Recenzije, publikacije / Book review, publications
DELAVCI IN DELODAJALCI 1/2013/XIII
RECENZIJA KNJIGE / BOOK REVIEW:
BUELENS, Jan, CAMAS RODA, Ferrán, DIMITRIU, Raluca, HAKVOORT, Kim, HELLSTEN, Jari, KOTHE, Wolfhard, KRESAL, Barbara, PEARSON, John, RAYER, Ceciel, REYNIERS, Kelly, ROSENDAHL, Cathleen. Standard work : an anachronism?. Cambridge; Antwerp; Portland: Intersentia, 2013. 235 str. ISBN 978-1-78068-132-0.
V	središču zanimanja pričujoče monografije je t.i. standardna pogodba o zaposlitvi, ki v razvoju številnih nacionalnih sistemov delovnega prava kot socialnega korektiva pomeni referenčno točko za oblikovanje delovnopravnega varstva ljudi, ki opravljajo delo za drugega v odvisnem razmerju. Prof. Rigaux v predgovoru knjige poudari, da je standardno delo oziroma standardna pogodba o zaposlitvi v smislu zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom z enim delodajalcem, za katerega se opravlja delo, tisto izhodišče, ki je dolgo predstavljalo osrednji del delovnega prava in pomenilo podlago za dostojno delo, torej takšno, ki delavcem zagotavlja ustrezno zaščito, varnost zaposlitve oziroma dela in predvidljiv dohodek, s tem pa tudi podlago za stabilna in kvalitetna družbena razmerja. Prevlada svobodnega tržnega gospodarstva in s tem povezane ideologije je že dolgo podprta z liberalizacijo trga dela in internacionalizacijo, posledično naraščajoči pritiski na nacionalno oblikovane mehanizme socialnih korektivov pa vodijo v vse bolj fleksibilna delovna razmerja, spodkopavanje standardnih plačnih in delovnih pogojev in razraščanje prekernih oblik zaposlitve in dela. »Zdi se, da je referenčna funkcija pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v nevarnosti, dostojanstvo ljudi pri delu pa ogroženo«, sklene prof. Rigaux.
Monografija je del projekta oblikovanja 'Evropskega observatorija o standardnem delu', ki poteka v okviru Univerze v Antwerpnu in njene raziskovalne enote 'Socialna konkurenca in pravo'. Namen projekta je natančneje spremljati položaj pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas v različnih državah članicah EU, da bi lahko bolj temeljito razumeli omenjene procese. Monografija tako raziskuje, kako so zakonodajalci v različnih nacionalnih ureditvah delovnega prava odgovorili na dojemanje spremenjene vloge standardne zaposlitve. Ali je standardno delo postalo nekaj, kar je treba šteti za anahronizem v današnji družbi, se provokativno retorično sprašujejo avtorji tudi v naslovu knjige.
V	uvodu John Pearson obravnava širši okvir spreminjanja vloge standardne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pritiski v smeri spreminjanja trgov dela so
121
Recenzije, publikacije / Book review, publications
Katarina K. Šoltes: Recenzija knjige: Standard work: an anachronism?, Intersentia, 2013
se začeli krepiti zlasti v 1980-ih, korenine tega procesa pa je iskati tudi dlje nazaj, v spremembah gospodarstva in politike tekom prejšnjega stoletja. Dvom v prihodnost standardne zaposlitve je bil predmet pogostih razprav, tako v medijih kot tudi v resnih akademskih publikacijah, med katerimi sta bili še posebej odmevni Rifkinova knjiga 'The End of Work' (1995) in Beckerjeva 'The Brave New World of Work' (2000), ki sta opozorili na bistvene spremembe ali celo konec sveta dela, kot smo ga poznali. Tudi to je prispevalo k bistveno spremenjeni percepciji vloge standardne zaposlitve.
Sicer pa je značilnost literature o obravnavani tematiki, da je sestavljena iz serije nasprotujočih se binarnih pozicij, za in proti. V tem okviru Pearson v uvodu obdela štiri temeljne točke dosedanjih razprav, ki so vir 'sporov', nasprotujočih si stališč v literaturi, in izziv za opredelitev, da (naj) ima standardna zaposlitev osrednje mesto na trgu dela. To je najprej vprašanje, ali standardno delo izginja in ga nadomeščajo nestandardne oblike zaposlitve, kot so začasno delo, za določen čas, agencijsko delo, delo s krajšim delovnim časom itd.? Stališču, da je res tako, nasprotujejo tisti, ki poudarjajo, da standardne zaposlitve za nedoločen čas še vedno 'vztrajajo' v praksi delodajalcev. Vendar pa je bolj kot vprašanje, ali standardna zaposlitev ostaja prevladujoča oblika zaposlitve ali ne, pomembno vprašanje, kako soobstoj in porast drugih oblik zaposlitev vpliva na percepcijo standardne zaposlitve in njeno ureditev. Drugo vprašanje se tiče porasta prekernih, atipičnih oblik zaposlitve. Tretje vprašanje se nanaša na ekonomske razprave o pomenu fleksibilnosti trga dela - ali trgi dela bolje delujejo in zagotavljajo višjo zaposlenost, če so fleksibilni, ali pa je ravno obratno? Glede tega so stališča ekonomistov zelo različna. Četrto vprašanje odpira bolj splošni vidik, ali standardna zaposlitev pomeni zagotavljanje določenih značilnosti delovnih razmerij, ki jih normativno štejemo za dobre, in kako se pravo odziva na ureditev standardnega dela?
V poglavjih o posameznih nacionalnih ureditvah je koncept standardne zaposlitve obravnavan z razvojnega vidika v okviru posameznih držav. Monografija v izbor držav, ki pokrivajo različne delovno in socialno konceptualne tradicije znotraj Evropske unije, vključi Združeno kraljestvo, Belgijo, Nemčijo, Finsko, Romunijo, Slovenijo, Španijo in Nizozemsko. Pri tem monografija izhaja iz skupne opredelitve standardne zaposlitve na podlagi določenih temeljnih značilnosti (polni delovni čas, zaposlitev za nedoločen čas, opravljanje dela za drugega) in nabora dopolnilnih značilnosti, ki so tesno povezane s standardno zaposlitvijo (kot npr. dostop do socialne varnosti, delovnopravno varstvo, dostojno plačilo, dostop do socialnega dialoga, sindikalne organiziranosti in kolektivnega pogajanja, varstvo pogodbenega statusa).
122
Recenzije, publikacije / Book review, publications
Katarina K. Šoltes: Recenzija knjige: Standard work: an anachronism?, Intersentia, 2013
Analize nacionalnih ureditev podajo zanimiv pogled na pravzaprav eno temeljnih vprašanj delovnega prava, ki pa se zdi, da ga v posameznih državah lahko precej različno razumejo. Nacionalne analize skušajo odgovoriti na vprašanje, kakšen je vpliv koncepta standardnega dela na delovno pravo in ali sploh je v nacionalni ureditvi jasno opredeljen oziroma razumljen, ter ali se to razumevanje in vpliv v času spreminjata. Prav tako se nacionalne analize ukvarjajo z vprašanjem, ali je mogoče koncept standardnega dela povezati z določenimi oblikami pogodbe o zaposlitvi v delovnopravni ureditvi države in ali se varstvo, ki se je tradicionalno zagotavljalo standardnim delavcem, postopno širi tudi na druge oblike zaposlitve.
Nacionalne analize po posameznih poglavjih se sicer dokaj različno lotevajo teh temeljnih vprašanj, kar je očitno posledica razlik v razumevanju in razvoju koncepta standardnega dela v posameznih državah, prav tako pa tudi fokusa na zlasti tista vprašanja, povezana s konceptom standardne zaposlitve ter razmerjem med to in drugimi oblikami zaposlitve, ki so posebej izpostavljena ali problematična v posamezni državi. Po drugi strani pa je zanimivo, da pravzaprav vse nacionalne analize izpostavljajo podobne dileme, probleme in odprta vprašanja. Razlike v delovnopravnih ureditvah po državah so sicer lahko kar velike glede posameznih vprašanj, posameznih institutov, vendar pa so temeljni izzivi glede prihodnosti standardne zaposlitve zelo podobni.
Iz nacionalnih analiz izhaja, da koncept standardne zaposlitve obstaja, a se je zgodovinsko postopno razvijal in spreminjal, prav tako se tudi v zadnjem obdobju po posameznih državah spreminja. V nekaterih državah je eksplicitno priznan, v drugih ga je mogoče izvesti iz namena zakonodaje, spet v nekaterih državah koncept izhaja le posredno iz opredelitve drugih, nestandardnih oblik zaposlitve.
V vseh državah je koncept standardne zaposlitve deležen pritiskov in je ogrožen. Tu gre za vse večje zahteve po bolj fleksibilnih trgih dela kot izraz in posledica prevlade neoliberalne usmeritve, zlasti od 1980ih let dalje, ta trend pa se je okrepil še v 1990ih kot posledica 'padca berlinskega zidu', torej spremembe družbene ureditve v nekdanjih socialističnih državah. Številne omejitve za fleksibilne oblike dela so se odpravile, dopustilo se je agencijsko delo itd. Številnim spremembam je izpostavljeno tudi varstvo pred odpovedjo. Nakazani trendi so se še dodatno okrepili v zadnji krizi od 2008 dalje.
Posebej velja izpostaviti tudi problem enostranskih posegov delodajalca v pogodbeni status, tj. v sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Čeprav je to pravno v načelu prepovedano, pa vendarle ponekod obstajajo tudi pravne možnosti za to, pred-
123
Recenzije, publikacije / Book review, publications
Katarina K. Šoltes: Recenzija knjige: Standard work: an anachronism?, Intersentia, 2013
vsem pa poročila poudarjajo realno nevarnost spreminjanja pogojev zaposlitve de facto enostransko s strani delodajalca (čeprav formalno dvostransko), saj je povsem omejena in iluzorna možnost delavca, da zavrne predlog sprememb s strani delodajalca, če se upoštevajo realne posledice takšnega ravnanja in grožnja z brezposelnostjo.
Pomen kolektivnih pravic, zlasti postopkov kolektivnega pogajanja, in njihovo povezavo s pravicami posameznega delavca izpostavljajo vse nacionalne analize. Če ni spoštovanja kolektivnih pravic za standardne in nestandardne delavce, potem tudi pomen individualnih pravic lahko hitro splahni. Z vidika razmerja med standardno zaposlitvijo in raznimi drugimi oblikami, pa je problematično zlasti to, da so delavci v nestandardnih oblikah zaposlitve manj sindikalno organizirani, manj vključeni, zato imajo tudi manj možnosti uveljavljati svoje interese prek kolektivnih delovnih razmerij.
Zanimiv poudarek iz monografije je tudi ta, da postopno postajajo bolj prožne le ne zaposlitve v nestandardnih oblika zaposlitve, temveč tudi sama standardna zaposlitev.
V situaciji, ki odstopa od standardnega dela, dela vse več ljudi, med njimi pa so bolj zastopane ranljivejše skupine, kot so ženske, migranti, mladi, itd. Položaj teh delavcev je slabši v primerjavi s tistimi v standardni zaposlitvi. Zato bi morala biti standardna zaposlitev vodilo tudi pri urejanju drugih oblik dela. In res se varstvo v nestandardnih zaposlitvah počasi, postopno dopolnjuje s posameznimi vidiki, ki so se prvotno zagotavljali le v okviru standardnih zaposlitev (kar je nenazadnje izraz tudi v direktivah EU zapisanega pravila o enakem obravnavanju za posamezne fleksibilne oblike zaposlitve).
Če se bodo standardna in druge nestandardne oblike zaposlitve še naprej postopno približevale, se seveda odpre vprašanje, v čem so si potem sploh še različne, v čem se razlikujejo, in posledično, zakaj jih potem potrebujemo, kar postavi celotno debato na začetek. Jan Buelens se v tej zvezi v zaključku monografije sprašuje, če ni prav to situacija, v kateri bi bilo prav, da bi bili. Opozori pa tudi na drugo možnost, namreč, da se bo postopno standardna zaposlitev približevala nestandardnim, fleksibilnim oblikam zaposlitve, in sicer z zniževanjem delovno-pravnega varstva redno zaposlenih delavcev - ta pot prinaša vrsto nevarnosti in jo avtorji monografije zavrnejo, namreč na tak način bi se problemi, ki se navezujejo na nestandardne oblike zaposlitve (in na katere v okviru kritike segmentacije trga dela opozarjajo domala soglasno vsi), razširile še na standardne zaposlitve
124
Recenzije, publikacije / Book review, publications
Katarina K. Šoltes: Recenzija knjige: Standard work: an anachronism?, Intersentia, 2013
in bi torej vključevale vse delavce, kar ni smiselno, prav tako pa vodi v še večjo liberalizacijo trga dela, ki ima negativne učinke na uresničevanje ciljev in namena delovnega prava, to je varstvo delavcev.
dr. Katarina K. Šoltes*
* Katarina K. Šoltes, doktorica pravnih znanosti, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
125