"i TT A A Jk f^T^u^tsiovliS^^ flj v Zedcnjenih državah.M ■ ■ /% ^^ |%j f\ ■ ■ ■ ■ /1 |[h in the United States/ft i j Vagin Jto./.t&OO m . -1.^1 XXAwwJLrXl. m Issued every ^MS-I?. fo u ztMi uta rrin iir • ur £ ^^ ^ jr I z^pcMeta ... $1*0 g List slovenskih delavcev v Ameriki. ffl 5o,ooo Reader, :■ $ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered n Second-Oliat Matter, September 21, 1908, it tha Port Ofliot it York. H. Y„ under the Act of Clno pomislekov, če bodo tudi zavezniki zadovoljni s predsednikovo noto. Kazen z Rusijo, bi se dalo z vsemi drugimi pobotati. Rusija še vedno vstraja na svojem stališču in bo vstraja-la, dokler bo mogla. "Berliner Lokal-Anzeiger" piše, da je *4predsednikova nota znamenit in izvanreden dokument", ki bo pa le omejenega praktičnega pomena. Zavezniki so že zdaj dovolj jasno izjavili, da s tem Wilsonovim govorom niso zadovoljni in da se ne bodo veliko obzirali nanj. Socialistični list 44Vorwaerts" piše: — l*redsednik Združenih držav je imel govor, ki je za vse velikega jminena. Ta govor moramo vpoštevati. Govoril je čisto nepristransko, ne za zaveznike in ne za Nemčijo. Njegova edina želja je služiti agitaciji za prihodnji kakor tudi splošni mir. Berlin, Nemčija, 24. januarja. — Ameriški poslanik Gerard je izročil včeraj zunanjemu ministrstvu govor predsednika Wilsona. Vsebino govora so danes telegrafi-rali cesarju in Hindenburgu, ki se nahajata na fronti. London, Anglija, 24. januarja. — Reuterjeva brzo-j javna agent ura poroča, da je imel predsednik gospodskej zbornice deželenega sveta govor, v katerem je rekel, da še pred koncem tega leta zavladal mir v Evropi. Med drugim je rekel tudi sledeče: l'sodna ura nemškega cesarstva se bliža. Zavezniki nočejo prenehati z vojno. Mi kot enoten narod se poginoma zanesemo na «-esarja. Naša železpa volja se bo izpremenila v dejanja, z ostrim jeklom našega neomade-/evanega meča si bomo pa priborili i»ot v boljšo srečnejšo bodočnost. — Neka druga Reuterjeva brzojavka naznanja, da bo do Nemčija in njeni zavezniki vse žrtvovali, samo da pribore končno zmago. Nemcu bodo smatrali uadaljno vojno kot pravičen boj proti sovrstniku, ki je javno izrazil svoje nesramne in neupravičene zahteve. Berlin, Nemčija, 24. januarja. — Spomladi se bo začela velikanska ofenziva, na katero se nemško ljudstvo že zdaj z vso vnemo pripravlja. Vsa gospodarska in fizična energija se bo uporabila za zadnji boj z Anglijo. Ijahko se reče, da je zdaj ves nemški narod direktno oziroma indirektno v službi nemške armade. Kar ni na fronti, dela doma. Vsi privatni interesi so stopili v ozadje. Vojaštvo ima povsod prednost, vojaške zadeve se najprej rešujejo. V bodoči nemški ofenzivi proti Angliji bo igrala glavno ulogo nemška mornarica. Nemški podmorski čolni bodo zablokirali vso angleško obal ter s tem Angležem onemogočili dobivati vojne potrebščine iz Amerike. Odločilna bitka se bo najbrže bila na zapadni fronti. Nemci so pripravljeni na vse slučaje. Toda tudi zavezniki se pripravljajo. Tudi oni vedo, da se bliža odločilna bitka. Usodo Nemčije ima zaenkrat v roki general Hinden-burg, načelnik nemškega generalnega štaba. Nemci polagajo na vzhodno fronto primeroma le malo varnosti. Splošna ofenziva se bo začela tekom, par ted-v Nemci so že začeli prevažati svoje Sete z vzhodnega na M >moiM> bqjt*ep i Z raznih front. Nemci napadajo na dolgi fronti, j Vjtli so 1500 Jtasov. — Italjani prepodili avstrij. oddelke naikij. Petrograd, Rusija. 24. januarja. Rusko vojno poročilo pravi: Po hudem artilerijskem boju so močne nemške čete napadle naši. postojanke med Tirulskim močvirjem in reko Aa, ravno tako tudi blizu vasi Kalmzem. 7. opeto-! vanimi napadi so vzpeli in porinili naše čete eno miljo in pol proti sevem. Obupni boji se nadaljujejo. Nemški poskus napasti naše po-; zieije vzhodno od Tenenfelda, ju grozahodno od Illuskta, se je izjalovil. Pri Ibzupolu. je naša artilerija razpršila nemški bataljon, ki se je pomikal proti severozapadu. Berlin, Nemčija. 24. januarja. Vojni urad je izdal sinoči sledeče poročilo: V napadih na obeh straneh reke j Aa so naše čete pridobile tanogo; ozemlja. Do sedaj smo vjeii 1500; Rusov. Rim, Italija, 24. januarja. — J Laški vojni urad poroča sledeče:) V tunelskem okrožju je v pon-j deljek poskušal nek sovražni od-1 delek na skij približati se našim j postojankam. Naš ogenj pa je to! namero preprečil. V Trentinu so bili običajni artilerijski boji. Naši topi so poškodovali več avstrijskih baterij. Na julijski fronti je bila artilerija zelo aktivna vzhodno od Gorice in pri doberdobski planoti. Nekateri izstrelki so zadeli nadc poljske bolnišnice; poškodovan ni bil nikdo. Pretekle noči je sovražnik napadel naše zakope. katere smo izkopali vzhodno od Gorice. Ta napad pa smo odbrli z našo ar-tilerijo. Berlin, Nemčija, 24. januarja. Avstrijsko vojno poročilo naznanja : Blizu Gorice je naša infanteri-ja zavzela sovražne zakope in je vjela tri častnike in 134 mož ter tri »trojne puške. ** i Borzna preiskava. Borznim uradnikom so dali ču, da sestavijo poročila. — Komisija se je vrnila ▼ Washington. — Nobenega rezultata. Komisija, ki je dva dni v New Yorku zasliševala razne borzne u-1 radnike zaradi predznanja predsednikove poalaniee, je včeraj od-jrodila svojo preiskavo do prihodnjega tedna, da dobijo borzni u-radniki dovolj časa. da morejo sestaviti svoja poročila. Komisija se se vrnila v Washington, ne da bi dosegla kak rezultat. Predsednik borzne zbornice je na zahtevo preiskovalne komisije slednjič obljubil, da bo podal ko misiji potrebne podatke o špekulacijah. Komisija pa se je zavezala. da bo razna imena držala tajna. le kadar bo neobhodno potrebno, da se kako ime i«da javnosti, bo to storila. Wilsonov govor. Washington, D. C., 24. januarja. Wilsonov govor je v zbornici v obče povzročil zadovoljstvo, vendav pa se bo zbornica z njim še obširne jie pečala. Senator Cummins je stavil predlog, da se da vsakemu senatorju eno uro časa, da more vsak povedati svoje mnenje. Je sicer zelo dvomljivo, ako bo ta predlog sprejet, toea, ker vlada \ senatu prostost govora in sme vsakdo govoriti, kolikor dolgo hoče, zato se pričakuje, da bodo republikanski senatorji zelo prere-šeta vali predsednikov govor. Se* nator Cummins je zagovarjal svoj predlog in razpravljali so dve uri, ako bi bilo primerno izgubljati toliko dragocenega časa, zlasti ker se od eenata ne pričakuje, da bi podvitl kake valne korake v tej ae iUljl|i a|j>flni p» SetHOft Mehika. Pershingove čete so se že začele pomikati proti ameriški meji. — Kitajci beie proti severu. 1 - ... Washington, D. C., 24. januarja. Pošiljatve municije in drugih vojaških potrebščin za Pershingovo ekspedieijo so bile vstavljene. — 1 Vojni urad ni dal Per^hingu nika-j kih navodil, kako in kedaj mora svoje čete umakniti iz Mehike. Sedanje pomikanje njegovih čet proti ameriški meji se vrši po njegovem lastnem načrtu, ker ve. da j njegove čete ne ostanejo več dol. go v Mehiki. Najbrže bo skupno z odpokli-eom čet tudi izdan na Carranzo nujen poziv, da mora varovati tujce v onih krajih, kjer so bile do tedaj ameriške čete. Zelo so v skrbi za mnogo Kitajcev, ki so Per-shingovi ekspedieiji zelo veliko pomagali. Najbrže jim bo ameriška ! vlada navzlic postavni prepovedi dovolila naseliti se v Združenih državah. i i £1 Paso, Texas. 24. januarja. — i .Tužne Pershingove čete so sedaj koncentrirane pri Colonia Dublan. i Municija in drugi vojni materijal , je že pripravljeni za prevoz. Mno- ; go tovornih avtomobilov so že odpeljali proti severu. Severno od I Colonia Dublan se niso vršila ni- \ kaka premikanja čet. ] Juarez, Mehika. 24. januarja. — Ameriške čete v glavnem stanu v J Colonia Dublan so včeraj pričako- i vale ofieielnega povelja iz Wash- 1 ingtoua, da nastopijo dolgo pot v > Columbus. X. Al. 1 Vse priprave za taborišče so že I naložene na vozovih in le povelja * je še treba iz Washingtona in ta- f ko j prično čete zapuščati Mehiko. I kjer so bile nekaj več kot deset -mescev. 5 Mnogo Kitajcev, ki so imeli v o-'1 nih krajih pralnic«, je že zbežalo proti ameriški meji. ker menijo, da potem niso več varni življenja. * ko enkrat odidejo ameriški vojaki. __I 5 Severna Evropa zmrzuje. ' j V sred an j i in .severni Evropi via- ( da hud mraz. Nemški časopisi poročajo, da kaže toplomer v Vzhod- > ni Prusiji 4 stopinje Fahrenheita * pod ničlo. Več oseb je zmrznilo. 1 Železniški promet je oviran, ker ! se večkrat dogodi, da počijo tračnice in kolesa pri vozovih. V Angliji pihajo mrzli viharji. | - ] marcu, ko se sestane novi kongres, i Do tedaj morebiti že tudi od gov o- i rijo bojujoče se države. Senator i Cummins je predlagal, da se debata takoj naslednji dan nadaljuje. < pa predlog ni bil sprejet. Na vsak način se pa bo v .senatu Se veliko i razpravljalo o predsednikovem ga-' i voru. j Pošiljateljem denarja. Se vedno se lab ko denar poSlje v staro domovino pa hrti tiff hnsja vm ln potom ponte, toda sprejemamo ga le pod pogojem, da se vsled vojm mogoče izplača s zamuda Deaar as be v Mbm« slučaja izgnbljm, ampak nastati ssmorejo k samode. Pe jwiillfswi fcrssjava se zamore poslati le okrogle zneske po sto, as primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za br seja roe stroške Je najboljie, da se nam pošlje M an vsak naslov: ako kod* kaj preveč ali premalo, bomo poslali nasaj, oziroma pisali sa primanjkljaj Z odrom na sedanje razmere, ker ae veljava denarja skoraj vsak dan Is premeni, nam Je nemogoče aa oddaljene kraje prioMevati natanfne cene de aarja, ter bodeso od sdaj naprej do preklica računali krone po ceni, kakm bode nasnanjena v listu "Glas Naroda" isti dan, ko nam dospe v roke de nar. mogoče tudi po nitji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tako. Kdor leli, da se Izplačilo izvrSi po breififn« brzejava, naj pripomni aa denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno". CENE: K: 10.00.......... UjO I K: 120.00.......... 15.00 K: 15.00.......... 2.15 t K: 130.00.......... 16.90 K: 20.00.......... 2.75 | K: 140.00.......... 1820 K: 25-00.......... 3.40 | K: 150.00.......... 19.50 K: 30.00.......... 4.05 j K: 160.00.......... 20.80 K: 35.00.......... 4.70 I K: 170.00.......... 22.10 K: 40.00.......... 5.35 I K: 180.00.......... 23.40 K: 45-00.......... 6.00 I K: 190.00.......... 24.70 K: 50.00.......... 6.65 | K: 200.00.......... 26.00 K: 5540.......... 7.25 | K: 239.00.......... 3250 K: 60.00.......... 7.90 | K: 300.00.......... 39.00 K: 65.00.......... &55 j K: 350.00.......... 4&50 K: 70.00.......... 920 | K: 400.00.......... 52.00 K: 75.00.......... 9.85 j K: 000.00.......... 65.00 K: 80.00.......... 10.50 j K: 600.00.......... 78.00 K: 85.00.......... 2115 j K: 700.00.......... 91.00 K: 90JW.......... 11-80 | K: SOOuOO.......... 10440 K: 10040..........1340 | K: 90640.......... 11740 K: 11640................ 12940 Pomorska bitka. Bitka v Severnem morju. — Temna noč. — Angleži izgubili dva torpedna ruš ilea. — En wwifln ru-šilec hudo poškodovan ▼ nizozemskem pristanišču. London, Anglija. 24. januarja. Zadnja došla poročila o pomorski bitki samo potrjujejo poročilo aa-miralitete. Ne pričakuje se. da bo do izdana še natančnejša poročila. kajti bitka se je vršila v temni noči. Mornariški častniki se sami čudijo, kako je sjdoh bilo mogoče. da je prišlo do boja. Ker niso ladje imele splob nebenih luči. zato je bilo streljauje zelo težko. Neko poročilo pravi, da je bila nemška mornarica prisiljena odpluti iz pristanišča v Zeebrueggs. toda temu poročilu se ne vrjame. kajti domnevajo, da nemške ladje ■?ploh niso prišle iz Zeebruegge. Prednji del nekega angleškega torpednega rušilen ie nemški tor pedo popolnoma odtrgal. Ker se je razvidelo, da ga ne bo mogočt dovesti do obrežja, so ga potopili da ne bi oviral drugih lartij. Nek nemški vojak, ki je bil nu nemškem rušile u, ki je vsled tež ke poškodbe moral pri«ta*i v nizozemskem pristanišču Ymuiden je izpovedal, da se je vršila bitki 30 milj od belgjiskega pristanišči Zeebruegge. Njegova ladja je tvo rila zadnjo stražo. Naenkrat s« videli pred seboj dva skvadronf angleških bojnih ladij, eden jj* imel 4 velike bojne ladje, drug pa šest. Tako je bila nemška ladji zadeta; klnnpas je bil razbit ir krmilo strto. Ladja se je napotili proti domu. Na potu je zopet za dela na štiri afrigleške ladje. zat» se je obrnila proti nizozemski o bali in pristala v Ymuiden. Vojat je končal z besedami, da ne ve. ka. se je zgodilo z ostalimi ladjami toda goditi se jim .fe moralo zelt slabo. Berlin, Nemčija, 24. januarja. Nemško poročilo pravi: Oddelek naših lahkih ladij j« januarja zadel na sovražm bojne ladje in pričel se je boj. Ei sovražni torpedni rušilec je bi potopljen med bitko. Nekega dru gega pa je videl naš zrakoplovec da se je potapljal. Nek naš rušilec je bil hudo po ikodovan. zato je odplul proti obrežju in je pristal v nizozemskem pristanišču Ymuiden. Vse drug* ladje so se vrnile z lahkimi po škodbami. London. Anglija, 24. januarja Posebna poročila iz Nizozemske pripovedujejo, da se je pričel bo. med nemškimi in angleškimi boj niini ladjami ob dveh ponoči in j« trajal do sedmih zjutraj. Boj se j« vršil v največji temi in kak mm je bil. se more razvideti iz dej stva, da je bilo na nemški lad j V-69. ki je prišla v Ymuiden, osem mriicev popolnoma zmrznjenih a ledu in da so jih morali s sekirr izkopati iz ledu. | Nemški podmorski čolni. -o-- !ANGLEŽI SE BOJE TEGA NEPREMAGLJIVEGA {NEMŠKEGA OROŽJA. — V DEVETDESETIH DNEH I JE BILO POTOPLJENIH 470 ZAVEZNIŠKIH LA !DU. — ANGLEŠKO LJUDSTVO NAJ NE PODCE ! NJUJE TEGA NEMŠKEGA OROŽJA. — MNENJE !MORNARIŠKEGA STROKOVNJAKA 'DAILY MAIL*, i — NAJVEČJA NEVARNOST, KI JE KDAJ PRETI ILA ANGLIJI. — MANJŠE MNOŽINE TOBAKA IN DRUGIH POTREBŠČIN. -o- i London, Anglija. 24. januarja. — "Daily Mail" je priobčila obširen članek svojega mornariškega strokovnjaka. Strokovnjak svari angleško ljudstvo, naj se preveč ne udaja upanju, ampak naj natančno razmišlja o zadevali, ki so zadnji čas nastale. — Vsak dan prihajajo poročila o }>otopu zavezniških ladij. — pravi strokovnjak. — Poročila o potopih so znebila v časopisju posebno kolono. Ljudje se te kolone že ne brigajo več. Zdaj jili niti ne berejo več. če ni bila s potopom zavezniške ladje zvezana kaka posebna grozoviiost. Nemčija je začela mesea februarja leta 191f> blokirati angleško obal. Angleška admiraliteta je začela takoj izdajati poročila o izgubah, toda ta jKuočila so po preteku 'iti tednov popolnoma prenehala. Tz statistike je pa natančno razvidno, da so potopili nemški podmorski čolni tekeom devetdesetih dni 470 zavezniških trgovskih ladij, med katerimi je bilo 187 angleških. — Ta izguba je izvanredno velika. Ljudje se ne smejo uda jat i slepemu upanju, pač pa eelo zadeo premisliti in si vstvariti lastno sodbo o položaju. Nevafnost. ki nam preti od nemških podmorskih čol nov, je že vkoreninjena. Nemčija neprestano gradi nove oodmorske čolne. Zdaj jih ima že brezštevilno. To njeno orožje je skoraj nepremagljivo. In če drugega ne vpošte-vamo, moramo vpoštevati to orožje. Taka nevarnost kot nam preti zdaj. nam ni še nikdar pretila. Ljudstvo stori najboljše, če se omeji v vsem. kar ni absolutno potrebno. Predvsem naj porabi malo mani tobaka in drugih predmetov, ki niso potrebni. Kot se čuje. nameravajo Nemei zablokirati vso angleško obal in prekiniti trgovsko zvezo med Anglijo in Ameriko. v _ ---OOO-— — Boji na Rumunskem. -o- MRAZ V MOLDAVIJI. — VSLED SLABEGA VREME NA JE PRIŠLO SAMO DO LOKALNIH BOJEV. — PO ROČILA Z RAZNIH FRONT. — BOLGARI SO SE ŽE UMAKNILI S SEVERNEGA BREGA REKE DONA VE. — PETROGRAJSKA BRZOJAVKA NAZNANJA, DA SO RUSI NAPADLI BOLGARE. — RUSI SO V JE LI PET ČASTNIKOV IN NAD TRI STO MOŽ. — SI TU AC TJA V MACEDONIJI NEIZPREMENJENA. -o- Petrograd, Rusija, 24. januarja. — Vrhovno poveljstvo ruske armade je izdalo sledeče uradno poročilo z rudninske fronte: — Ob reki Donavi so vrše samo spopadi med našimi in sovražnim predstrazami. V splošnem se ni zadnji čns ničesar posebnega pripetilo. Pred par dnevi je bilo prekoračilo več bolgarskih oddelkov pri mestu Tulči reko Donavo. Mi smo jih nenadoma napadli in jih pognali v beg. Ko so se umikali preko Donave, jih je veliko vtonilo. Vjeli smo pet častnikov in 332 mož. Na naši strani je bilo samo štirideset mož ranjenih, dva sta. pa bila mrtva. Berlin, Nemčija, 24. januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša: — Armadna skupina nadvojvode Jožefa: Zadnje dni je zavladal na fronti silen mraz. Armadna skupina generala Maekensena: Bolgari so se umaknili s severnega brega reke Donave. Umaknili so se zategadelj, ker so bili Rusi v veliki premoči in ker so jih nenadoma napadli. Petrograd, Rusija, 24. januarja. — Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča: .— Operacije na rumunski fronti se za nas še pre«-ei ugodno razvijajo. Nemei, ki so vedno obetali, da bodo začeli z novo ofenzivo, se skoraj niti ne ganejo. Mi smo na to ofenzivo prav dobro pripravljeni ter čakamo samo ugodnega trenutka za splošen napad. Berlin, Nemčija, 24. januarja. — Iz poročila vrhovnega poveljstva nemške armade je razvidno, da je na ma-cedonski fronti položaj neizpremenjeu. Paris, Francija, 24.\ianuarja. — V Maeedoniji že par dni neprenehoma sneži, toda artilerijski boji se kljub temu nadaljujejo. Bodobno je tudi na fronti pri Gevgeli. V zadnjih bojih so ae posebno Rusi zelo odlikovali. --------------------......---------- --------- GLAS NARODA. 25. JAK. 1917. --------- . - W' —----f "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Owned and published by tb« •LOVRHIO PUBLISHING COMPANY (a corporation.) * riAVK SAKS EH, Prcldent._LOUIS BEN ED IK, Treasurer Place of Bo«ti»«a of t be corporation and tddnaiM of altov« officer«: 82 Cortlandt Htrcet. Borough of Maabattan. New York City. N. T. * C* celo leto velja Ust sa Ameriko ln Za pol leta aa mesto New York.. 2.00 Ganado .................... S30u Za Evropo aa tm leto....................4 00 Ea pol Ifta.................... UiO Za Evropo ca pol leta...........2-B5 Ca celo U to aa meato New York.. 4 00 Za Evropo ta četrt leta....................1.70 -<;i.AS NARODA" lxbaja vaak dan IitzciiiS nedelj In praznikov. "GLAS N A K O D A" <-Voice of the People") laaoed everv day except Sundays and HoIVlaya. Subscription yearly $2.00. Advertisement on agreement._ Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri apremembt kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi preji oje Mvaltfie __misnani. da hitreje najdemo naslovnika. \ Dopisom ln poSilJatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" r. rtVarAt St.. New York City. •»infnn 4fW7 OnrtlanrtT. \ 5SHB _____ Predsednikova nota. -o- Sod«*t* iz raznih časnikarskih pororil, ni napravila j predsednikova nota na vlade zavezniških držav posebno; dobrega utiša. Pmdarjaino, da tfu ni napravila na vlade, kajti naro-; d i, ziveei v bojujoči h s<- deželah, nimajo pravice govoriti: in izražati svojega mnenja. Zaveznike je najbolj spekla predsednikova beseda, j da se sedanja vojna ne bo končala z zmago ne tega ne one-j ga ter da niti ta niti oni ne bo poražen. S temi besedami je predsednik Wilson užalil njihovi ponos, s tem jim je povedal, cesar sami ne upajo javno; priznati. Vsi od prvega do zadnjega govore o trdnem zaupa-' 11 j ti v zmago o pravici, ki ne sme podleči in o popolnem porazu nemškega militarizma. Dve in pol leta so raka 1 i do tega trenutka. V dveh in pol leta se jim je nudila zdaj edina prilika, javno razodeti svojo odločnost iji samozavest. Izražajo jo le v besedami, kajti v dejanjih niso takoj veliki mojstri kot je Nemčija. Vzemimo torej, da se bo vojna nadaljevala, da se bol nadaljevala po želji zaveznikov do končne zmage te ali, one stranke. Zavezniki, kakor tudi centralni zavezniki so že precej oslabljeni. Slabeli so od dne do dne,, od mesca do mesca. Obema strankama je skoraj v enakem razmerju zmanjkovalo denarja, miuiicije in drugih potrebščin. — Moč obeh nr sprotnih si strank je zdaj sorazmerno skoraj ista kot je bila po izbruhu vojne. Kot delnega zmagalea moramo zaenkrat smatrati le Xenieijo in njene zaveznike. Nemčija je v dveh in pol leta vojne pokazala, kakšen je njen militarizem in kakšen je zavezniški. To nam pri-ča osvojeno ozemlje na vzhodni, zapadni in jugovzhodni fronti. Tedaj, ko je osvajala, je bila ona kakor tudi zavezni-J ki v cvetu svoje moči. Njena prvotna moč je opešala, — kljub temu pa je še tako velika in bo tudi tako velika, da; ji zgrda ne bo mogel nikdo iztrgati osvojenega ozemlja. In bodimo tudi v tem oziru do skrajnosti popustljivi. Zavezniki naj stopijo v ofenzivo in naj iztrgajo Nemčiji j vse osvojeno ozendje. Jasno je, da se to ne bo še tako kmalo zgodilo. Ne da-i nes ne jutri in čez par let tudi še ne. j In kaj bi bilo v tem slučaju? Zavezniki bi bili na svo jem, torej na istem stališču j kot so bili pred začetkom vojne. Z zavzetjem vsega tega1 ozemlja bi š,. ne zadali nemškemu militarizmu smrtnega udarca. Nemški militarizem ima prevelike korenine in pre- \ več trdno življenje, da bi ga mogli zavezniki izruvati in , uničiti. Zaenkrat je treba počakati odgovor na predsednikovo noto. Že vnaprej vemo, da ti odgovori ne bodo vsebovali ničesar določnega, ampak bodo polni zavijanj, opravičevanj in zaupanja v bodočnost. Nemčija Ih> predsednikovo noto pohvalila, češ. da je, predsednik moder, nepristranski mož, toda (ta "toda" jej pa tisti most i ček, katerega se vlade tako rade poslužujejo), toda Nemčija ne sme in ne more odnehati, ker jo hočejo zavezniki spraviti z zemljeskega površja. Zavezniki bodo v lepili besedah ]x>vedali predsedni-j ku Wilsonu, naj skrbi rajše za svojo deželo, naj dela mir j v Mehiki, kajti v Evropi ne bo prej miru, dokler ne bo i zadoščeno silnim žrtvam, dokler se ne l>o Nemčija zvija \ la kot črv pod njihovimi nogami. In vojna se l>o lepo nadaljevala tako kot se je vršila j dozdaj. Nemci se bodo najbrže posluževali v obilnejši meri podmorskih čolnov, skušali bodo žnjimi zablokirati -zavezniške države, zavezniki bodo pa čakali, dobivali jih bodo po grbi, govorili o svobodi malih narodov in se vdajali sanjam o bodočnosti. In kaj bo posledica tega ? Vojna se bo končala sama od sebe. Ne vsled obzirov, ki bi jih morda imeli bojujoči se drug do drugega, ne vsled 1 nasvetov in prizadevanj nevtralnih držav, ampak vsled popolnega izčrpanja, vsled splošne nemoči. To bo takozvani "gnili mir", ki ne bo prinesel niti eiu;mu hajmahišega dobička. ~ - 43 " ' Dopisi. Houston, Pa. — Cenjeni mi g.! urednik; Najprej sv Vam zaliv«-, lini /a Vaš stenski koledar, ki je jako zanimiv, ker nas Sloveip-e' spominja naše mile domovine itše. Plačajo namreč od 2 dol. do 2l/» dol na dan. pa to je malo v tem času, ko je tako velika draginja. -- ljepa1 hvala g. Jankotu Pleško. ki je 1.1-! ko hitro io natančno posla! na-j ročnino. .la som v tako kratkem času prej«! list in koledar. — B.' Bcrvar. Moon Run. Pa. — Naj prvo naj omenim delavske razmere. Dela se krilikortoliko vsak dan, a po-največ samo po dve ali tri ure. Vzrok temu je pomanjkanje že-Ireniških voz. Premogorov jo že star in izčrpan; tudi votle ne manjka v -nobenem prostoru. Tako nas izkorišča ta sveti kapitalizem ; torej ne svetujem nikomur sem hodili za delom. Nekateri rojaki prid« jo sem. ko pa vidijo rudnik, gredo zopet naprej. — Vojna je nas Slovence razdvojila. Nekateri se potegujejo za Avstrijo In 'Nemčijo ter "za itgene ečiSr- ie in kralje. .1 ai: pa pravim: doli kionanimi nore i! Kdo j« v domovini povzročil vso t;>. kar se.se-jdaj tam «odi? Xfkdo drugi kot Ikronnne udave in nekateri jih še i čislajo in ča.-tl j-i*' hi opazovanje v največjem slovenskem dnevniku "Glas Na-1 i oda \ — Kar .>e t^če dela, se precej dobro obratuje. Plača je pa tako velika, d:i dandanašnji čas delavec. ki ima doma svojo družino, jo komaj preživi. kljub temu, da dela od zore" do mraka. Draginja narašča dan za dnem. , loda kapitalisti se ne zmenijo, da M zii las /.boljšali plačo ubogemu 'delavstvu. Ko človek premišljuj«* I življenje v današnji dobi. bi kmalu obupal, kajti vprašanje, 4'če-j mu vse to. kav se danes godi Jir. eelem svetu *, ga zdrzne kakor iz težkih sanj. Po eoli Kvropi pro-' litje uedolžne krvi, ki napaja zemljo, tukaj v Ameriki grozna draginja in boj za obstanek, tako i da je ves svet podoben velikanskemu vain morja, ki buči v viharni noči. i« ko se pomiri, huiav-i sko šum I j ji i»i vabi s.voj plen v •svoje naročje. — Omeniti moram tudi žalostne novice, da so se v kratkem sežgali že trije otroci. Vzrok temu je najbrž neprevid-ncat mater, ker jih še ni izučila ADMIRAL A. W GRANT, NAČELNIK AMER. POD. ČOLNOV, j Y predzadnji številki ne\vyoi*skega "hokmaloposlal-dnevnika" črtamo razen gesla "Slovenijo Sloveneem",j tudi uredniško poročilo, da je Mr. Zotti mrtev na finančnem polju. Radi vrjememo, da je na finančnem polju mrtev, na sleparskem je pa zopet postal precej živahen.. . . * . Dr. Kern ima toliko dela, da nam še dozdaj ni mogel odgovoriti na naše novoletno voščilo. • * • t Čitali smo, da se je pred par tedni graški list "Cirazcr! Tagblatt" zelo čudil, ker v Dalmaciji ne izhaja noben' nemški časopis.. — Ljubljanski "Slovence" mu je v posebnem članku odgovoril, toda cenzor je ves članek črtal razen neovrgljivega dokaza: "Zato, ker v Dalmaciji ni Nemec v.'' — "Grazer Tagblatt" ne bo menda nič več vpraševal. ..; * * * Neki slovenski list je priobčil te dni fotografijo otvo-! ritve avstrijske ^ole v neki srbski vasi. Pod sliko je bilo zapisano, da je Avstrija že začela s svojim izobraževalnim1 delom v Srbiji. O da, začela je že pred dvemi ieti. Le vprašajte Srbe, kako so zadovol jni z njeno izobrazbo. * * * Cenjeni rojak nam je pisal: — 4 * Glas Naroda je izdajalski papir**, — pa smo pre-j pričani in bolj natančno pri pravi izobrazbi, da papirju nič ne pomaga, če hoče biti izdajalec š<* za naprej ali pa ne. Geslo naše je veliko vredno... . — Zopet eden, ki mu je vdrla voda v možgane! * ♦ * Naši veliki in pametni so že vstanovili Jugoslavijo,! toda — zase. Lepo je v tej njihovi deželi: nobenega dela, in na kupe denarja. Povejte nam. koliko dolarjev, grošev1 in centov bi bilo treba, da bi jo vstanovili še za nas! Prav je imel pesnik, ki je zapisal: — O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši. .. —k. jena ikku&:\ja. namreč otroke za-iklepati same doma. kar je pri mnogih taka navada, -laz bi tc ne ommjada. ako bi se sama ne prepričam na svoje oči. ko je mati pustila dve leti staro dete samo' doma, ona je pa šla v gostilno in se ni vuiita polnoči domov.; !Iaj>i d^tjte lep vzgled ?n dobro vzgojo otrokom, da se jim bo boljše godilo. Uo bodo starejši. — Dobijo se pa tudi ljudje, žalibože. ki zaničujejo slovenski jezik, slovenske prireditve, dasiravno znaj«« komaj toliko tujejra jezika, da si znajo za silo kruha kupiti, pa nočejo več slišati slovenskega govorjenja. Takim prr.palicam svetujem. da popn'j bolj pomislijo, kje so se r<»diH in kje je mila •slovenska domovina, ki so jo branili naši pradedje pred krvoločnim Turkom. Kako lepo so opevali slovenski pesniki milo domovino! Premišljujte, ve propaliee slovenske krvi. it i namesto zaničevanja in zatajevanja satmiii sebe s<'. pri-: boljših ki potih nas botle voiliia. temne oblake nam bo ra/.svel lila. ponosno za njo boš, Slovenka, hodila." Naj omenim še to, »la. je 14. januarja priredilo društvo 1 "Jugoslovanski Sokt.l" v Birkovi dvorani i miška rad u o veselico, ki je zelo lepo uspela. Najbolj nas je presc netila maska, ki je pr*td.sta.vl.iala j rajnega tnepozabneuu sokola Vin-kota Pfisttiva. Najlepše čestitke gospe j Mariji Pozni k, ki j«' nosila to masko kot dull rajnega sokola. S pi esenečeujem smo zrli uaaijo, dokler se nam ni javno pokac.aki na odru. Torej še enkrat najlepše! 'čestitke kličemo vsi go spe j Mariji! ' Poznik. Hojaki in rojakinje, le j tako naprej* Pozdrav! Kna na 1vzoeih. Indianapolis, Ind. — Naim-iiil sem *>e poročati nekaitesre -tva»*i iz: tukajšnje naselbine, ker se i!ikd«» drugi noče ogla.sit♦■»!rt se preeej dobro, kajti delamo po Šest ali sedem dni -na teden. Delo j< preeej težavno; zlasti še sedaj, ko j delamo samo osem ur, so nam vedno za petami priganjači. ki nas ' naganjajo k hitrejšemu delu. Deloi ,se pa dobi prcej težko. — 14. januarja smo krstili sinčka družine: .Johna in AnT» Šterk in dali smo mu Line John Wood row. Drugo j ime ima po sedanjem pre»l^-*lui-, ku Združenih držav, ker je bil rojen ravno na dan zadnjih predsedniških volitev. Pošljem vam (i dolairjev ">0 centov, kateri znesek smo nabrati na krstiuji za reveže v .stari domovini. Darovali so: po j |$1: Peter Šterk. Mihael Šterk, j Jo fa' Ilič; po 'tOi4: John in Ana šterk. Jože in Margareta Šterk, | John in Katarina Harie ter Jožef IKobi. Poljvljaino še dinge rojake iz fare Stari trg, Poljanska dolina. res mojster-skih. Vi zamorete imeti vsako izmed teh zdravil po parcel pošti. Mi vam jih pošljemo po C. O. D.I da jih plačate na svoji pošti- Ka-I dar naročite, prosimo, naznaniti-vedno številko zdravila, ki ga ho-^ čete imeti. Mi jih pošiljamo le po ] pošti in ne morete kupiti v lekarni fer Father Mollingerjevih zdravil ! Ako ste bolni, čitajte ta seznamek natančno in potem naročite še da-' nes. | ŠTEV. 1. REVMATIZEM. Troje različnih zdravil. (Popolno i zdravljenje) in zbadanja. Vsa tri skupaj narede popolen sistetu. Cena vsem $2.50. ŠTEV. 2. TONIKA ZA MOČ. To je činitelj telesa iu mišic. Toliko slabotnih, utrujenih in oslabelih mož, žensk in otrok je našlo moč in boljše zdravje pri tem velikem popravi jeva len, da svetujemo, da ga rabite. To je čudodelna tonicahvpophosphite. Cena $ 100 i za steklenico. ŠTEV. 3- FATHER MOLLIN-GERJEV SLOVEČI ČAJ. Za zaprtje, lediee, jetra in uravnatelj cele dr zine. To naravno zdravilo je bilo priporočano pri Father Mollingerju. Cena $1.00. ŠTEV. 4. VSAKOVRSTNE ŽELODČNE BOLEZNI IN NERED V JETRAH. Izguba teka, čut kisline v želodcu po obedu, težkoče po obedu, glavobol, nervoznost. To slavno prebavno zdravilo je bilo vedno predpisano po Father Mollingerju. $1.00 steklenica. ŠTEV. 5. ZDRAVILO SAMO ZA ŽENSKE. To ]»osebno zdravi-1 Io za ženske bolezni je zelo priporočano oil žensk, ki so ga rabile. Ako je Vaša žena bolna, slabotna, utrujena, ima glavobol itd. pišite in zahtevajte za njo ta zdravila, i Cena $1 00 steklenica. ŠTEV. 6. NADLOGE IN BO LEZNI LEDIC. Za take grozne bolečine v križu, otekle noge, ne-spanje, otekle obrvi, vzemite Father Mol linger-jevo zdravilo v.a lediee, in ne sme se čakati, da kaj nevarnejšega nastopi. To je znamenito zdravilo, ki obstoji iz dragocenih sestav. Cena $2.00 steklenica. ŠTEV. 7. NERVINE ZA NERVOZNE LJUDI. To posebno zdravilo Father Mollingerja za nervozno stanje opravi čudovito delo. 1 "krepi središče nervov in naredi, da bolje spite. Cena $1.00 za stek lcnico. ŠTEV. 8. KRVNE BOLEZNI. Odstranite vse mozolje iu kožne bolezni- Ako je slaba vaša kri" potem vzemite to krepčlio in čistilo. Cena steklenici $1-00- ŠTEV. 9. BOLNA PLJUČA. — Kašelj iu prehlad, ljudje, ki trpe na nevarnih boleznih na pljučah. so slabotni in pešajo. Father Mol-linger-jeva štev. 9 je posebno prirejena za te razmere. V kratkem času ukrepi cel sistem in odpravi vse bolezni, ki obtežujejo pljuča. Odpravite takoj vse prehlade. Pošljite takoj po ta slavni recept. Ako veste za katerega, ki trpi na pljučah, svetujte mu, da se ozdravi, dokler ne zaide bolezen predaleč. Popolno zdravljenje $2.00- ŠTEV. 10. ECZEMA MAZILO ZA KOŽNE BOfJSZNI IN KRI-PAV08T. $1.00. ŠTEV. 11. PREHLAD V GLAVI- GRIPA- $1.00. ŠTEV. 12. OSLOVSKI KAŠELJ. VSAKI OČE BI MORAL IMETI TO DOMA ZA OTROKE. Cena $1.00. ŠTEV. 13- KATAR V GLAVI. Odstranite to neizuosno bolezen. Stvar, ki pride iz glave je neprijetna in napravi bolan želodee. Pošljite po to zdravilo. Cena $1.00. ŠTEV. 14. BOŽJASTNI NAPADI. Ako veste za kojega, ki na tem trpi. reeitt- mu. da naj nam piše. [Cena stekleniei je $1.00- ŠTEV. 15. STOŽCI ZOPER ZLATO ŽILO. j ŠTEV. 16. MAZILO ZOPER ZLATO ŽILO $1.00 ! ŠTEV. 17- ŽOLČNI KAMEN. iTo je izvrstno zdravilo za odpraviti žolčni kamen. odo-mave Svetov. Prosim eemjene rojake, če kdo ve za kojega, da nti naznani njegov naslov, ali naj se mi pa sama javita. — Joseph Stopar, 1029 F. 69. St., Cleveland, O. (24-26—1) OLiAS XABOTtA" -TAX. |--- HI" — —ig Jugoslovanska f^^p Katol. Jednofa i Irikorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mirm. , sedež v ELY, MINN. GLAVNI URADNIKI: Predalnik: MIIIAF.L ROVANŠKK, R. F. D No. 1, Conemantfi, Pa. Podpredsednik : I.OriS BALA XT. Rox 106, Pearl Ave., Lorain, t Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PIRITLER, Elv, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. RROZICH, Ely, Minn. Blagajnik N. 8.: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSEPH V. GRAHEK. 843 East Ohio Street, Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUZE, Box 105, Ely, Minn- ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago, HI. JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLA BOON IK, Box 480, Elv, Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. MAT. POGORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PF.RDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK 8KKABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne ; poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri« tožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode i oziralo. _Društveno glasilo: "GLAS NARODA"._ Naročnino na Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jed note se sprejema le URADNIM POTOM. To se pravi: — Nobrn rlan nam ne more poslati pristojbine zal fllasilo sam, niti potom našega zastopnika, niti potom odbornika tega ali onega društva J. S. K. J. Vsak prispevek za Glasilo mora biti poslan potom društvenega odbora oziroma potom glavnega odbora Jugoslovanske Kat. Jednote. To naj v pošte vajo tudi oni, ki so naročniki Glas Naroda in ki hočejo imeti razen Glasila še ostale številke za $2.50 na leto. \ postavalo se hndo naročila, sprejeta oziroma poslana potoni društvenih uradov. __Uredništvo. Cvetkov prvenec, " N*»'hvaležnost je plačilo sveta!; Da. da! V> c leto mu odpiram vrata, ko zapušča sobo. vse loto nosim šolske zvezke na njegov dom, že dvakrat mi j«* pozabil vrniti svinčnik, in plačilo za vse te usluge? — Kadi nekega Ksenofontovega ao-rista mi je zagrozil, da me vrže v grščini, ako ne popravim koj svo-jega nezadostnega reda." Jezno je zaprl svojo grško slovnico. zaničljivo pogledal Ksent>-fonta, prižgal si smotčieo in se naslonil na stol. V sobi je vladat prijeten mrak in skozi zaprte satuzi-je so se ukradli vanjo popoldanski žarki poletnega solnea. "Vrhu teh šolskih skrbi še Mil-kina nezvestoba! Niti pogledati me ikx'p več na ulici; nageljčka. rdečica naireljeka ni hotela včeraj sprejeti. Ha. ha! In potem še govore o ženski zvestobi! Neumnost! Pred ilvema mcM^-eraa mi je pisala. da me ljubi, da me ho ljubila — na veke! Lepi, veki! In jaz. norec, jo ljubim še vedno!" Nehvaležnost strogega profesorja in nezvestoba ljubljenega dekleta sta povzročili v mladem srcu sni do vse ura človeštva. Ta ogenj se ni zadovoljil s svojim zaprtim domovjem v petošol-skih prsih, pač pa si je hotel napraviti pot v širni svet kot — umotvor. — V glavi se je rodila srečna misel: ' Roman spišem!" In zakaj tudi ne? Naj sra li o-vira pri tem njegov plebejski. ne-poetični priimek: Florijan? Koliko mo/ slavi svetovna zeodovina, slavi književnost, mož. ki so dosegli najvišjo stopnjo na lestvi slave vkljub svojim preprostim, robatim imenom? Kdo ne pozna 'Martina' Krpana "»Jurija Vege ."Matije" <'opa, "Mihe" Vošnjaka. "Jakoba" Alešove* in arugih? lstota-ko bi tudi njegovo ime: Floi;jan lahko zaslovelo po širnem »vetu. To pač ne more biti ovira, posebno ne pri Slovencih, ki ai lahko pri-krojajo imena po svoje in kilo naj bi mu zameril, ako ni nadene ime : j Cvetko, ki | vi ni cilja slednjič into, lit < vet krt, pisatelj Cvetko, kako . a>do, kako blagorlaano zvem to na : k T:1' . t uho slehernega zemljana Druga • »vira na niegovi novi stezi pisateljevanja hi bila mladost. Toda zgodaj se mora vaditi, kdor hočy postati mojster. Kaj sta sicer delala (loethe in Schiller v svoji mladosti. sieer ni vedel Cvetko, toda najbrže sta morala pisateljevati in pesniti. Tako si je predstavljal in zakaj ne bi sledil on njenemu delovanju. Kdor hoče pisati obsežen roman, mora imeti dovolj papirja, naslov romanu bodi senzacionalen, to vzbuja pri občinstvu zanimanje in radovednost, sejralo bo po njegovem delu in Cvetko postane lahko še slavno ime. Kotuan mora imeti tudi tendenco in vsebino. S tendenco je težavna stvar. Ako se postavi pisatelj na antialkoholično stališče, bode, sicer cenili njegov roman antial-koholiki. ki jih je pa malo v primeri s številom onih ljudi, ki si kaj radi privoščijo četrt vina ali pa ča.šo piva ,* ako zastopajo glavni junaki v romanu demokratične ideje, bodo bržkone kupovali roman radostnim srcem delavei-tr-pini, kapitalisti mu boao pa nasprotovali in ti imajo denar. Vsebina? tilavni i una k. recimo Boris, je lepe postave, črnih ko-i drastih las, temnih oči, bledega o-1 braza. Sam je na svetu. Trutri se. j da doseže svoj cilj. Zaman, hudo-j bija, neusmiljenost, slabe finančne j razmere mu prečrtajo niegove račune. Kako krasno se da onisatij njejrove boje. njegove brezuspešne! boje s temi sovražnimi silami. Pri vsem tem ostane mož. junak. Zaljubi se. recimo, v Marico, ki je pa že poročena. Ljubita se. njen mož izve o tem nedolžnem razmerju, j dvoboj. Boris ranjen, v bolnišnici.' Marica mu streže, ločila se je odi svojega moža. Ko okreva, moral skrbet i tudi za njo. Trudi se in j trudi, isti boji se ponavljajo. Izbere si novo domovino, Ameriko. — Marica mu uteče s klovnom neke-ca cirkusa in mu pusti sinčka. — Iskat jo »rre. Dobi jo slednjič, izve mnogo pikantnih stvari o njej in jo prepusti pregrešnemu življenju. On sam postane burski prostovoljce. pade v bitki in umre v naročju usmiljene sestre Rdečega križa, — v naročju svoje »pokorjene vle. j t rabi za o relig sveti a t___i. Marice. To bi bila srlavna nit. Hajd na delo! Toda glej. smola. 1 nepričakovana ovira I Papirja je 1 imel Cvetko premalo. Sicer je imel nepopisan zvezek, kar je pač premalo za veččji roman. Da bi si šel ; nabavit novega papirja, je imel žalibog premalo vinarjev. Odlašati pa zopet ni hotel, ker delo po-| stane slabo, ako i/.jrubi pisatelj prvo navdušenje. Kaj naj stori? še vedno so di\ jala prej nepoznana čuvstva po njegovem srcu in silila na dan. pr-' sti so krčevito stiskali peresuik. v očeh se je hliščal neugasljivi ogenj t vzhičenja in glava je kar omahni-! la pod preveliko težo še nebrzda-• ne orientalske fantazije. Da, kaj naj stori? Dober svet je drag. Kdo naj 11111 svetuje? Ne potrebuje drugih svetov! Nič! Človek si mora znati sam pomagati. Zakaj so pa uvedli v književnost j tudi novele? Gotovo zato, da imajo pisatelji drugo manjšo obliko, ako že nočejo pisati romana. In slednjič je lahko tudi novela lepa. tudi z novelo proslove ime Cvetko; koliko je imenitnih, slavnih mož. ki niso drugejra pisali kot novele. Na delo torej! Tendence se ne zahteva od novele, pač pa ljubko in mično vsebino. Glavni junak bodi tudi tu lepe zunanjosti, brez na-I pak. dobrega srca. Boris po imenu, i On ljubi Milko — aha. Milka, čudila se boš. ko zapaziš svoje ime v tej noveli, naslikati te hočem, tla spozna vsak tebe in tvoje neusmiljeno srce in po imenu "Cvetko' me spoznaš, spoznaš moje zmožnosti, rada bi me zopet ljubila, toda jaz ostanem krut, neizprosen, rnoz j jeklen. — Milka se mu izneveri, sledi običajni dvoboj z Borisovim I tekmecem, in sicer amerikanski j dvoboj. Boris potegne črno kroglo ! usmrtiti se mora tekom treh let in si res zada smrtno rano in pade žrtev ženske, Milkine nezvestobe Nedoseženo bi se dala opisati ona tri leta, ko tava Boris po svetu — živ mrlič. Srce se mu je morah : polagoma odpovedati vsakemu u 1 žitku. saj mrliči ne poznajo več strasti in čuvstev. Lepa snov mora imeti tudi let jezik, in prvo pravilo slovenskim pisateljem tvori stavek: "Ne stav] j irlagola na konec stavka." Tudi ro j kopis mora biti pisan po eni stra i ni, ker drugače roma v koš. Akf bi hotel vpoštevati Cvetko tudi t< i pravilo, bi imel zopet premalo pa pirja. — Zopet smola. Zamisli se. Eh kaj. novela ne u I teče. Jutri, čez teden dni jo lahke j spiše, ko se nekoliko popravijo njegove gmotne razmere. Saj slavs j lahko počaka par dni. posebno, ee i je on sam moral čakati celih pet najst. let. da je našel pri sebi pi j sateljsko žilo. Za sedaj bi služila i mična črtica. Ni dolr>. je prišel v Benetke, vzel > s-i Tiziaua za vzgled, katere«.i je > presegel v krasoti barv. kakor nekateri trdijo. Gotovo je. kar s«-tiče .svitlobe barv, bogastva ko . stuina. veličanstva njego* ih kiep-i kili jmdob.prvi moj>ier. Njegovo i veselje je bilo. predstavljati v re-k ligioziiih okvirih sijajnost .svoje-. g%a časa. Ena njegovih najimenitnejših slik je : Zenitev v Kani. se-da.j hranjena v pariški palači, v t Louvru. Mi tukaj vidium množico l bogatih Benečanov in Benečan1: t pri mizi. vsi bogato oblečeni, vse t )>olao dragocene posode i:: stn-ža-jev. V osebah sa-iniit ualiaijamo ; vrstnike tedaj njega časa portreri-l-ane. kakor: Karla V.. Franca I.. ' FJeonoio Avstrijsko, Marijo Angleško, Sol ima na H. Tudi orkester razveseljuje goste. Slikal sani se je poitreriiiad godeč v go-vle. Tiziana pa godečega v kon trahas. Pogled slike res o<"ara. ali za oltarsko sliko ni. Manjka mu religioznega življa — sama po-svetJKrst. Njegovih slik je obilo. I Zrak na njih je čvrst, priroda res ' nična, arhitektura sijajna, glave " polne značaja. Slikar sam je bil pošt ona difcša. neutrudl jivo dela-1 ven. prijatelj Tkrianov, s katerim ' je tekmoval. Mrzlic« mu je vzela življenje leta 1588. V življenju. J. R. Glasor. Ne želi naj si tira : čas-starec ne zavira, le urno vzemi si sun»h ! Potem vse skrij v pozabo! čas jadrno dalje s tabo drči na svojih saneh. In če ti d rob pretrese in če ti klobuk odnese, — kaj hočeš? Mahni: prav! In varno sani se primi: ko posloviš se z njimi, takrat ne bodeš zdrav. ŽELIMO PRODATI svoje zemljišče, trd les posekan, naravnost naseljencem po $15.00 do $25.00 aker, mala nakupnima, ostanek na lahke letne obroke. Dr zavij i urad je izidal leta 1915. pojasnilo, da je naša zemlja Gloucester griza&ta ilovca. Na«ša zemlja je prosta grmovja, detelja raste med štori. Pičite na: North American Land & Timber -Company. I 334 6. Canal »i., s Chiea^o, IH. ■ Ne nosite pasu za kilo! j -- i Po tridesetletni skušnji sem prona>el aparat /a može, žene in otroke, kteri izdravi kilo. Tošljem ga za poskušajo. «'e ste* že skoro vse imskusili. pridiie k meni. V i'imh dru^i nlim-- liov jaz imam poti'in najvts'-je. Pošljite spodnji k!i|«m kusiii iti hili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mogli. Zapomni H1. «la ne rabim mazila, l»ri|Mivedke in ne laži. Pošljem na jtoskušnjo kot dokaz, da je resiii<-a kar pravim. Vi sn- sodniki in kakor hitro preberete mojo ilnstrovano knjižico, preprif-ali s«- luMlete. kakor so se stotine bolnikov, kterih dopise-morete eitatL i/.j«>lnitc spinlnji kupon in ^a I»ošljite danes. To pa radi tega. k<-r je potrelmo, da žrtvujete malo rasa. ako IxK'-efe |H»skusiti moj aparat. ZASTNOi INFORMACIJSKI KUPON. (\ E. Brooks S-M) State St. Marshall. Mich. I*rosim jiošljite mi jKitom jiošte v oluf-ajnem zavitku vašo ilnstrovano knjižit-o in natanena pojasutla «» va Sem aparatu za zdravljenje kile. Ime .............................. naslov............................ mesto..............država........ Za slovenske reveže v stari domovini. i Ann Knap ............................Jfci.OO •Jakob Kuap ........................:}.00 Alojzij lirecelnik ..............].(M1 Peter Šterk ......................I.1M1 .Miliael Šterk ......................l.lhi •lože (lie ..............................1.00 -J<>nii in Ana Šterk ............1.00 •Fožr in Margareta šterk.. 1 .< H J John in Kntarina liaric . 1.<) Prej nabrana svota... 751.10 Skupaj ............. !>2.t»«) Iščem svoje "ra brata BLAŽA TlTUK. doma i/, sela Sture<"je,' občina Gerovo na Hrvatskem. Preh Turk. \ lt>2 E. 4<». St.. j Cleveland. Ohio. ( 24-26—l'j I'rav rad bi izvedel za naslov svo-' je«ia strica FRANKA IIOHTE-! Doma jc iz Dolnje Težke vode, podomaee Hrsiinov. 1'ara Stopi-če na Dolenjskem. On biva v Združenih državah že približno let. zaito prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov na slov. da j?a mi naznani, *'.a kar bom zelo hvaležen, ali pa naj s.-sam oglasi. — John Bolite, !>o\ -J6. Rockwood. Colo. lODA,HI*OE*NAŽ*TEV VSUX41 /. * .. ■»•—»i - .. \i Ali vam še ni zdaj znano? 1 1 r ' i ' -v s, I . -o t;i!u kjer dobite na^boljo in. najceneje. Tako mesto je samo eno 'v I j •'• ' ." *r-' • • * s .-t 1 i < i1 • •'.'» Bn-iuau & Osgood v Pittsburgh u. Pa.." • . •'■ % j;| iT-.' i-' w .ledcei cen, K .>' J'. V- ''1. " " " ' ' ' i'" ' j * - ■ j . - ■ ■-> p. \ <» >.•! > j : i!. j • • i >1 7* Naj fini j i Kimtnel - ali "hSfuSeyec ' - J) 1 A. • • r .-!.. -j:,- ... „'a! 4taln . '$£00 .do $4.0o j . ' o s .'Ml j Pra^a borovtčk« jcal. $2.SO, $4.00 in $600 ' ksl -"'• n .......do $,r).Q0 Vinsko žganje, ga Ion .1...... $3.00 in $4.o0 i" 1 r 1 ;.r.-,f./i„- str..;ke. pri naročilu od $5.00 ali vee'nied N'ew "Yorkom in Chida- ... • "■ i'-:-:' • j • t' ■!.-nar \ priporo.-enetn pismn ali --kspresnim Money Orderom. -J? ^ I Prihranili boste, ako kupite pri nas, ker mi nimamo agentov. . • •'." • .. • . ; ;j Nam lahko pišete v slovenskem jeziku. -, •■ • . '. -j BREMAN & OSGOOD 1 12 Fullerton St. PFTTSBURGH, PA. JOSIP P. P A-A h, slovanski ;npiivite^3. f^ r ►...... l Zaupaj, pa vedi komu! ► ^ Garantiram. ma prešiina \ ii.a. v-akc vrste in <-»'„e ^ na debelo so s!e1 no. -al.»n j.a >" i .0 |>ri ji1: narfn £ cilali je ]>a ]MK»»ila zastonj. ► TKOPIVIKVFC in IIRO/MK. ^ Garantiran, cist. »b.iua /uuti. najboljši, ki -<•• i l.-ij j.i!i v«-lja ^ ga Iona in s:: 7.-, N";! clo (m| in -al«.n 1,1 j... salona ^ Naročilu priložile denar ali pa tuo,it*y o;i|«t. i Louis Knaus t VELETRGOVINA IH>M \( KG \ VIN \ IN IM».M.\ l\l H \NK«. \ /G \NJA £ ;{y«s—:;«;i<; si. < lair A\c„ < levchnol, o. ^ Phone: Viitrul -liill K. POPOTNIKI. Vsc-m onim, ki ^te naiacnjeul jKttovatl v Cleveland, j.<.s« t.ijn »ko Imate družino, bo itotrebuu nabaviti i*ohiStvo in kuhinjsko opravo uko s** boCete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki pri(»or«*-ain tvoje velike pro«laj a.ne, kjer dobite vse kiir le ["otrebuj'-H* 1'ri ue-ni liuate vedno po-; #teno in zanesljivo bla^o. _ Ako (Ja Kos«-dale ISM ln jaz lK»ruik IVAN i;lt"»šr.IJ. ^ST, K I.TTth St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBORI Pmlneilnik i«.r..f oOUira: MARTIN oKHi:ŽAN, l>nx 72. F.. Mineral. Kan*. 1 porotnik : FRANC TKR<>fVlt"\ r. r 1» No. box 14«. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP liol.oB. 101« So. 1PM Sr., SpringfieUl, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. <;RAIII:K, m:: K. «M(U> sr., Pitt.sJriirsh, Pa. Frariuo gla*ik»: "<;I.AS NARODA**, Cortlandt St., New York, N. T. Cenjena društva, »aironia njih uradniki so naprofiral pošiljati vse do-pl**> direktno na flaviwg* tajnika in nikakor dni^cp. iN-uar naj w pa i»o-Kilja hlliMi juti..m pffitB'h, t*k*|nr»*>»nib aH ItaiHiiih denaruih nakazili«-, nikakor pa ne pilotu privatnih frfcur, na naslov: Frauk IltlflViU aud Furnir rs A Htuers Natioual Bank, Fnrmt city. P« \ »lii. aju. da <.|«xijo društveni tajniki pri poročilih gluvwga tajnika kak>* |«.ujanjkiJivo-ii. naj I«* »eBadoata naznanijo uradu glav. tajnika, da •e tamorf na|iako i*.pmviti. Druga stran. Pretliednikova mirovna nota, pa naj bo m* tako dobro zamišljena, ima *e eno druiro stran, katere Wilaon morda sam ni niti opazil, katero p» morajo vpoštevati narodi. Prtikrdnik Wilxm je predlagal. naj Združene države deluje-jo z drugimi velesilami roko v ro ki. ila naj stvori jo ligo. ki bo izsilila Hotloei mir. oziroma, ki bi skrlwla. »la se ne bodo vojne ponavljale. 'A drugimi besedami rečeno: — Wilson predlaga, naj s«' % silo prepreči vsak prelom miru. I.iga naj bi stvorUa nekako policijsko nioc. katere naloga bi bila vzdržavati mir na zemlji. Ideja bi bila eiato dobra, če bi ne bilo mogočnih vladarjev, ki so dozdaj *e vsako vojno začeli ter zatem prisilili svoje narode, da so se bojevali zanje. Tmla kot smo že rekli: stvar ima svojo drugo stran. Kaj lahko se namreč zgodi, da bodo narodi začutili potrebo za-T-eti boj s svojimi vladarji. V tem »lučaju bi zveza vlad. katere namen bo vzdrževanje miru, nikakor ne delala razločka med vojno med narodi in vojno med raznimi j razredi istega naroda. Ko je Wilson sestavljal svojo noto, je najbrže pozabil, da svet ne sestoji samo iz raznih narodov in narodnosti, temveč. da so v človeški družbi tudi vladarji In port-ložniki, zatiralci in zatirani, izkoriščevalci in izkoriSeant. Wilson se trotovo ni spomnil pri tej priliki na razne razrede clove-še družbe, na boje ined temi razredi in na razredna nasprotstva. Iz teh razrednih bojev nastane včasih vstaja, javna vstaja in celo revolucija. V revoluciji se obrne zatiram del naroda proti vladajočemu delu naroda. Te revolucije bo zahteval napredek človeštva. Urez revolucije se Rusija ne bo iznebila carja in brez revolucije s«* Nemci ne bodo iznebili Holienzol-lerncev. Zvezo za vzdrževanje miru bodo tvorili vladajoči razredi sveta in ti vladajoči deli se bodo najprej poskušali otresti in premamiti one, o.e spomni včerajšnjega dne, ko je grmelo na stotine topov, ko so si stali ljudje nasproti ter metali drusr v drugega ročne granate in se tolkli s puškinimi kopiti. Samo zdajpazdaj zabuči top. —j In na vsak -strel odgovori Rus z drugega brega Narajovke. Mi hodimo po črni močvirnati zemlji. Višine smo pustili za seboj. Polje je vse polno grobov. Med krompirjem leži sreča mladih nevest, ediDo upanje starih mamic. Globoki jarki, polni pušk. torbic za patrone, ročnih granat, sekir in drugega orodja. Kamorkoli pogleda človek, vidi velikanski lijak, katerega je izrila »ranata. V dnu nekega takega lijaka sem videl priprost križ z napisom : — Tukaj počivajo trije hrabri Rusi. Mi stopamo neprestano po visokem blatu. — Nasproti nam pri-! deta »Iva sanitejca. Na močni veji nosita v platno zavit predmet, iz katerega gleda par novih oficir-' skih škornjev. — Včeraj ♦ * — Da, enkrat je bil že težko ranjen. — Zdaj je bil samo tri dni pri kompaniji. — Ali ni nekje nekaj zaječalo. j ali ni priplavalo iz daljave kot nekaka prošnja za pomoč! Vedno novi jarki. — Nekateri široki, da jih moramo obiti, neka-i ter* ozki, da jih lahko prekoračimo. V nekem jarku vidimo vojaka. Stopimo k njemu, da pogledamo, katere stotnije je. Ko ga eden mojih spremljevalcev zgrabi za prsa, odpre oči in zastoka. — Ali spite T — Smo mislili, da Iste-mrtvi. T . , — Ne, ne. — Bu&i so nas bili K. D. McKELLAR, SENATOR DRŽAVE TENNESSEE. prepodili. — In potem smo mi Ruse.... In potem je bil počitek. — Jaz s« ni bil strašilo utrujen.... In sem legel. — Komaj eno uro ležim. — Ne. ne. prijatelj, že petnajst ur ležite. — V^tanite in pojdite v bližnjo vas. — Tam so vasi. — Tam se bo boljše polivalo kot pri teh mrtvih Kusih. — I)a, da. — Z Bogom. Bog ve. če je mislil s t eni nas. ali svoje tovariše. Mi gremo naprej in obstanemo slednjič pred utrdbo.... pred bivšo utrdbo — Pijakovo. Zakaj me je to bolj silovito pretreslo kot vse druge slike, katere sem gledal? Na stotine mest S4'in videl izpremenjenih v kupe razvalin. na tisoče vasi, ki so bile kakor kup črnega kamenja. Toda v tem kraju se je izražala vojna na drugačen, veliko bolj izrazit način. Debla prastarih borovec so štrlela kvišku kot da bi vsled obupa in žalosti kričala proti nebu. Sredi kadečih se razvalin, za katerimi je bilo par vojakov zakurilo ogenj, je razmetanih vse polno knjig, pisem in slik. Slike srečnih ljudi, veselo se smejočih otrok. Jarki niso več jarki ampak peklenske votline smrti. Cel teden neprenehoma so padali nemški izstrelki v ta kraj. — Ko so naši vojaki privedli zadnjo peščico • preživelih iz utrdbe, je njihov voditelj, podpolkovnik zajokal. — Kaj mi pomaga — je -tarnal. — če sent vzdržal do konca? — Ker sem vojni jetnik, je moja karjera uničena. — Penzijc ne bon dobival, moja družina bo lakote pomrla. Naslednji dan sem videl jetnike. — Ne samo teh. ampak vseh pet tisoč. — Prenočevali co po cerkvah in šolah, zjutraj so se pa zbrali na tr«ru. Vsi so bili velike postave, dobro oblečeni s kosmatimi kučmami na glavah. Nekater't so bili tudi majhni, grbasti in še-pasti: plevel iz velikanske ruske ljudske žitniee. Med gručo sem si' poiskal par Židov. To so bili edini ljudje, s katerimi sem mogel govoriti. Med njimi je bil urarski pomočnik iz Podolji, majhno suhotno »"loveče, ponižnega pogleda. Njegove roke niso bile ustvarjene za težavno vojno rokodelstvo. — V jarku srno ležali — je pripovedoval, — in častnik je rekel, naj streljamo. — In mi smo streljali. — Tedaj ste vi izproeili top. — Padla je granata — veliko mrtvih.... In potem ste prišli, vi. Nemci. — Mi smo se zelo bali. — Jaz sem kričal: — Jaz sem vaš! — Jaz sem vaš! Sivi oblaki nočejo izginiti. Neprestano se nižajo, dež pa lije eur-I koma dan in noč. Travniki se iz-preminjajo v močvirja, ceste so I tako polne blata, da se konji sko-ro do trebuha zarivajo vanj in da < ne morejo avtomobili ne nap*ej in ne nazaj. | Kako je pa z onimi, ki so v prvih strelnih jarkih? — Ta misel je mučila vse. ki smo bili pod suho streho, ob gorki peči in smo imeli na razpolago čisto posteljo. Dva dni kasneje sem srečal dve stotniji, ki sta dospeli a fronte. JTojilu bo se bili že osnažili, kolikor to se mogli. Tod* vseeno ae je j varočam se obilo i naroči; jaz lK*m vsakemu točno in po-; Steno postregel. Ne pozabite gesla: ' svoji k svoiim. JOSIP MARINČIČ. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh ozi-rih na roko-_Uredništvo. ZDAJ SE POČUTI ŽE DOBRO, TAKO TRDI ON SAM. Kden naših rojakov piše, da ni nikdar vrjel, da zainore imeti po-polno zdravljenje REMO PROTI-PROTINSKO ZDRAVILO tak *"u- dovit učinek; torej kaj piše: "Jaz sem skusil to in od takrat, | ko sem ja poskusil, sem najboljši ;oglašalelj tega čudovitega zdrav i-| ia. k»-r odkar sem prepričan, da je 'edino uspešno zdravilo za protin. i bolečine na straneh, v križu, ohro. ' mele kosti, bolečine v bokih, itd itd" Ena stcklenicaREMO je $1.00 i tri steklenice $2.80. šest steklenic j popolno zdravljenje $5.00 s post-i :iino vred. Pošljite svoje naročilu na sledeči naslov: GROWN PHARMACY OF CLEVELAND 2812 E. 79th St., Cleveland, Ohio. Seveda, smete nam zaupati kakršnokoli težavo. PIŠITE. Vojni jetnik v Rusiji STAN"K KFNV išče svojega prijatelja JANA JANKŽIČA. ki je živel pred vojno v Milwaukee. Wis. ProM «j:i zn denarno piulpiK'.t. Naslov * Stane Kune. voj»-nn-» I d jenny j avst rijsuoj a rini i Nr. 2-IG2. (»orott Kroinv. Orlovskaja guliernija. Russia. ( 24 20— 1) NAZNANILO. Rojakom v Broughtonu. Bnn-e-tonu, Horningu. Pa., in v okolici naznanjamo, da smo pooblastili rojaka ANTONA IPAVEC, da sme prejemati naročnino za Glas Naroda in izdavaii potrdila. Ker je rojaik brez noge in nes|>o-soben za kako težko delo, zato ga priporočamo rojakom, da mu gredo na roko, da si bo mogel nekaj 1 centov na ta način prislužiti. _Upravništvo Glas Naroda. i SLOVENSRO-AMERIKANSKI KOLEDAR £ \ za navadno leto 1917 \ | obsega razen koledarskega dela tudi sledeče: \ Pesmi: r \ Padlim. — Vojakov grob. \ } Članki in povesti: § l Evropska vojna. — Samo pes. — Mir. — K zadnji irski vstaji. — Sopa- \ rica. — Umirajoči. — Značilna listina. — Kaj se izve v železniškem vlaku o \ razmerah v Mehiki. — Kitajska sol. — Bodoča vojna. — Hvaležnost. — Voj- \ na tehnika v starem veku. — Usmrčenje. — Japonske ženske. — Mož za pečjo. \ — Kdo je predsednik republike Švice? — Iz dna. Osvojitev Gorice po štiri- f najstmesečnih bojih. Zopet izvoljeni predsednik. — Ko bo vojna končana. — f Balkanska železnica. — V ljubljanski bolnišnici, -t- Ganljiva povest. — Za- J kaj I — Zrakoplovec in njegov stroj. — Grožnja. — Hotel. — Med cowboyi. — ^ Z brzovlakom. — Bitka ob Sommi. — Težak slučaj. — Psi v nemški armadi. — a Kap. — Lov na leve. — Nekaj o ameriškem kapitalu v Mehiki. — Caša kave. a — Mrtva luna. — Potovanje po Mezopotamiji. Podražanje živil v Franciji, i — Francoska legija tujcev. — Temna in zapletena zgodba. — Iz zgodovine i umetnih udov. — Nekaj o kinematografu. — S patruljo. — Dve leti. — Izgube K v svetovni vojni. — Umrli cesar Franc Jožef. — Rekord svetovne vojne. I Slike. K Avstrijski vojaki grade pot ob strmem obrežju. — Avstrijska gorska ba- I terija na pohodu. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski alpinci v pre- I doru. — Solkanski most. — Prizor iz razstreljene Gorice. — Avstrijski rezervi- I sti. — Prihod Italjanov v Gorico. — Mestna hiša v Gorici. — Prizor iz osvo- f jene Gorice. — Državni kolodvor v Gorici po obstreljevanju. — Slovenska g bolniška strežnica. — Operacija na nogi. — Prizor iz ljubljanske bolnišnice. — | Strelni jarki pri Gorici. — Sv. Višarje. — Pogled na goriško okolico. — Pri- I zor iz Kobarida. — Kanal, katerega so Lahi razstrelili. — Prizori iz bitke pri C PodgorL — Avstrijska kavalerija na južni fronti. — Italijanska gorska arti- | lerija. — Avstrijci razdirajo žičnato ograjo. — Kormin. — Razvaline cerkve i v Kostanjevici na Krasu. — Bosenski kmeti, ki prevažajo municijo na laški | fronti. — Skupina delegatov X. glavnega zborovanja J. S. K. J. — Desetletni i srbski vojak v avstrijskem vjetništvu. — Zakop. — Avstrijska baterija na I soški fronti. — Aparat za metanje min. — Vojna procesija na Jesenicah. — F Avstrijski municijski transport. — \vstrijski vojaki plezajo v gorsko posto- C jan^o. — Roveret. g | Sala. — Zanimivosti. — Oglasi. Et * I Koledar stane 35 centov. 1 I Naročajte ga pri: | Slovenic Publishing Co., I «8 OOKTLAXDT STREET, HEW YORK CITY, H. Y. GLAS NAKOPA. 25. JAN- 1917. Hvaležni rešenec. Novela. Spisal Janko Leban. Sicilijan&ke večernice. Predno /»Tne razsajati kak or-1 kan ali nevibta, imamo navadno veliko vročino ali pa tudi tihe j dneve; človeka pa tlači nemala; pob it ost. Tal a je bila tudi v Pa! lermu usode^iolnega dne, katerega; je tisoč in ti*oč ljudi vnoralo r.a, Ji rut i način izgrubiti, življenje. Smrtni mir je bil ta da*i v tem si-1 eer žuvom mestu; meščani so se bili ve»-j klel umaknili v svojo hi- tu žive duše ni bilo na dan. Na- ' vsecadnje za Ioni zvon v stolni ' '•»*rk\i, vabe«' k večeri.ieam. Star- ' ei. vojaki, nekatere gospe in ne- : kaj malo moških prebivalcev se je j podiilo v eerkev; večina tudi ni}' bila zadovoljita da ♦** odpravlja-11 jo njih otrob i kn /.»'iie v eerkev k ! vmVenieaBl. Cerkveiwi slovesnost se je bila je ulicah, ipevajoč Ji val-! J nice. medtem ko se je iz bližnjih |C bia »1 HŠaJo strahovito ječanje umi-'1 rajo-ih, cerkveni zvon pa je le še 1 naprej tu/no brenčal. A vse to,'1 kar Hit i o zdaj r*fnsali, ni nič proti;1 temu. kar .se je račeln. ko se je M jelo nočki. 1'pitje lnnornikov m * jemanje napedaneev je bilo vedno1 večje. Sto in *to jih je letalo z go J reČHiii bakljami okoli, delajneM krvoločne <4>ra*r; sreča, da ne ni j' vnel še kak požar. Stoprav proti ^ ^»olnoči je končal umom i prizor mnogo ti*.»e Francozov iti domači nov je našio smrt pod mečem raz- 1 srdene druhali. j' Mladenič T«>ussaina-ti. da m« gre zdaj za kožo. In n**> jame t a tea tried it i dva irorib-a z1 divjim krikom. I'bogi frrngatijanec je tekel \ smrtnem strahu skozi palermske uliee: sp.ultikal se je nicer nad; umirajoč i tu i Kimictuii, to*la strah, dvigajoč mu lase i>okoncu. je bil, Vfrok. da je letH ko* ptica. Tera-; nost iuW-i je tudi veliko pripomn-kIm, da KtK |irrfmijalci ostala daleč Itegunom in tako je inalo .-»vit /ateni stal naš mladenič pre«-Paerinijevo hišo. Našel jo je k sreči napol odprtr.. Skoro brez-' zavestno dirja v njo, iu ker »c v! »♦■m. krogu ni imel varnega, se j« podul n«s»pažen v založnico ! ki je Mikala v zadnjem delu Paeei j nijeve hiše. Tu se je zmuznil v neko praamo lajto ter k tresočim *r orni pričakoval kata«tmfo tega lažnega pričora. Ni nirnilo še četrt ure. ko pridejo ljudje v hišo iskat ubožnega Francoza, žugajoč Paeciniju s; smrtjo, ako bi jam ne hotel ooka-lati. kam ac je poskril ubeženec. Paecnu. kateri ui slutil da je nje- Mara po hiši ter jih nazadnj« pripelje tudi x založnico. — Toua- saint .se je jedva upal dihati; smrtni pot se je curkoma v lil po mlademčevem čelu. toda previd-j] nost je čula nad njim. Zasledoval-1' «*i ga niso našli. Krvoželjni možje kmalu odidejo, divjemu ropo-:i tu sledi brž smrtna tihota. Mla-|l denič se vendar ni upal še ganiti j se ne, strah mu je se vedno sti- ' iskal mlado sive tako, da je slednjič speluin zaspal. Pan j«' že bil. ko se je mladenič < (zbudil. I>a! se je sicer iz iajte sto-;' piti. toda proti večeru, ko je za- -<*-el že gladovati, stoj^i varno iz 1 'Iajte tir se zmu'ine boječe glede v Pace Lilij« ivo ču m nato. K sreči 1 najd - gospodarja samega notri. ^ Ko Paceini ugleda Toiwainta, [obledi ter zamuden vprašuje: "*Jc- 1 li je resnit-a, ali se le mo'Vm* Šteli vi. mladenič. Tou»saint ? Vi še ■ živite 1 O lkod pa f" ' Toussaint jiade na kolena jired 1 svojega »ospmiarja. proseč ga po- ' m o«" i Ln rešitve, ter mu jame do- • poved o vat i svojo usodo. * Toda IV.eeini nadaljuje okorno: 1 "Mar ne veste, da ste vi z vašim ' drznim činom »prtivili mene in ! mojo družino v smrtno nevar- J nost ' Hitro se mi pob«irite i/, hiše, ' jaz vas morem le omilovati, nika- ( kor pa rešiti!"' s Po t«-h ir'fupodarjevih besedah 1 jame mladenič hudo tresti, ^li- ' lo Ln solz veliko prelivaje, jame J znova prositi Paceinija pomoči. ^ Mladeničev stok gane nazadnje ! s-t»arče\o srce. Mladeniču zapove ( naj se urno zopet skrije pod lajto \ v založnici ter naj tam pričakuje J svf»jo uso«lo. j 1 Nekaj ur pozneje, toda predno c se je še v iv c ril o, je stal Paecini. r zavit v dolgi plaš^", v ToossaLoto- f vem pribežališču. I)avši omilova nja \-ri-dnemu mladeniču tudi en, plašč, mu »apove, da naj sledi. I Pr«sl Paceinijevn hišo je stal s voz, obložen z različnimi skrinji- j r eami. Paecini in Toussaint prišed- -ši do voza se vsedefra nanj in l^ae- •] čini j»oyene naravnost, proti zali- J \n. Hila sta sicer v ne mali ne- i varnosti, kajti iimoraeeljna dru- I. hal ju je češTe vstavljala, popra- £ še\ aje. kaj da sta. T«sla ona dva š sta dejala, da sta služabnika ta- .J inošnjih kupcev, katerim je nalo- 1-jra, dovažati skrinjice na ladje, in s dt uhal ju je pustila. Pri zalivu je i izročH Paecini Toussainta kot ne- j rnaktai (mutea) kapitanu neke r ladje, ki h imela ravnokar odri- j niti v Kim. Solznih oči in s hva- l ležnim srcem je jemal Toussaint: i slovo od Paceinija, kateri ga ni le j i •rršil i/ smrtne nevarnosti, ampak i ga tudi obdaril s precejšnjo avo-l< to denarja. Obljnbujoč v svojem i srcu n lost we ga src® (hI Paceinija. i Toussaint ni liil še s tem. kar-mu je bil za- 1 ukazal Paceiui, da se je delal i, namreč nemega in ni na radovedno vprašanja kapitanova in dru- ] gill niresa mlgovarjal. ta* je sto-pr>- otel. PrhUstši v Uim. je šele pm«teje | dihal ter >e tiso."krat zahvalil P»o-ifu za svojo čudno rešitev. Toius- ( eih po- J polno zaupanje, tako da so ga rabili celo za upravnika. Moral se je pa tudi podajati na velika • potovanja. Sreča mu je iiLla vedno mila. a et. Ko pa vidi. da Albini le še vedno nadaljuje svoje prošnje, zakriči starec jezno: "Ne naštevajte mi tukaj čednosti. katere vam še niso znane! Stari čarovnik, alkimist, ali kakor me še imenujete, ne moer biti dobrotnik malorednega. lahkomiselnega sina!" Te starčeve besede, kakor tudi njegova osornost rai'.kaeijo Albi-nija. Obraz mu je žarel, roki sta se mu tres-|i. 11 Se mar jaz zastonj tako ponižam", tako je jecljal, *;da razodevam tukaj svoje gorje? O ne. nikakor ne!" To rekši. prime starca za suknjo, kričeč: "Sem drtiiar, .stare«-, jaz ti zanj zastavim vse svoje imetje!" Jerome ga je zrl s strašnim obrazom in dviel«Jo kratke nam 9mm. ^JE Godba bi plM. TR? x Se priporoča AHTOI miKli, lastni hiši. Da bi ga bil pred sod nijo tirjal. o tem naš Jerome šc mislil ni. r.inpak je sklenil zapustiti niesio prej in bolje. In resi Jedva je prišel iz hiše. že je k orači! proti Zkiaivu. da hi zapustil če bi bila priložnost, mesto, v katerem že tako ni dospel do tako toplo zaželjene strhe. (Konec prihodnjič). Iz Avstrije. Češka sloga. "Narodni Listv" sporočajo, da so se zastopniki vseh čeških strank združili v "narodni odbor" a vsi češki narodni poslanci v posebej, klub, ki se zove "Češka zveza". Potem pa list nadaljuje: "Neuc Freie Presse" in za njo tudi drugi nemški nflcijonalistični listi so to združenje in organizacijo Cehov oblastili in ometali s sumniče-njem. Čudna je taka pisava nemških listov. Nemci imajo svobodo delati politične zveze, toda če Slovani v monarhiji kaj takega poskusijo, pa je takoj — država v nevarnosti." Popolnoma primerno pristavlja tržaška "Edinost": "N. F. Presse" naj bi Bourlton whisky____2.30 «lo 3.23 Cal. Brandy....... oil 2.23 do 3.75 Pri veT-jih naročilih popust. Poso«la do 23 cal. fl.OO za 25 pal-$1.30, nad 25 pal. prosta. Pogoji: manj krit en zatioj ali mnnj kot U tfab»nov ne pošiljam. Nanrtln priložite denar. Jamčim pnXteno postrežbo in dobro blago ter .se kot rojak priporočam rojakom. Slovenska Društva po vseh Zjed in jenih državah imajo za Veslo, da kadar treba naročit« DOBRE IN POCENI drvitvene tiskovine, ae vselej obrnejo na slovensko nnjjsko tiskarno tkvelandsb Amerika" Ml isdslsjeas tss draitrene, trgsvske ia prir^ttekoTiM. N«iatiakarmajenajbojj tiakare« t Itrild. Pilite aa cen« rmmk» tiakoTis« mam. predam as okrmeU kaadrm-CMB. Pri aas dmbit« lepie, cenej ic in boljie tlakariaa CLEYELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA . <119 ST. CLAIR AVE*. CLEVELAND. O. IH !B KUPUJBTB OPOJNE PIJAČE? ZAKAJ NE PRI ŠTEFANU CABALIKU? Ali ne veste, da pri niem dobite pijače najboljše, čiste, ne ponarejene, da pri njem dobite za svoj denar prave najboljše pijače in dobro mero ter za NAJNIŽJO CENO! ONI, A AKO ki kupujejo pri R M J'e tako' P°tem Štefanu taba- M p,šite (enik liku, - vedo, M na nas,OT: da kdor pri ■ Stef. Cabalik, Cabaliku kupi, Ai; Vr 968 LIBERTY dobro kupi. Ah ^ AVEN £ nffte 'udi.tV; ■ PiTTSBURG,PENNA. dobro kupiti? ^M M„.K. ŽGANJA | poSiljum na vse kraje naravno Iz tovarne po sledečih cenah: Kdeca žtaiuja po $.5.00 galon, 10 galonov za $1H.00. Rdeča žganja po $4.00 gulou, 10 galonov za $27.50. Troplnjevec in Slivovica po ravno istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj pi*» po cenik. Express ali freight pis- J Cam jaz na vseh pijačah, razen p i ve. Opozorjam posebno prebivalce v Coloradt, da hI naročijo pijače za J naprej. Deželni odbor se pripravlja, da priredi (toatave prutl poSiljat- J vam pijač ? Colorado. Časa je malo. JOHN LANICH BOX 108, GATEWAY STATION. KANSAS CITY. MO. j Najstarejša slOMnsko"hrvatska trgovina z likery vlimerTkf j Mi vam nudimo naSo zalogo najboljših likerjev po sledečih cenah: Brinjevec, zal»oj (6 steklenic)................................ $ 7.00 Brinjevec, zaboj (12 steklenic)................................ 13.00 ■ Tropinjevec, galona........................$2.25, $250, $2.75 in 3.00 Q Tropinjevec, zaboj (6 steklenic).............................. 5.50 Z Tropinjevec, zaboj (12 steklenic).............................. 10.00 . Slivovka, galon........................$2.75 in.............. 3 00 V Brinevec, (posamezna steklenica) ............................ 1.35 fl Nas slavni "06" Pure Rye Whiskey, 7 let star i zaboj (C steklenic).................................... 6.00 Z zaboj (12 steklenic).................................. 11.00 Concord vino, rdeče, berel.................................... $32.00 fl Concord vino, rdeče, pol berela................................ 10.00 2 Pri odjemu 5 in 10 galon, stane galona...........................90 * Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.00 Belo vino, berel.............................................. 38.00 I Belo vino, pol berela.......................................... 10.00 i Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galona........................ 1.00 2 Pri odjemu ene same galone pa................................ 1.25 , Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke 50 fl centov, za 5. 6 in 10 galon sodčke $1.00 in za 25 galon (pol berela i $1.50. i Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tud' Money Order all pa bančni ček. Za vse blago jamči THE OHIO BRANDY iDISTOHNG COMPANY €102—4 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND. OHO. j G T, AS VAIKTOA. J\V BO, STILGEBAUER PEKLO. ; Roman Iz sedanje vojne« Za G. N. pridedil J. T. 7 (Nadaljevanje). — Kakšen jf pa cilj. za katerega se bodo bili? Ne vem, gospiKlična Tanner. — Kaj takega »e more človek z gotovostjo rt-ei. kaj takejra samo sluti. (lospodična Tanner se je zamislila in nenadoma vprašala: V tem pogovoru sem p;: res že čisto pozabila, če ste naročili ' kaj kosila. j —s Kdaj pa ponavadi jeste? — Ob dveh. — Da. saj -.mo vedno jedli ob dveh. — Oče je gotovo se vedno, tako točen. Vedno enak. — Samo nekoliko se je gospod postaral. — Ali i hočete zdaj kaj pojesti. — Do kosila je še dolgo. — Pa prinesite kako malenkost. — Kes sera že ix>*tala lačna. — Mogoča par jaje ? Zatem je prišel baron in se začel žnjo pogovarjati o čisto vsak datijih in navadnih stvareh. DRUGA KNJIGA. Na hribu ob reki Mans je grad Momniroir. — Zgrajen je v sta j rem francoskem slogu. <■ rad obdaja velik vrt. poln rož in drugega cvetja. — Jse prejšnjo jesen j. bil na gradu marki Armentieres s svojimi prijatelji, ko je pa zaslutil vojno, se je preselil dalje proti jugu na svoje drugo posestvo. Na ravnini pod gradom divja bitka. Že več dni in več tednov neprenehoma. Sovražnik ne gre ne naprej ne nazaj. Na gradu ostal samo LaSiiehc, stari kastelan s svojo ženo. —i Zda) sprejema in pogoš«"-a t nje nepovabljene goste. (irmenja. pokanja in prasketanja strojnih pušk se je že čisto! privadil. Zdaj se mu ne trese več siva glava kot se mu je tresla prve dni vojne. Zdaj ne govori ve in ne politizira tako kot prve dni.I Tedaj je utihnil, ko so ustrelili nekega njegovega prijatelja, ki je, ha je streljal i/, svoje hiše na Nemce. j V veliki sprejemniei. ob mramornati mizi sedi pruski podčastnik Wolf. V gradu ima polkovnik Trautmann svojo pisarno. Spi \ ' oni nostelji kot ie spal markiz. — Narednik Wolf je njegov tajnik, j Oh sedmih zjutraj pozvoni električni zvonec. Prus zvoni pravi I*ahiche ^voji ženi. — Oba sedita v ku-j l iliji in čakata povelj mogočnejšega gospodarja kot je bil 'marki ' Kakor roj music so se vsul i Priisi nekega včera v gra«l — je rekla madaraa l^abii-he zamišljeno. Lahiclie ]• obul šol ne i/ kožuhovine ni se počasi odpravil v pr-j vo nadstropje. .Mrauiornate stopnice -o bile pokrite s težko turško preprogo,-».graja j»* liih« po/.buVna. oh vsakem ovinku je stal težak meden sve- j tilnik. Ijabi.'he i»otrka na vrata. Naprej' - -e od/ove osoren glas. I.abiclie \stopi iu opazi pri mizi narednika Wolfa. zatopljenega v akte. — Prinesite eaato kave! — A votre service, monsieur! Nikar ne blebetajte' — Ali ne znate nemško? Da. u«.spod - nooovi Labiche v nemškem jeziku. Tri či t rt na *eHem. Pood. j Saj ste se vendar učili nemščine. — Kje ste se učili? — V Nemčiji, gospod. Tak..' - V Nemčiji* — Ali ste bili dolgo v Nemčiji? j — Z g<.spodom marki jem sem bil v Nemčiji. — Kje pa f — V Wisbaden, v Baden-Baden. — Marki je bolan. — Revma-tizem ima. Strašno gromenje topov je prekinilo pogovor. — (V je tnko naglo pobegnil, gotovo ne more imeti hudega rcv-matizma. I*abiche je trepetal po vsem telesu. — Slišiš, to so naai topovi. — Vaši nimajo takih. Ijibiche ga ni rarumel. Tedaj je zopet potrkalo na vrata. — Wolf j* planil kviaku in zakričal: — Naprej! VStopil je stotnik osme stotnije. Adolf. — Labiehe je izginiLj Pruskih častnikov se je strašno bal. 1 — Ali je gospod polkovnik že vstal? Zatem je utopil k mizi in začel pregledovati akt*. — < i« - pod polkovnik je vistal pred e-1 vsem se zdravega počutim". Eno veliko škatljo Bolgarskega j Krvnega Čaja, ki traja pet mese- ; cev, pošlje za $1.00 kamorkoli, v Canado Za $1.12. Marvel Products Go. i 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, P A Pripomb«: Ako hočete pošilja te v osi garati. pošljite 10c. več. Vojni jetnik JOŽE TIRK svoja dva brata JOIINA in FRANKA TVTtK. ki sta se pred dvema letidna nahajala v Pori Allegany, Pa. Pisal" jima j" večkrat. pa ni prejel oe vendar tako malo briga za vojaške zadele. tako \ažno poro.'ilo, »la gospod polkovnik niti zajtrkovati ne ( more ? — Kaj ne. ob se»lni:h sem naročil gospodo? — Da. cospod polkovnik. — Koliko je ura? — Tri minute manjkajo do sedmih. — Aha. že slišim korake. (Dalje prihodnjič). DELO DELO dobi 20 do 25 mož za delati drva. Plača *l.f>5 ml kvait«. Gozd fini. Natančna pojasnila se dobi pri: Louis M obar,. Box IK. Helvetia. W. Va. _(25-26—1)_ \ojni ietnik LI VAJ A Ll'KA piosi. da hi aiu oglasil njegov zet MARKO O KOŠNJA K ki je bil prej v "S. Brdmvaj Št. Lamo " (skoi-o gotovo se mora glasiti Broadway. St. Louis Mo.). P rov i. da potrebuje denarne pomoči. Njearov tiaslov je: Livaja Luka. prigionieri di gtierra. pr. Abruzzi. Arjuila, Italia. (2"-27—1» POZOR! POZOR! V A BILO na VELIKO MAŠKARADNO VESELICO, katero priredi DRI'STVO AVSTRIJSKIH VETERANOV v rievelandu, Ohio. v nedeljo dne 28. januarja 1917 v Stakičevi dvorani, 391 E. 16(». St., Cleveland. Zaf-etek točno ob 4. uri popoldne. Vhod v dvorano je z listkom. Tempotoni se vsa društva in cenjeno občinstvo vljudno vabi. da pride na niaskaradno veselico v m»j\ečjem številu. Ker bode jako kratkočasilo in lepi d»>bitki na maske. Najlepša maska dobi prvo darilo, najgrsa dobi drugo in naj-pomenljiva dobi tretje darilo. Preski hijeno bode tudi s pijačo in dohrim prigrizkom. G;wlba bode domača društva Avstrijskih Veteranov pod vodstvom g. J.»lin Kraševca. Vse cenjene rojake vljudno vabi k obilni vd'*ležbi Odbor. ____(24 25- 1J_ Pozor čitatelji! Naročite šo danes! V zalogi imamo: Slorenflke norela in po- ▼esti 30c Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakri kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji 15c Lepa bolničarka 15c. Ena sama kapi ja črnila 15c. Grob ▼ svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri- ljantom 15c j Londonski ponarejalci de-. . narja 15c. Kako so vjeli Jacks ras parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič 15c. SLOYEHIC PUBUSHHIO 00^ 82 Cartlandt St Hew York._BT. Y oi « r?i^ifs „ i • S Z £? « mmm <3 B I fillsft'^Hia^ii § iil S Q IBS I Ir § ^ ih 1 ll ^Msisnfflf 5 i I M W iliSilvlUS 1 ž y -• J Hi! Si i I ______________.____________ _ ' " ^ra '' M Iščem s\-ojega brata TOMA PLE-I SIVAC. Doma je izpod Novega!; grada na Primorskem. Poročali mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, ee je ko-1 mu znan njfgov naslov, da ga| mi javi. ali naj se sani oglasi' svojemu bratu: Joseph Pleši-j vac. Box 151. Jerome, So mer- . set Co.. Pa. (21-25—1) i Rada bi izvedela za naslov svoje- \ ga 1 »la i a J E R N IvJ A ' 31 AlEK. ; Preti 14. leti se je nahajal vi: Aurori. >Iinn Prosim onega, ki i ve /a njegov naslov, da ga mi ' naznani, ako pa sam čita. naj se oglasi svoji sestri, zdaj oino-.\ ženi: Mrs. Frances Je^ina, 710 ! Pugh Sr.. Niies. Ohio. (24 26—1 >_ Slovenska mizarska tovarna ' POZOR! POZOR! v La Salle, IU. Priporočamo rojakom sirom A-merike. da pri pa« naroče vsak«;-vjstna pohištva, okna, vrata, vse trgovinske potrebščine in sploh vse. kar vpada v mizarski posel. Pri nas izdelujemo vse dobro iu poceni ter za vsako delo jamčimo. Izdeluje se na roke ui s stroji, kakor kdo naroči. T o re. j, rojaki, obrnite se na spodaj navedeni naslov in post.režcni bodete dobro. Joseph & Frank Jankovicb, 1148 —15. St.. • La Salle, HI. _(19-25—1)_ j Or. LORENZ, ji w Jaz »-m edini hrvaško govore- m ' S čl i|Ms-iulist moških bolezni v 1 X Pittsburgh o, I'a. ^ j Z Fra«lDe ure: dnevno od 9. do- f 1 J poldne do 8. ure zvečer. V pet- t W klh od 9. dofioldne do 2. popoldne. W m Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. I I Z ApreialMt ■mirili tikral 2 f DOL LOKENZ, J f 644 Petin Ave. UL nadat. m olice. | POZOR HOJAM m ■m[|l>3fl» 2ž! W^StiMlli imažT« 1 Hk tatafh kiuai mmti la Mri ImJ* kakor tadl kntw^hrki i li WpagaBU •aok'la » krita. ▼ mmlb *mak Mdam «dn-' da. noč bal« lan, knwt* hi piata, pota« mam* kmrim atac nrtHn v pat dnek pa-pilioai odMcaniu*. K4or ki Mila atoavtla km MptaiaUmnpataKini. PUitalakojp* (»oik. U aa lakai mmUirnm maatoaa j lCraui iapni KOLEDAR mm lato 1917 dobite ako poiljat« 4 emttm sa r«4taiao. JAKOB WAHClC. 8702 Bonna Are., Cleveland, Ohio. Dr. KOLER C3S Pen Art., Pkt at 1 : _____ akih irt I J i luuppft POSUJ A denar t etari kraj »an ml jI to tn . : i i 'GLAS NARODA' polteno. "ii 1 B Cortiandt Street. UPRAVLJA rte t notarski posel spada- ! New York, r. X. jods dela. mmmmmmmmmmmmmm**mmmmm*mmmmmmmrn 1 IL Importirane Franz Lubasove harmonike i ■o razprodane. Imel bom salogo wree03W9SI < I copet po končani vojni, ter se sa pozneje rojakom priporočam. > f Kupujem, prodajam in poprav- ^Kj^sjiža^p Ijam stare rabljene harmonike po ( f dogovoru; izdelujem nove KOV- J B ČK£ po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in sanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. 4 Edini S I/) VENSKI SALOON V ALLEGHENY. PA. ^ \ JOSEF SAVEC, lastnik. 0 jff Tool najbolje, re-lno sveže pivo, domače in import i rano žganje, prist- 4 ^ no vino. K li Gorki in mrzli prigrizek vedno na razpolago. — Union-Bars. R Posebno se priporočam Štajereem, Kranjcem in Hrvatom. I MOTEL JOE 5 717—719 East St., Cor. Foreland (preje First St.) p PITTSBURGH, PA. • I Veliki vojni atlas I '\\ \ | vojskujočih se evropskih držav in pa ko- U II lonijskih posestev vseh velesil U iS £ ^ Obsega 11 raznili zemlje vido v. | ^ § STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60 \\> VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI 8TRAT? ZJS- 2 S DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, £ CENA $1.60. ^ i\ f 1 $ | ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. § £ t.S MACI JE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — f} CENA JE 16 CENTOV. W ' § CENA SAMO 25 CENTOV. t ^ ^ Naročila in denar poiljite na: |p LSlovenic Publishing Company * «2 Cortiandt St. Nsw York, V. T. % MODERNO UREJENA mmk klas mm r*^ VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. s • • * DELO OKUSNO. IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA. • • m POSEBNOSTMI DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. P. j m NABOČILA POfiLJITB NA: Slovenic Publishing Co.9 I__82 Cartlandt St, New York, N. T. EOJAD. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA". IXAJVXOJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. a - . j. • m®>