotografskih natečajev začel udeleževati šele leta 2008, so njegove fotografije visele že na več kot 160 fotografskih salonih v 37 državah sveta, zanje pa je prejel že 75 nagrad, od tega 4 modre značke za najboljšega razstavljalca in 20 zlatih medalj. Na podlagi doseženih rezultatov mu je Fotografska zveza Slovenije leta 2010 podelila razstavljalski naslov kandidat za mojstra fotografije FZS, mednarodna fotografska zveza FIAP leta 2011 naziv Exellence FIAP, letos pa še Exellence FIAP bronze. Od letošnjega leta predsednikuje tudi Fotografski zvezi Slovenije. Do sedaj je imel že 20 samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji in Bolgariji. Razstavo, s katero se predstavlja v Monoštru, je poimenoval »Ukradeni spomini« in je del širšega ciklusa »Zakleti grad in druge zgodbe«. S temi fotografijami Borko opozarja na minljivost lepote, saj kot razpadajo stavbe, prav tako se spreminjata telo in lepota žensk. K razstavi je Rafael Podobnik, predsednik Umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije, napisal spremno besedo: »Avtor vodi modelke v neobnovljeni del Negovskega gradu, v bolgarske propadajoče hotele, v zapuščena počitniška naselja ob Črnem morju. Razpadajoče sobane zavzemajo kačaste plezalke. Skupaj z ženskimi akti obujajo zdavnaj zamrlo življenje. Porajajo se slutnje veselja, žalosti, intime, ujetosti. V slepeči zunanji svet-lobi zgorijo deli telesa. Boleče nam vrtajo v zavest. Širokokotni objektiv navpičnice preoblikuje v dramatične diagonale. Na zazidano okno v grajski kapeli je prislonjena lestev. Ni naslikana, kot so budistične. Ne vodi k razsvetljenju, prej k večni obsedenosti. Polžasto zavite stopnice vodijo iz prepada v temo. Vabljiva svetloba je lažna, ker ne oznanja izhoda. Posnetek za posnetkom veča brezup. V vsaki sobani preži na nas minljivost življenja. V vsaki sobani preži na nas minljivost naših del. Tudi umetniških fotografij!« Nikoletta Vajda-Nagy