PRVA OICENA DRUŽBENOPOLITIČNE AKCIJE V OBČINI VELENJE:
Akcija usmerjena v združeno delo
■
mM
Kljub prizadevTanjem, da bi zavzela družbenopolitična akcija za uresničevanje ciljev družbeno-sonomske politike v Šaleški dolini kar najširši obseg, v celoti teh hotenj še niso uresničili. V akcijo se ™'ej še niso vkljjučOi vsi tisti, ki na kakršenkoli način lahko vplivajo na stabilizacijo, niti vse delovne _: ,jje jfg ne ^ delovni ljudje in občani.
Po podatkih, ki so bili zbrani avgusta, v 14 temeljnih in gih organizacijah združenega tlela v občini Velfenje, od skupaj 75, še niso ustanovili odborov. Zamudniki so: Zavod za urbanizem, Toper — obrat Šoštanj, Integral, Projektivni biro, Gostinsko podjetje Paka, Gostinsko podjetje Pod gradom, Merx — maloprodaja Šoštanj, Savinj-ialeški zdravs tveni dom, Le-a, Vzgojnovarstvana usta-iva Velenje, Knjižnica, Gim-ija in Vzgojno izobraževalni zavod.
Koordinacijskemu odboru za leijanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ci-jev družbenoekonomske poli-like pri Občinski konferenci SZDL Velenje do 20. avgusta še niso poslali stabilizacijskih pro-amov: Savinjskio-šaleški zdravstveni dom, Lekarna, Galip, Stanovanjsko podjetje, Gostinsko podjetje Paka, Rudarski šolski center - TOZD EKO, Komunalni zavod za zaposlovanje, Integral, Gorenje — Lesna, Čevljarstvo, Mere — maloprodaja
Šoštanj, Trgovsko podjetje Vino, Ljubljanska banka — podružnica Velenje, PTT - TOZD Velenje, Gimnazija, Vzgojno izobraževalni zavod, Vzgojnovar-stvena ustanova Velenje, Knjižnica in Dom kulture. Prihajajo sicer poročila, da so v nekaterih delovnih organizacijah izdelali stabilizacijske programe, vendar jih koordinacijskemu odboru še niso poslali.
Prve analize kažejo, da so stabilizacijski programi premalo konkretni, zato bo treba večino programov znova pregledati in jih dopolniti ter pri vsaki nalogi določiti rok in izvajalca akcije.
Stabilizacijske programe so sprejeli samoupravni organi in vodstva družbenopolitičnih organizacij, niso pa o njih še razpravljali zbori delovnih ljudi. Stabilizacijske programe so sprejeli zbori delovnih ljudi le v Toplovodu, Gradbenem industrijskem podjetju Vegrad, veleblagovnici Nama, Bolnici To-polšica, Zavodu za urbanizem, Trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje, V GLIN


5
J i
I
Brigadirji spet doma
V	nedeljo se je iz Zibike vrnila mladinska delovna brigada „Franc Leskošek—Luka". Mladi iz posameznih krajevnih skiupnosti velenjske občine so skupaj z mladinci iz Zibike štidrinajst dni gradili vodovod Spodnje Tinsko— Zibika in poomagali pri zidanju novih stanovanjskih hiš. V enodnevni ahkciji jim je priskočilo na pomoč tudi blizu petdeset mlaadincev iz Vegrada ter nekaj iz G«enja.
V	nedelj(o dopoldan, pred odhodom iz Zibike, so brigadirji nat konferenci ocenili opravljeno delo. Ugotovili so, da so usipešno izpolnili zastavljeno nalogo, pa čeprav so morah kcopati po kamnitem terenu, pri delu pa jih je pogosto motril tudi dež.
Na konferenci so podelili udarniške značke šestim mladincem: Jožetu Pečečniku — osnovna organizacija ZSMS Plešmec, Zvonetu Tanjšku - Šentilj, Mirku Vrhov-niku — Gaberke, Stanetu Kovaču — Zibika in Marjanu Brglezu iz osnovne organizacije ZSMS Zavodnje. Vsi ostali brigadirji pa so bili pohvaljeni.
S to akcijjo pa solidarnost mladih Velenjčanov v Zibiki še ni končana. Obljubili so, da bodo že v soboto ponovno odšli v to krajevno skupnost v šmarški občini, katero je lani zelo prizadejal potres, in naredili ploščo na novi hiši -domačina Hiostnika.
Čeprav so brigadirji- v teh štirinajstih dneh delali skoraj po ves dan, pogostokrat pa celo pozno v noč, niso uspeli položiti vseh tisoč metrov vodovoda. Zato so se obvezali, da bodo tiudi ta dela dokončali v prihodnjih nekaj sobotah oziroma nedeljah.
• Proizvodni dosežki TGO »Gorenje« Velenje
V	prvih šestih mesecih letos so v temeljnih organizacijah zdruiženega dela Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje izdelali več kot milijon izdelkov bele tehnike v sikupni vrednosti 1 milijarde 535 milijonov dinaijev. Dosežena proizvodnja je nekaj manjša, kot je bila predvidena z letnim načrtom. Sicer pa je „Gorenje" do konca jiunija prodalo za 1 milijardo 394 milijonov dinaijev izdlelkov bele tehnike, ali za 6 % več kot v lanskem prvem polletju.
Pomembme uspehe je dosegla Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pri izvozu izdelkov. V prvem polletju so prodali na tuje za 21,7 milijona dolaijev izdelkov; v primerjavi z lanskim letom so povečali izvoz vrednostno lkar za 68 %, količinsko pa za 40 %.
4
4
\
4 4
4
5
4
4
4
\
5
4 4 4 4 4 4
J
4 4 4
'4
4
5
4
t
4 %
4 4 4 4
!: 4 4 4 4 4 4
4
5
4 4
*4 4 4 4 4 4 4
t ■4 4 4
Nazaije - obrat Šoštanj in zaposleni v občinski upravi.
V	Velenju ugotavljajo, da so družbenopolitične organizacije v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela usmerile akcijo za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike ter za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih znotraj združenega dela. Čedalje bolj prisotna pa so tudi prizadevanja, da bi bili stabilizacijski ukrepi dolgoročnejši in da bi sprejete naloge kar najbolj dosledno uresničili.
Ta širola družbenopolitična akcija kasni posebej še v tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer ni družbenopolitičnih organizacij.
Koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o skupni porabi tekoče spremlja gibanje dohodkov in izdatkov samoupravnih interesnih skupnosti ter izvajanje programov. Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so ob obravnavi in sprejemu osnov programov za leto 1976 sprejele tudi nekatere stabilizacijske odločitve. Izvršni odbori saniupravnih interesnih skupnosti odslej mesečno spremljajo uresničevanje programov ter dotok sredstev. Do-govoijeno večkratno obveščanje temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti o delu samoupravnih interesnih skupnosti. Stabilizacijski ukrepi pa na noben način ne smejo vplivati na kakovost storitev.
V	okviru akcije za stabilizacijo je bil v občini Velenje sprejet dogovor, daje treba tudi investicijsko potrošnjo uskladiti
z možnostmi in zagotoviti potreben denar za investicije, ki so v teku. Največje prekoračitve pri investicijah v teku so v Termoelektrarni Šoštanj in na Rudniku lignita Velenje, vendar občinska družbena skupnost nanje nima vpliva. Sicer je ugotovljeno, da v občini ne bo treba ustaviti nobene gradnje. Podaljšan je bil le rok dograditve nove 4. osnovne šole v Velenju.
Polletne ocene gospodarskih gibanj med drugim opozarjajo, da v občini Velenje gibanje osebnih dohodkov letos ni bilo usklajeno s produktivnostjo dela. Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 29 %, produktivnost pa je večja le za 7 %. To neskladje je prisotno v večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela v občini Velenje. Največja odstopanja med produktivnostjo in izplačanimi osebnimi dohodki pa so v REK Velenje -TOZD Termoelektrarna Šoštanj, v temeljnih organizacijah združenega dela TGO ^Gorenje" Velenje, Lesni industriji „Gorenje — Lesna", GIP „Ve-grad", T<plovod Velenje, Veterinarski postaji in Merx - maloprodaja Šoštanj.
Ker nosi Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje veliko breme nelikvidnosti slovenskega elektrogospodarstva, je njegova "plačilna sposobnost iz-redino kritična. Vsak mesec so težave pri zbiranju denarja za izplačilo osebnih dohodkov, resno ogrožena pa je normalna proizvodnja.
V Tovarni gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje pa imajo težave okrog uvoznih dovoljenj, da bi zagotovili potrebne surovine in reprodukcijski material za proizvodnjo, katere dobršen del prodajo na tuja tržišča.
koiiiciitar tetina
Za sedaj vemo, da bosta zbora skupščine SFRJ jeseni opravila obsežno delo prav na področju zakona in razvojne politike naše države. Posebna pozornost bo namenjena zakonom s področja združenega dela, ki jih pri-
bančnem poslovanju ter zakona o določanju in obračunavanju skupnega prejemka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela.
Osnutek zakona o združenem delu bo v razpravi zveznega zbora oktobra.
29. avgust 1975 - leto XI - št. 33 (292) - cena 2 din Glovni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
V Velenju je bilo v petek, soboto in nedeljo republiško prvenstvo v kotalkanju za pioniije, mladince in člane. Tekmovanja seje udeležilo blizu sto kotalkarjev iz Ljubljane, Trbovelj, Celja, Nove Gorice in
velenjskega kotalkarskega Oven. Več na športni strani!
Špela Krajšek in Andreja
in nedovršenosti kar seveda zmanjšuje njihovo učinka? vitost.
Delegati zveznega zbora bodo do konca leta razpravljali tudi o skupini zakonov s področja pravosodja, zveznem kazenskem zakoniku, zakonu o izvršilnem postopku itd.
Zbor republik in pokrajin
Nič manj pomembno opravilo s področja razvojne politike ne bo resolucija o temeljih skupne politike razvoja v letu 1976.
Poleg tega bo ta zbor do konca leta razpravljal še o sistemu in politiki cen, o delovanju enotnega jugoslovanskega trga, o samoupravnem povezovanju in organi-
Skupščinski urnik
pravljajo v delovnih telesih zveznega zbora, in usklajevanju srednjeročnega razvojnega načrta do leta 1980, ki ga bodo opravili v odborih zbora republik in pokrajin.
Septembra bo tako na dnevnem redu seje zveznega zbora osnutek zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja ter predlogi za sprejetje zakonov o denarnem in kreditnem sistemu in
Zvezni zbor bo oktobra razpravljal še o osnutku zakona o osnovnih pravicah do sredstev v družbeni lastnini ter o osnutku zakona o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih. Institucija dogovarjanja in sporazumevanja že dlje časa živi v našem sistemu, vendar se je pokazalo, da imajo doslej sklenjeni dogovori in sporazumi vrsto pomanjkljivosti
se bo do lonca leta ukvarjal predvsem z usklajevanjem stališč družbenega načrta razvoja Jugoslavije do konca leta 1980. Ali bo to pomembno delo opravljeno v predvidenem roku, je zelo odvisno tudi od združenega dela, ki mora v okviru reprodukcijskih celot doseči vrsto samoupravnih sporazumov, ki bodo podlaga družbenega razvojnega načrta.
ziranju organizacij združenega dela in o kreditno denarni politiki. Veliko pozornosti bo pritegnila tudi razprava o gospodarskih stikih s tujino ter o politiki hitrejšega razvoja premalo razvitih republik in pokrajine Kosovo.
Ni kaj reči - dela bo za vse dovolj...
MILAN MEDEN
Velenje seznanja cenjene potrošnike, da smo v prostorih zadružnega doma Gorenje
ODPRLI NOVO PRODAJALNO KERAMIKE GORENJE
Velika izbira talnih ploščic Gorenje in drug sanitarni material po najugodnejših prodajnih cenah
POSKUSI Z ŽELEZNICO PRIHODNOSTI - V Nemčiji delajo poskuse z novima vrstama železnice - elektromagnetič-no in elektrodinamično. V obeh primerih gre za vozilo brez koles, pri katerem bi vagoni drseli po posebnih tirih - na močnem magnetnem polju. Trenje bi bilo minimalno in bi se poleg popolne varnosti dosegale tudi velike hitrosti. Na sliki: Pogled na del poskusne steze v bližini Muenchna, po kateri drsi vagon „Transrapid 04", ki lebdi na magnetni blazini.
■m
SMUČANJE NA TRAVI V ŠPORTNEM CENTRU KOŠUTNJAK V BEOGRADU - Tereni športnega centra Košutnjak so od 12. avgusta odprti za ljubitelje neobičajnega športa: smučanja na travi. Posebne vrste smuči omogočajo športnikom smučanje na zelenih strminah. Nova vrsta športa še nima mnogo pristašev, vendar pa si vsi, ki se zanjo zanimajo, opremo lahko sposodijo. Ta športna atrakcija v športnem centru Košutnjak naj bi poleg petih odprtih bazenov kratkočasila tiste beograjčane, ki ned poletjem ostanejo v m«tu.
f.	________ _ .	ne hodo sklenili do konca
ZA DNiE DNI PO SVETU
I
s
s
S
s t
iJHL
HOP! SKOK V VIŠINO ZA »ATLETA", TEŽKEGA 2,5 TONE! Kot v otroških ugankah: kaj je težko 2,5 tone, pa leti? „Jumbo jet? " Ne, tega je zmožen Shamu, ogromen kit - pred gledalci v akvariju Morski svet v mestu Aurora v ZDA. Strenirani kit, kot se lahko vidi na sliki, skače preko vrvi, razpete 240 cm nad gladino vode v bazenu. Za tako predstavo Shamu dobi navdušen aplavz številnih gledalcev in, kar je njemu še mnogo bolj všeč, polno posodo svežih rib od svojega treneija. -
• ZAČETEK SREČANJA NEUVRŠČENIH
V torek ob tretji uri po jugoslovanskem času je perujski predsednik Juan Ve-lasco Alvarado uradno odpri konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih 'držav v Limi. Perujski predsednik je v petinštirideset minut trajajočem govoru pozval neuvrščene k še večjemu sodelovanju in solidarnosti pri uresničevanju temeljne strategije neuvrščenih: boju za mir in pravičnejše ekonomske ter politične odnose v svetu, v katerem so neuvr-Sčeni še vedno tarča velikih pritiskov.
Po njegovem govoru se je začela zaprta seja konference, ki se je končala šele v poznih jutranjih urah po jugoslovanskem času, ko so predstavniki 78 delegacij odločali o še vedno nerešenih vprašanjih glede sprejema novih polnopravnih članov, opazovalcev in gostov. Novi polnopravni člani so Panama, Demokratična repub-
lika Vietnam, Demokratična republika Koreja in Palestinska osvobodilna organizacija. Konferenca je prav tako sklenila, da so gostje Avstralija, Romunija, Portugalska, Filipini, Kostarika in Hon-duras ter da opazovalcem priključijo tudi Salvador in Grenado.
Divizijski general Velasco Alvarado je v otvoritvenem govoru poudaril predvsem nevzdržnost ekonomskega sistema. Ni dovolj samo razlagati krivične odnose, treba jih je spremeniti, je bila osrednja misel perujskega predsednika.
Njegov govor ocenjujejo kot razmeroma oster, vendar utemeljen poziv na akcijo neuvrščenih, ki nikogar ne prosijo za miloščino, so pa pripravljeni priboriti si svoje pravice z vsemi miro-bljubnimi sredstvi, ki so jim na voljo.
V nadaljevanju zaprtega dela prvega dne konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Limi je bila Jugoslavija izbrana za eno izmed sedmih podpredsednic konference, predsednik poli-
• ••
tičnega komiteja je Kamenin, ekonomskega Kuvajt, poročevalec konference Bangladeš, predsednik pa je perujski zunanji minister Miguel de la Flor.
Konferenca bo delala ves čas v plenumu, hkrati pa se bosta sestajala tudi oba komiteja, ekonomski in politični.
• EGIPTOVSKO-IZRAELSKI SPORAZUM BLIZU?
Ameriški državni sekretar Henry Kissinger je izjavil, da se Egipt in Izrael sedaj pogovarjata o konkretnih kategorijah in da je možno, da bodo novi začasni sporazum sklenili do konca tedna. Kissinger je izjavil, da so dosegli napredek v nekaterih spornih vprašanjih.
Vodja ameriške diplomacije je izjavil, da se bo vrnil na Bližnji vzhod, potem ko bo imel v generalni skupščini načrtovani govor, če novega začasnega sporazuma
ne bodo sklenili do konca tedna.
Egipt in Izrael še nista prišla do faze sklepnega formu-liranja besedila, ki se nanaša na nove linije, na katerih bodo njune sile na Sinaju, vendar je sedaj govora o konkretnih kategorijah, je pojasnil Kissinger, in dodal, da v pogajanjih ni bilo nepredvidenih težav.
Predsednik Sadat, ki se je že drugič s Kissingerjem pojavil pred časnikarji, je na vprašanje, ah bodo druge arabske države sprejele egip-tovsko-izraelski sporazum, izjavil: „Če bo sporazum dosežen, ga bom objavil vsemu arabskemu svetu." Sadat je Še dodal, da linije položaja sil obeh dežel na Sinaju še niso določene.
Henry Kissinger se je iz Aleksandrije vrnil v Tel Aviv, kjer bo nadaljeval pogovore z izraelskimi funkcionarji' o sklenitvi novega egip-tovsko-izraelskega sporazuma. Ameriški državni sekretar je v Izrael prinesel upanje Egipta, da bodo sprejeti predlogi za nov umik iz-aelskih sil na Sinaju. Kis-singerjev sklep za vrnitev v Izrael, od koder bo naslednji dan spet odletel v Egipt, daje slutiti, da pogajanja dobro potekajo in da bi bda lahko sklenjena do konca tedna.
i S
PRAZNOVANJE - Na Jesenicah so minule dni proslavljali 25-letnico samoupravljanja, 40-letnico velike stavke kovinarjev in 30-letnico osvoboditve. Na slavnostnem zborovanju je govoril tudi predsednik CK ZKS France Popit.
ŠOLA - V Ponikvah so slovesno odprli novo osnovno šolo, ki je bila zgrajena v rekordnem času (260 dni), postavili pa sojo z denarjem delovnih ljudi občin mesta Ljubljane, ki so poleg sredstev iz obeh solidarnostnih krogov še posebej za to šolo prispevali 4,5 milijona dinarjev.
PLAKETA - V JLA so poleg najrazličnejših odlikovanj, nagrad in pohval ter moralnih vzpodbud pred kratkim uvedli tudi plaketo „Slovesna prisega", ki jo bodo podeljevali vojakom, mornarjem in gojencem vojaških šol na dan, ko bodo položili prisego.
BOLNIŠNICA - V Izoli naglo napreduje gradnja nove obalne bolnišnice, ki naj bi bila zgrajena do leta 1980. V prvi fazi do leta 1977 bodo najprej zgrajeni prostori za kirurgijo, vzporedno s tem pa še prosfori za druge strokovne in tehnične službe. V drugi fazi pa bodo urejeni še prostori za interni oddelek, ki je sedaj pri An-
karanu in v Piranu. Lokacija nove bolnišnice zajema 90
hektarjev zernljišča. •
STANOVANJA - Na podlagi obdelave podatkov, ki zajemajo 91 do 96 odstotkov vse stanovanjske graditve v družbenem sektorju, smo v Jugoslaviji v prvem polletju zgradili 16.833 stanovanj, kar je za 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Število nedokončanih stanovanj je veliko večje — 99.764 ali za dva odstotka več kot ob koncu prvega polletja lani.
JABOLKA - Odkupne cene letošnjega pridelka jabolk bodo na jugoslovanskem trgu najverjetneje od 3,3 do 4 din za kg. Manjše količine sadja in višji transportni in skladiščni stroški bodo vplivali tudi na cene v prodaji na drobno, ki bodo, kot računajo, od 8 do 10 dinarjev.
PLINOVOD - Plinovod, s katerim bo Slovenija dobivala plin iz Sovjetske zveze, mora biti zgrajen do leta 1978. Prav zdaj so v teku postopki za izbiro trase. V Žalcu se zavzemajo za potek plinovoda v pasu avtomobilske ceste in to vse od meje z občino Celje pri Levcu do Ločice pri Vranskem.
DOHODKI - Poprečni osebni dohodki, ki so jih

.IN DOMOVINI
izplačali v prvem polletju v naši republiki, so znašali po podatkih republiškega zavoda za statistiko 3273 dinarjev, kar je za 27,7 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu v letošnjem prvem polletju je bil 3184 dinarjev (za 26,9 odstotka višji kot lanski), v negospodarstvu pa 3768 dinarjev (za 31,2 odstotka višji kot lanski v enakem obdobju).
ZNANJE - V Vikrčah pri Ljubljani je bila od 22. do 28. avgusta mladinska poletna politična šola, ki jo je organizirala republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. Udeležilo se je je okoli 500 mladincev, med njimi mladi iz specializiranih mladinskih organizacij, mladi delavci, mladinci iz JLA ter mladinci iz občinskih konferenc ZSM, pa tudi predstavniki mladinskih organizacij slovenskih skupnosti v Italiji in Avstriji. Mladi so si v šoli pridobili dodatno znanje s posameznih področij družbenopolitičnega in gospodarskega življenja.
NOČITVE - V prvih sedmih mesecih letos je bilo v Sloveniji 3,58 milijona noči-
tev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V prvih sedmih mesecih je bilo v Sloveniji 2,16 milijona domačih turistov, kar je za deset odstotkov več, in 1,41 milijona tujih turistov, ali štiri odstotke več kot lani.
STABILIZACIJA - Bitka za gospodarsko stabilizacijo prehaja v odločilno obdobje. Delovni ljudje so politično izredno močno in z vso odgovornostjo podprli stališča in sklepe Zveze komunistov. Akcijski programi so izdelani in delavslri sveti se zavedajo pomena, ki ga ima dosledno uresničevanje teh programov. To je med drugim zapisano v pozivu delavcev ljubljanske Rašice, ki so ga naslovili na vse delovne ljudi Jugoslavije, za še večje prizadevanje za stabilizacijo in zniževanje cen.
VLAK - Elektrifikacija železniške proge Koper -Kozina teče po načrtu. Prvi električni vlak bo slovesno pripeljal v Koper na praznik republike - 29. novembra. S tem se bo tudi koprska proga vključila v električno omrežje slovenskih železnic.

lllllllllllllllllllllllllll^
TUDI NOVA GLASILA?
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je pripravil posvetovanje urednikov glasil organizacij združenega dela ter odgovornih za obveščanje v organizacijah združenega dela. Govorili so o vlogi glasil v akciji za stabilizacijo in uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja.
Udeleženci posvetovanja - vsi vabljeni niso prišli - so se dogovorili, da bodo prihodnjič namenili posebno pozornost spremljanju uresničevanja programov za stabilizacijo in za uveljavljanje ustavne vsebine samoupravljanja.
Preučili bodo možnosti, da l5i v posameznih te-	=
meljnih in drugih organizacijah združenega dela,	g
kjer še nimajo uveljavljenih pismenih oblik infor-	g
macij, začeli z izdajanjem glasil. Eden od dogo-	jg
vorov posveta je tudi, da se uredniki glasil in odgo-	g
vorni za obveščanje v organizacijah združenja	=
dela že v kratkem spet sestanejo ter se dogovorijo	s
za skupno akcijo za zagotovitev boljše obvešČe-	^ nosti delovnih ljudi v združenem delu.
Pri komisiji za obveščanje Občinskega sveta Zve-	M
ze sinidkatov Velenje pa naj bi, kot je predlagano,	|j ustanovili stalen aktiv odgovornih urednikov in
odgovornih za obveščanje v temeljnih in drugih or-	§§ ganizacijah združenega dela v občini Velenje.
illlllllllltUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlin
Gradnja nove termoelektrarne Šoštanj IV ne poteka po programu
Mariborska „Metalna" bi morala že do začetka julija izdelati jekleno konstrukcijo kotla za novo Termoelektrarno Šoštanj 4, vendar še zdaj ni v Šoštanju celotnega kot-lovskega ogrodja.
Tako smo že priče prvim kasnitvam, saj monterji zagrebškega podjetja „Brača Kavurič" še niso mogli začeti z montažnimi deli. Mariborčani so zdaj zagotovili, da bodo kotlovsko ogrodje izdelali do konca meseca avgusta.
Monterji iz zagrebškega podjetja „Brača Kavu-
rič" bodo sicer storili vse, kar je v njihovi moči, da nadoknadijo zamudo zaradi kasnitev dobav kotlov-skega .ogrodja, vendar celotne zamude na noben način ne bodo mogli odpraviti. Ker še niso začeli z montažo jeklene konstrukcije kotla, kasnijo nekatera druga dela.
Izvajalec gradbenih del, „Gradis" opravlja naloge v glavnem po programu, saj zamujajo le z gradnjo strojnice, vendar s tem ne ovirajo drugih del. Temelji za kotlovsko ogrodje čakajo na začetek montažnih del že od začetka julija, končan je stolp za dvigalo ob kotlovnici, v teku pa so tudi zemeljska dela za hladilni stolp, nadaljujejo pa 1 z gradnjo bunkerskega dela in strojnice.

OBISKALI SMO OSNOVNE ŠOLE V VELENJSKI OBČINI
črti uspehi iz leta v leto boljši
Potreba po kvalificiranih kadrih v proizvodnji stalno raste, zato bi vsak delavec imel dokončano vsaj osnovno šolo. Pedagogi in ligi prosvetni delavci so se dolgo trudili, da bi dosegli na tem »čju še boljše rezultate, zato so v preteklem šolskem letu i na nov sistem napredovanja učencev v višje razrede.
Čeprav konča učence razred 10 ah več negativnimi oce-i, mu razreda ni treba po-jati, če je bil neuspešen iz ivičljivih razlogov. Seveda o tem prej posvetuje učitelj-zbor. Tako so popravni iz-le v osmem razredu, kate-učencu ni potrebno ponav-, saj lahko popravne izpite vlja do sedemnajstega leta. Jeg tega so se lani šole v elenjski občini vključile v ši-o akcijo, da bi dobili učbe-:e učenci v šoli. Starši prispele tretjino vrednosti učbe-
JESENI V CELJU
Redni oddelek višje pravne
Višja pravna šola Maribor -odprla jeseni pri Delavski erzi v Celju redni odde-višje pravne šole. S tem do dane možnosti, da se lahko tudi dijaki oz. nješolci iz celjskega, za-ikega in posavskega ob-čja odločali za študij v ' svojega kraja in tako | precejšnji meni pocenili ke šolanja, še zlasti io, ker že zdaj tečejo pri-nja v tej smeri, da bi ek štipendijskih skladov v oziroma delovnih or-cijah vsem tem štu-itom zagotovili štipen-
Kot predvideva predlog nega študija prava na odira višje pravne šole v elju v šolskem letu 375/76, bodo predavanja ekala v obliki seminarjev, edvidoma bodo preda-nja obsegala enotretjino ur edavanj enega samega " neta v enem semestru, er je precejšen poudarek praktičnih vajah in izde-seminarskih nalog, te-dv in drugih oblik pismeni 1, katere bodo izvajali štu-nti pod vodstvom mentor-r samostojno.
' Pri takšni obliki študija io lahko študenti opravil izpite vsak mesec, ne da čakali na formalni konec •tea; torej po opravlje-i predavanjih, vajah, semi-skih nalogah in drugih lijskih obveznostih. Vsi jKienti, ki bodo obiskovali oddelek v Celju, bodo status rednega študen-i in bodo zanje veljale ena-pravice ter obveznosti Dt za študente na matični Tudi predavatelji bodo ti kot na šoli v Mariboru, v slo oddelka v Celju pa do vključeni tudi že ob-eči zunanji strokovni so-avoi, višje pravne šole v siju, k sodelovanju pa do pritegnili še druge evi-ntirane sodelavce te višje s iz Celja. . Na redni oddelek višje ne šole v Celju se lahko vsakdo, ki je končal iletno srednjo šolo in avil zaključni izpit.
nikov. Vse to in povečana prizadevanja prosvetnih delavcev so pripomogla, da se na šolah učni uspeh iz leta v leto boljša, letos paje bil izrecho dober.
UČENCI NE
DOVOLIJO PADANJA UČNEGA USPEHA
Na osnovni šoli Miha Pintar— Toledo smo se pogovarjali z ravnateljem Emilom Hartner-jem in psihologinjo Nevenko Meh. Na tej šoli je bilo v preteklem šolskem letu vpisanih 782 učencev, ima pa tudi podružnice, kjer je obiskovalo pouk 107 učencev. Zelo zanimivo je, da je bilo 445 fantov in 444 deklet. Izvedeli smo, da je bil učni uspeh na tej šoli najboljši v velenjski občini, saj znaša 99,5 %. Učenci osmih razredov so končali šolanje 100 %, torej v letošnjem šolskem letu sploh ni bilo popravnih izpitov. Samo štirje so taki učenci, ki bodo razred ponavljali. Zanimalo nas je, kaj je bil vzrok tako dobremu učnemu uspehu. Emil Hart-ner je povedal: „To je zasluga predvsem učiteljskega zbora, ki teži za tem, da učni uspeh nikoli ne pada. Doseči to nam je tudi uspelo, kar se lahko opazi na diagramih učnih uspehov. Dosegli smo tudi to, da učenci sami ne dovolijo padanja učnega uspeha, kajti med sabo tekmujejo in" vplivajo na slabše posameznike. Za učence s slabšim uspehom smo organizirali tudi dopolnilni pouk. Učenci si med seboj pomagajo, ker so zelo povezani. Stalno poudarjamo tudi pomen izobrazbe in vplivamo tudi na starše, saj je znano, da je izobrazbeni nivo teh zelo nizek. Poleg tega imamo tudi mesečne preglede učnega uspeha, kar nam omogoča, da lahko takoj učinkovito ukrepamo. Celoten učiteljski zbor je pozoren na kakršnokoli zaostajanje. K temu pripomore precej tudi psihologinja, ki ima s problematičnimi posamezniki razgovore."
Ker na šoli niso imeli popravnih izpitov, so lahko že v junijskem roku formirali nove oddelke. Težijo za tem, da razrednik spremlja isti razred. Učenci se med seboj in z razrednikom dobro poznajo, kar jim omogoča boljši start v novem šolskem letu. Psihologinja je poudarila, da kar se tiče discipline, niso imeli nobenih problemov. Na šoli Miha Pintar— Toledo težijo, da bi čimprej prešli na celodnevno šolo. To jim bo uspelo le, če bodo lahko oddali eno izmeno učencev na novo osnovno šolo. Opraviti bi morali sicer nekaj adaptacij, nabaviti nova učila in opremo. Prepričani so, da je to najprimernejša šola za celodnevni pouk. Učilnice so pritlične in ima vsaka izhod na prosto. Prostore med njimi bi le ustrezno preuredili. Za naslednje šolsko leto imajo na OŠ Miha Pintar-Toledo vpisanih 88 novincev, na podružnicah jih je le 19. Tako v Škalah sedem in v Cir-kovcah le dva.
ŠTEVILO UČENCEV STALNO RASTE
Na osnovni šoli Anton Aškerc je 821 učencev doseglo lep učni uspeh - 99,52 %. Veliko razredov, zlasti nižjih, je doseglo 100%. Ponavaljala bosta le dva učenca, pa še ta sta se med šolskim letom preselila iz druge republike. Tudi na podružnici v Pesju je učni uspeh zelo dober -98,4 %.
Pedagoginja Cvetka Pušnik nam je povedala, da tudi na njihovi šoli organizirajo pouk za slabše učence. Učitelji pa stalno
navezujejo stike s starši. Težave so le z učenci drugih narodnosti, katerih je na tej šoli kar 100. Vendar se ti otroci v večini kar hitro znajdejo in se naučijo naš jezik že po polovici leta. Precej zaslug za dober uspeh ima tudi varstveni odde^ lek, kamor vključujejo vse take učence. Značilno za šolo Anton Aškerc je, da število učencev hitro raste, zaradi graditve stanovanj na njenem območju. Tako imajo v novem šolskem letu vpisanih 130 novincev. Imajo dvoizmenski pouk, grozi pa celo tretja izmena.
Na osnovni šoli Antona-Aškerca bodo za vse učence, ki so imeli v preteklem šolskem letu slabe ocene, organizirali od 25. avgusta dalje, dopolnilni pouk. Teh učencev je 50. Je pa njihova šola prva predvidena za uvedbo celodnevnega pouka. Urediti bi morali samo kuhinjo in nabaviti nekaj oprem. Učnega kadra jim ne bi primanjkovalo. Rabili pa bi samo učitelja za glasbo in telesno vzgojo. Pa tudi ta problem bi bil rešen, če bi lahko nudili stanovanja. Tudi na šoli Antona Aškerca imajo psihologa, ki se ukvarja s problematičnimi učenci.
POMANJKANJE
UČNEGA KADRA
Tudi na osnovni šoli Gustava Šiliha so dosegli zelo dober učni uspeh. V preteklem šolskem letu so imeli na centralni šoli 901 učenca, na podružničnih šolah pa 127 učencev. Dober učni uspeh je doseglo 98,9 % učencev. Nekoliko boljši je bil na centralni šoli in sicer 99,2%, na podružničnih šolah pa je bil 96,8 %. Na centralni šoli imajo 7 učencev takih, ki bodo razred ponavljali, na podružnicah pa so 4. Z negativno oceno bo v višji razred napredovalo 8 učencev.
Na osnovni šoli Gustava Šiliha so z doseženim učnim uspehom zadovoljni. Ravnatelj Franjo Slemenšek pravi, da boljšega verjetno tudi ne bo. Izboljšati bi se dal še na podružničnih šolah, kjer je slabši predvsem zaradi tega, ker morajo otroci pomagati pri domačem delu. Nekateri pa-so tudi zelo oddaljeni od šole, tak) da jim ostane za učenje zelo malo časa. Na osnovni šoli Paka pa imajo poleg tega še kombinirane oddelke. Tudi na tej šoli učni uspeh iz leta v leto raste. Pri tem imajo veliko zaslugo učitelji, ki organizirajo dopolnilni pouk za slabše učence. Tako bodo od 25. 8. organizirali dopolnilni pouk za učence s slabšimi ocenami. Obiskovalo ga bo 107 učencev z namenom, da bodo v prihodnjem šolskem letu lažje napredovali.
Med šolskim letom organizirajo dopolnilni pouk tudi za boljše učence. Tam jih pripravljajo na srednje šole. V prihodnje si bodo prizadevali, da bodo tudi tisti učenci, ki so napredovali z negativnimi ocenami, dosegli tisti minimum znanja, ki je potreben za pozitivno oceno. Na šoli imajo tudi socialno delavko, ki rešuje socialne probleme. Na šoli s takšnim številom učencev pa bi nujno rabili pedagoga. Organiziran imajo dvoizmenski pouk. Letos pa bodo imeli zelo številne oddelke. V oddelkih bo od 28 do 36 učencev, kar je zlasti za nižje razrede preveč. V prvi razred imajo vpisanih 135 učencev.
Na šoli imajo tudi tri oddelke podaljšanega bivanja za učence na nižji stopnji, v prihodnjem šolskem letu pa bodo uvedli en oddelek tudi za višjo stopnjo.
Organizirane imajo tudi krožke, ki jih vodijo boljši učenci. To so predvsem krožki za posamezne predmete. Tudi pošolske dejavnosti so na tej šoli zelo razvite. Lepe uspehe so dosegli na podrčju telesne vzgoje, tehničnih krožkov... Člani njihovega -folklornega krožka nasto-
Bodo s četrto osnovno šolo rešeni prostorski problemi?
pajo na vseh republiških tekmovanjih. Zelo delavni sta tudi pionirska in mladinska organizacija. Tudi klub OZN dobro deluje, precej učencev pa je vključenih tudi v klube izven šole. Na celodnevno šolo ne bodo mogli preiti kar tako hitro, predvsem zaradi pomanjkanja učiteljskega kadra, ker zanj ni stanovanj.
ENA OD PETIH CELODNEVNIH ŠOL V SLOVENIJI
Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju so imeli v preteklem šolskem Jetu 209 učencev, ki so obiskovali celodnevno šolo v osmih oddelkih. To so bili učenci od prvega do četrtega razreda. Čeprav so tak način šolanja šele začeli uvajati, so se že ob koncu šolskega leta poka-
zali dobri rezultati, saj so vsi učenci uspešno končali razrede. Celodnevno šolo so hoteli postopoma uvesti tudi v višje razrede, vendar tega zaenkrat še ne bodo zmogli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tudi .ta šola je dosegla lep učni uspeh - 98,5%. Ravnatelja Matjaža Natka smo vprašali, kako jim je to uspelo. „Uspeh je res zelo dober, in to predvsem po zaslugi učnega kadra. Povprečna delovna doba naših učiteljev je 19 let, v tem času pa so si vsi nabrali mnogo izkušenj. Zato dosegamo lepe rezultate tudi v izvenšolskih dejavnostih. Ker je v velenjski občini komaj 21 % takšnih staršev, ki imajo tako izobrazbo, da lahko pomagajo svojim otrokom, je uvajanje celodnevne šole edina pametna rešitev, saj se na tak način
učenci vse naučijo v šoli," je povedal. V naslednjem šolskem letu bodo na šoli Biba Roeck zaradi pomanjkanja prostorov morali za višje razrede uvesti tudi drugo izmeno. V prvi razred pa se je letos vpisalo 72 otrok.
Obiskali smo še šolo Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju. Ker je bil ravnatelj odsoten, smo dobili le nekaj podatkov. Na šoli je bilo 539 učencev, ki so dosegli 97,3% učni uspeh.
Na osnovnih šolah v velenjski občini so torej dosegli zelo lepe rezultate. To je zasluga predvsem prizadevnih pedagoških delavcev, ki želijo, da bi učencem nudili vse pogoje, da bi uspešno zaključili osnovno šolo.
M. TAMŠE M. VOVK
Svet mestnih konferenc SZDL
Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje je na zadnji seji, ob pregledu priprav na ustanovitev skupnosti mestnih krajevnih skupnosti na območju Velenja, sprejel stališče, da je treba še pred ustanovitvijo skupnosti ustanoviti svet mestnih konferenc Socialistične zveze.
Med razpravo o predlogu okvirnega programa dela izvršnega odbora- v letošnjem letu so bila oblikovana nekatera dodatna izhodišča, ki jih bodo upoštevali pri oblikovanju delovne usmeritve, ki jo bo predvidoma sprejel Izvršni odbor Občinske konference Socialistične zveze Velenje na prihodnji seji.
• MLADI DELAVCI »GORENJA« NA KOZJANSKEM
V soboto, 23. avgusta, je odšlo 60 mladih delavcev iz Tovarne gospodinjske opreme „Gorenje" Velenje na Kozjansko na delovni obisk brigadirjev Mladinske delovne brigade »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije, ki sodeluje na zvezni mladinski delovni akciji »Kozjansko 75" in ki jo je organizirala Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine TGO »Gorenje".
Mladi delavci »Gorenja" so kopali jarek za električni kabel, popoldan pa so se v več športnih panogah pomerili z brigadirji. Na Kozjansko je odpotovala tudi Šaleška folklorna skupina, ki
je pripravila v Šentvidu pri Planini zanimiv program za vse brigadirje zadnje izmene zvezne mladinske delovne akcije »Kozjansko 1975".
Mladinsko delovno brigado »Bratstvo in enotnost" elektro in elektronske industrije Jugoslavije, v kateri so mladi iz 11 jugoslovanskih tovarn, je obiskal v soboto tudi generalni direktor Združenih industrijskih podjetij »Gorenje" Velenje, * Ivan Atelšek. Ob tej priložnosti so mu podelili brigadirsko uniformo.
•	SESTANKI, POSVETOVANJA
Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike pri Občinski konferenci SZDL Velenje je pripravil včeraj, v četrtek, 28. avgusta, posvetovanje direktorjev temeljnih in drugih organizacij združenega dela,
•	predsednikov krajevnih skupnosti ter predsednikov skupščin in izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti, na katerem so obravnavali stanje gospodarstva v občini Velenje v letošnjem prvem polletju ter se dogovorili za nadaljnja stabilizacijska prizadevanja.
Občinski svet Zveze sindikatov Velenje je te dni sklical posvetovanje predstavnikov komisij za racionalizacije ter predstavnikov delovnih organizacij, na katerem so se dogovorili za vključit« v komisij za racionalizatorstvo v vsesplošna prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva.
Dogovorili so se, da bo delovala pri Občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje 7-članska komisija za racionalizatorstvo, ki se bo konstituirala 3. septembra, prav .v vseh delovnih organizacijah pa naj bi v prihodnje delovale komisije za racionalizatorstvo, ki lahko pomembno vplivajo na uspešnost prizadevanj delovnih ljudi za varčevanje in stabilizacijo.
• PRIHODNJO
NEDELJO V BOČNI SREČANJE »UKRADENIH OTROK«
Pod pokroviteljstvom ZZB NOV Velenje in Mozirje bo 7. septembra v vasi Bočna v Zgornji Savinjski dolini srečanje nekdanjih interniranih otrok, ki so morali vojno preživeti po raznih nemških taboriščih. Istega dne se bodo v Bočni srečale tudi interniranke iz taborišča Auschwitz.
Osrednja slovesnost srečanja s pestrim kulturnim programom bo ob 11. uri in organizatorji upajo, da se bo v nedeljo, 7. septembra, v Bočni zbralo kar največ »ukradenih otrok."
Letošnje srečanje »ukradenih otrok" je še toliko bolj pomembno, ker poteka v letu, ko praznujemo 30. obletnico zmage nad fašizmom oziroma v letu, ko ukradeni otroci slavijo 30-letnico vrnitve na svoje domove.
L
IMAŠ ROMAIM
45
„Zakaj pa mislite, da vas plačujem? Vi ste moj varuh, ne? Pojdite in mu recite, naj prid?. Ne povejte mu za vilo, ali kako bogata je Yuki. Bo že sam odkril vse o pravem času."
„Toda gospodična Okano — kaj če zavrne vaše povabilo? Menim, da se nista razšla preveč prijateljsko."
Yuki je odšla v dnevno sobo in odprla predal velike mize. Brskala je med velikanskim kupom stodolar-skih bankovcev in naenkrat potegnila ven Johnnvvjevo zlato cigaretnico, ki jo je ondan pozabil v baru.
• ROMALO KIRKBRIDE
„Charles vam bo z veseljem ustregel - naj vam naročim — recimo danes popoldne ob štirih ...? "
„ Charles? "
„On ureja pričeske našim najbolj cenjenim strankam. Vi niste popolnoma neznani v San Juanu," je rekla smeje. »Gospodična Yuki Okano, mar ne? "
Yuki ji je vrnila nasmeh in stopila na ulico z dvignjeno glavo. Z boki se je poziba-vala v novem ritmu kot Američanke iz Caribe Hil-tona.
Yuki je sprejela Johna Ga-lahada v dnevni sobi vile Pagoda, oblečena v belo satenasto večerno obleko, s plavolaso lasuljo, na rokah pa z diamantnimi prstani in smaragdno broško. Sprva je Galahad ni prepoznal.
„Oprostite, iščem gospodično Okano," ji je rekel.
JUKI OKANO
„Prišel bo," je rekla, „ali pa ne bo nikoli več videl svoje dragocene cigaretnice. Recite mu, večerja točno ob sedmih. Prosim, pomagajte pri aperitivu, potem pa naju pustite sama. Zdaj pa imam zelo važne obveznosti."
„Da, prosim," je rekla prodajalki v trgovini pod arkadami, „popolno ameriško obleko. Od klobuka do čevljev. Cena ni važna."
»Stopite za menoj, ma-dame, pa vam bom pokazala nekaj Puccijevih modelov — ravnokar smo jih prejeli."
Yuki je nakupila tri različne rožnate obleke, velik, bel slamnik, dve kratki prozorni pižami, svetlo modro spalno srajco, šest spodnjih hlačk, bikini kopalno obleko, pet ameriških bombažnih oblek in Dioijevo belo satenasto večerno obleko, vso posuto z biseri.
»Pošljite v vilo Pagoda," je rekla odločno, nato pa stopila pod arkadami in vstopila v veliko draguljarno, kjer je kupila dva velikanska diamantna prstana, ogrlico iz naravnih biserov k večerni obleki in smaragdno broško. Nato je vstopila v salon Eli-zabeth Arden.
Urno je pobrskala po policah in kupila čistilno kremo, osvežilni lotion, ves pribor za ličenje, puder in pet različnih barv ličila za ustnice.
„Madame, bi mogoče želeli trajno? " „Kaj pa je to? " „Bi želeli, da vam Charles uredi pričesko?" Mlada dama ji je pokazala slike na steni, kjer je bilo veliko čudovitih modelov pričesk.
Toda vse so bile plavo-lase...
„So to ameriške dame? " »Seveda. Vsi modeli prihajajo k nam iz New Yor-ka."
„Yuki bi bila rada kot tista Američanka - tam!"
»Toda madame, vaši lasje so kratki! Sicer, če želite, si lahko nabavite lasuljo." Stopila je k veliki omari in iz predala vzela dolgo plavolaso lasuljo in jo poskusila na Yukini glavi. „Ali ste povabljeni na banket? Bi želeli pričesko navzgor? "
»Takšno kot je tista na steni? "
»Da, dovolite, da vam pokažem."
Z izkušenimi prsti je prijela dolge lase in jih najprvo potegnila nazaj, nato pa navzgor.
»Kaj menite, madame? " Yuki se je zahihitala. »Oh, kako je imenitno. Uredite mi jo tako, ne? "
»Bržčas sem vstopil v napačno vilo."
„Johnny," je zaklicala Yuki, »nikar ne bodi neumen.' Nato pa mu je hladno dejala. »Prosim, sedi in si postrezi z apetitivom."
Johnny jo je ves osupljen pogledal od vrha do tal. Zavalil se je na zofo in se pričel smejati, nato pa se je ves zresnil in utihnil. »O, bog!" je šepetal v brado.
Gospod Berwald je vstopil s pladnjem. Yuki je izbrala martini, Galahad pa bajan.
»Zelo ljubeznivo, da si prišel na večeijo k Yuki", je rekla in glodala olivo.
»Saj nisem imel veliko izbire," je odgovoril in strmel v Barwalda. »Praktično so me prisilili v to. Ker me je spomnilo - najbrž si našla mojo cigaretnico. Bi jo dobil nazaj? "
»Oh, seveda. Toda najprej bova večerjala in se temeljito pogovorila."
Galahad se je nelagodno stisnil na svojem sedežu.
»Kaj pomeni vse to? Mar stanuješ tukaj? "
»Da. Zelo mi je všeč."
»Ampak saj stane celo premoženje! Se včeraj si bila popolnoma brez ficka."
»Gospodična Okano je sinoči na ruleti pridobila ogromno vsoto denaija," mu' je pojasnil Benvald in se umaknil v dnevno sobo.
Nelagodno sta sedela v svojih sedežih in se gledala prek zloščenega poda z enega konca sobe na drugega.
RAZGOVOR S ČLANI KINO KLUBA »GORENJE« VELENJE

Film ni neka posebnost..
Kino klub »Gorenje" Velenje je bil ustanovljen 1971 leta. Kmalu je prerasel ozke okvire delovanja, na festivalih amaterskih filmov člani kluba dosegajo zavidljive uspehe, vedno večjo pozornost pa posvečajo vzgoji mladih kadrov.
Prihiteli so iz službe, seveda brez kamer in filmskega traku, pripravljeni na razgovor o njihovem kino klubu:, predsednik Miro Kermelj, člana 10 Bojan Golob in Stane Hafner ter Andrej Obu, eden izmed mladih, perspektivnih članov kluba.
—	Kakšni so začetki in razvoj vašega kino kluba?
»Vrniti se moramo v leto 1971. Takrat v Šaleški dolini ni bilo sledu o amaterskem filmu, zato smo v okviru TGO Gorenje ustanovili svoj kino klub. Začeli smo snemati na terenu, v glavnem dokumentarne filme. Svoje delo smo prvič predstavili na medklubskem festivalu v Domžalah, novembra 1972. Sodelovali smo s sedmimi filmi in dobili eno zlato, eno bronasto medaljo, dve zlati za režijo in še nagrado publike. Tako uspešen štart je vsem članom kluba dal korajžo. Pripravili smo klubski festival in se začeli povezovati še z ostalimi kino ldubi v Sloveniji, hkrati pa vseskozi posvečali pozornost vzgoji kadrov in kmalu je članstvo narastlo na 40. Že v letu 1973 smo s filmi sodelovali na vseh slovenskih festivalih amaterskega filma (Maribor, Jesenice,, republiški festival, Ljutomer ...), kjer se je že opazilo napredovanje. Vključili smo se tudi v Zvezo kulturnih organizacij in tako tudi bolj v kulturno življenje. Seveda pa je bilo treba privabiti mlajše člane, predvsem pionirje. Zato smo lani vzgojo razširili, hkrati pa ugotovili, da brez skript ne gre več. Postali smo prvi slovenski kino klub, ki je izdal skripta, ta pa je Republiški svet za film razdelil še med ostale kino klube. Prešli pa smo tudi s S-8 mm tehnike na 16 mm ki ima možnost prodora na TY in kinodvorane. V tej tehniki smo posneli Balkanski kros, ki dobiva precej priznanj. V letošnjem letu se je pri članih kino kluba pojavila težnja po animiranem filmu. Ta zvrst filma pa vzame mnogo časa, treba je preštudirati vse gibe oseb, in preden je film končan, traja več mesecev."
—	Zakaj vas privlači amaterski film?
»Ko spoznaš, da lahko nekaj ohraniš na filmu, da lahko z njim izraziš neko idejo, občutje, da lahko nekaj pokažeš tudi drugim ljudem, vedno iščeš nove načine prikazovanja tega.
Predsednik žirije Peter Božič izroča nagrado najmlajšemu udeležencu klubskega festivala Bogd Dolencu za prvi animirani film
Želiš si, da neko doživetje ne bi ostalo le tebi. Si kot pisatelj, ki piše knjigo, vendar na filmski trak. Ne snemamo zaradi nagrad, ampak iz veselja do te umetnosti. Nismo samo mi tisti, ki bi preko filma lahko nekaj izrazili. Takih ljudi je več, le da smo mi imeli več možnosti spoznati se s filmsko kamero. Film ni neka posebnost, ki bi človeka vlekla iz družbe, v njem se ne izraža samo neki odnos do sredine, ampak daje tudi možnost eksperimentiranja — to človeka vabi k delu. Film nam vzame ves prosti čas in je neko testiranje samega sebe, če si, sposoben ljudem nekaj dati."
-	In kaj pri kino klubu »Gorenje" največ snemate?
»Na začetku smo imeli veliko dokumentarne tehnike. Močna smer je postal tudi potopisni film in v zadnjem času žanrski film, v katerem z raznimi prispodobami avtor posreduje gledalcu svojo idejo. Usmerili pa smo se tudi na športne filme. Ob srečanjih z ostalimi ustvarjalci slovenskega filma smo spoznali, da je šport precej zanemarjena stvar. Razumeti moramo, da ima človek, ki se ukvarja s športom, tudi neki svoj odnos do njega in ravno tega mi poskušamo najti. No, animirani film pa je tisti, ki priteguje vedno več ljudi, je izrazno sredstvo, ki prikaže avtorjev pogled na svet. Seveda pa imamo tudi obvezni program in posnamemo vse dogodke v tovarni."
-	Kaj pa igrani filmi?
„Igrani filmi so zelo zahtevni,
dorasli smo jim, vendar pa zahtevajo svoj pristop k delu, skupinsko delo. Zahtevajo daljšo razvojno pot in
- drugačne rezultate, saj gre za odigra-nje neke misli, ki pa mora biti dovršeno do zadnje podrobnosti. Treba je najti stik s človekom -igralcem, ki bo znal narediti tisto, kar avtor pričakuje od njega."
-	Se pri svojem delu srečujete s težavami?
„Z aparaturami so težave povsod, tako mi nismo izjema. Imamo pa težave v glavnem s prostori. Vse kar smo ustvarili, je nastalo v naših stanovanjih. Zato upamo, da bomo kmalu prišli do ustreznih prostorov."
-	Kako pa je s financiranjem?
,,Denar dobimo od Zveze organizacij za tehnično kulturo, prispeva pa nam vedno nekaj tudi tovarniška konferenca ZSMS. Za film, ki prejme eno od nagrad, se avtorju povrnejo stroški v dolžini filma. V glavnem pa ves filmski material financiramo sami. Ker pa gre le za krajše filme, ni potrebno ogromno materiala in izdatkov. Če pa avtor pripravi film, ki obeta razumljiv izraz za publiko, lahko ves material dobi pri klubu."
-	Kaj kot ustvarjalci filma me-
nite o filmskem sporedu v Velei
„Opažamo, da je ta v zadi času vedno slabši. Če bi radi lju dali s filmi neko splošno vzgoji morali predvajati kulturne in vrl ske filme. Tak spored, kot je s« ljudi le ubija, dvorani pa posta pravcati Texas."
- Pa vaš največji uspeh?
„Tega smo dosegli lani na rept škem festivalu. Sodelovali srni devetimi filmi in prejeli 3 zlati srebrno in 2 bronasti medalji posebno nagrado občine. Dobili smo že tudi priznanje izven me
Člani kino kluba »Gorenje" želijo, da bi se več ljudi zanimali amaterski film in se vključili njihov kino klub, saj ta ne deluj v okviru tovarne. Radi bi, da bi ljudje, ki imajo filmske kamen njimi ustvarjali neke zaokroženi lote. Danes jih je v kino klubtf vendar pa mislim, da bo vedno takih, ki bodo vzljubili šum f skega traku skozi kamero.
MELITA VO
• POSTARANO IGRIŠČE
Otroško igrišče v Velenju je bilo svojčas lepo urejeno. Danes je v ljubkem bazen-čku peskovnik (seveda, nekoliko višje je nov bazen), ob njem so še vedno ostanki nekdanjega tuša; košarkarski »koši brez košev" že dolgo ne služijo za igro; pa tudi gugalnice se nihče ne loti. Pravzaprav malenkosti, igrišče se pač stara, vendar pa bi z malo dobre volje igrišče zopet lahko dobilo nekdanjo podobo. Tudi tole hišico z Disneyevimi junaki je že napadel zob časa (ali pa česa drugega!).
KOMANDOSI BREZ BARETK
Zato so pogosto na obleke dali več kot na druge reči in Otto je prvič poskusil maslo, ko je bil star petnajst let.
„Nič ni slabega, če živiš brez masla." mu je dejal oče in v tem je bilo vsekakor nekaj resnice. Človek se je tako lažje privadil še slabšemu življenju in bolj je bil vesel boljšega.
V	šoli in na univerzi se je navduševal vselej le za ,.praktične" predmete: fiziko, kemijo, matematiko. Tema njegove diplome je bila izrazito trezna: ..Kalkulacije in konstrukcija diesel mašine". Ni mu bilo dosti do branja samo zaradi lepot, ki jih je človek lahko tako odkril in v tem je bil popolno nasprotje tistim britanskim koman-dosom, ki so odhajali, tako vsaj pravijo, v tvegane in drzne akcije s knjigo poezij v nahrbtniku.
Nikoli ni veljal za romantika, nikoli ni oboževal junake ki so se proslavili v vročih bitkah.
V	svojih zgodnjih dvajsetih letih je zaprosil za članstvo v social-demokratski stranki zato, ker je menil, da bo Nemčija pomagala izboljšati avstrijsko gospodarstvo, če se bosta deželi združili.
Ko je Nemčija prepovedala študentske dvoboje, je ostro protestiral, tako ostro, da bi imel zaradi tega kmalu sitnosti. Kaj niso bili nemški voditelji tisti, ki so trdili, da se je treba do cilja dokopati s silo, če ne gre drugače? Toda očitno so
mislili drugače kot so govorili, je razmišljal mladi Otto in se poslužil ugodnosti, ki mu jo je dajala članska karta stranke: začel je dirkati z motorjem. Zmagal je na treh pomembnejših tekmovanjih. In to je bilo tudi vse, kar je mladi Otto imel opraviti s stranko.
Čeprav ni bil kakšen izjemen kazanovski tip, je vseeno rad videl lepa dekleta. Oženil se je zelo zgodaj in po kratkih medenih tednih v Italiji se je vrnil domov z edino zavzetostjo, ki ga je povsem zaposlila: delo! '
Ko se je začela vojna, je Skorzeny vse svoje znanje in vso svojo energijo posvečal gradbenemu podjetju, v katerem je delal in katerega nekaj delnic je kupil le kratek čas pred izbruhom svetovne vojne.
IN KO SO a vpoklicali v vojsko, je najprej poskusil priti tja, kjer bo čimmanj dolgočasja in enoličnosti. Ker je imel nekaj malega letalskih izkušenj (samo kot občasen obiskovalec civilnih amaterskih letalskih tečajev) se je ponudil letalstvu kot pilot.
Toda letalstvo ga je vseeno vzelo - ampak kot pisarja v nekem letalskem oporišču, kjer se je moral ukvarjati predvsem s komunikacijami.
»Odločno prestar!" je bil kratek odgovor. Star je bil 31 let.
IZ ARHIVOV NACISTIČNEGA VOJNEGA STROJA
Po petih mesecih so ga prestavili kot kadeta-častnika » oborožene sile SS!
Prestavljen je bil 20. februarja 1940 - samo nekaj ur kasneje je dobil sporočilo, da se mu je rodila hčerka Waltraut. Njegovo novo mesto je bil Berlin in oče ga je pospremil z besedami: „Če moreš, si prisluži medaljo, pri čemer ni nujno, da bo prav viteški križec."
Odšel je v Berlin in posrečilo se mu je, da je razvnel pruske tovariše s pripombo, da je Berlin le pusto mesto, zgrajeno brez okusa in duha v primerjavi z njegovim ljubkim Dunajem.
Tu se je tudi prvič seznanil z morečim vojaškim urjenjem, ki so ga izvajali mrki naredniki, vajeni stare pruske vojaške šole. Tisto, kar se je naučil od njih, je bilo veliko manj od tistega, kar so njegovi učitelji upali, da se bo.
»Videl sem," se je spominjal kasneje, „kako se iz imenitnih vojakov naredili zgolj poslušne stroje, ljudi, ki so pozabili, da imajo svoje možgane. Zdelo se mi je, da počnejo natanko tisto, česar ne bi smeli - še zlasti, ker je bila vojna, ki se je začela, nekaj povsem drugega od tiste, ki so je bili vajeni". To si je zapomnil in kasneje ni nikoli ponovil napake, ki so jo delali njegovi prvi učitelji vojaške veščine z njim.
Častniki so uili strogo zaverovani v svojo tradicionalno vzgojo in vojaško doktrino. Niso zahtevali iniciative od svojih vojakov in še več - niso je niti pričakovali. Bili so skrajno trdi v ravnanju z ljudmi, niso poskušali razumeti njihovih čustev, srca. Želeli so le vplivati na njihovo pamet

IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Še letos nov vrtec
Ta ponedeljek, 1. septembra, bodo malčki v vzgojnovarstvenih ustanovah, učenci osnovnih in posebne šole ter dijaki šolskega centra prvikrat v novem šolskem letu prestopili prag hiš učenosti.
Zadnja pridobitev na področju vzgoje in izobraževanja v Mislinjski dolini v tem letu je novo poslopje Šolskega centra Slovenj Gradec, ki sicer še ni v celoti dograjeno (manjka del za telesno vzgojo), sicer pa so med počitnicami na večini šol opravljali manjša obnovitvena dela, da bi lahko od ponedeljka naprej teklo delo v vzgojno varstvenih ustanovah in na šolah nemoteno.
V kratkem začetek gradnje novega vrtca v Šmartnem
Na Občinski skupnosti otroškega varstva Slovenj Gradec so računali, da bo v tem času gradnja novega vrtca v Šmartnem pri Slovenj Gradcu že v polnem teku. Sprejem nekaterih stabilizacijskih ukrepov je zavn začetek del, bodo pa z njimi začeli že v kratkem. Nova vzgojno varstvena ustanova v Šmartnem, odločili so se za montažni vrtec, kakršen je v Mslinjski dolini'že na Legjiu, bo veljala okrog 2,150.000 dinarjev. Polovico potrebnega denarja zdaj zagotavlja
občinska skupnost otroškega varstva, druga polovica pa je posojilo mariborskega „Mar-lesa". Zdaj je v Šmartnem vključeno v organizirano varstvo in vzgojo 25 predšolskih otrok, nov vrtec, ki bo imel 3 oddelke, pa bo lahko sprejel 60 malčkov.
Najpozneje ob novem letu se bodo malčki iz Šmartnega, kot
PO KOROŠKI
•	Ocena izvajanja stabilizacijskih ukrepov
Koordinacijski odbor za izvajanje ukrepov gospodarske stabilizacije pri Občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Dravograd je na zadnji seji ugotovil, da so se pravzaprav vse delovne skupnosti v tej občini koroške regije vključile v priadevanja ža stabilizacijo gospodarstva, vse več pa je temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kjer so sprejeli konkretne programe ukrepov.
Koordinacijski odbor je ob tem sklenil, da je treba oceniti delo družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih in vodstvenih delavcev ter njihov odnos do prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo.
•	»Teden samoupravljanja« v železarni Ravne na Koroškem
V dneh od 8. do 13. septembra bo v Železarni Ravne na Koroškem „teden samoupravljanja", s katerim bodo počastili 25-letnico samoupravljanja v tej najevčji proizvodni organizaciji v občinah koroške legije. Med številnimi manifestacijami in prireditvami, ki jjih bodo pripravili v „tednu samoupravljanja", velja še posebej omeenitii svečano zasedanje Konference osnovnih organizacij sindikaita Železarne Ravne na Koroškem, na katerem bodo spregovorili o dosedanjem samoupravnem razvoju ter ocenili uresničevanj« ustavne vsebine samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela.
Ob 25-letnici samoupravljanja bodo v Železarni Ravne na Koroškem prvikrat podelili plakete, ki jih bodo v prihodnje rcročali vsakih pet let članom delovne skupnosti ravenske zelezarne za njihovo prizadevnost na delovnem mestu, za delo in prizadevnost v samoupravnih organih v železarni ter za družbenopolitično dejavnost v kraju, kjer živijo. Na posebni razstavi listin in fotgrafij pa bodo prikazali četrtstoletni razvoj samoupravljanja v Železarni Ravne na Koroškem.
PRIHODNJI PETEK
računajo na občinski skupnosti otroškega varstva v Slovenj Gradcu, že preselili v nove prostore.
Telovadnica pri osnovni šoli „Rado Iršič" v Mislinji v letu 1976
Za zdaj še nobena osnovna šola v občini Slovenj Gradec nima telovadnice. Ko so se v Mislinjski dolini odločali pred leti za prvi občinski krajevni samoprispevek, so v program del, ki jih financirajo iz sredstev krajevnega samoprispevka, uvrstili tudi gradnjo prepotrebne telovadnice pri osnovni šoli „Rado Iršič" v Mislinji. Ker je bilo pred začetkom te investicije potrebno opraviti več drugih, nujnejših del, so načrtovali gradnjo telovadnice v Mislinji za leto 1975.
Vse kaže, da letos z deli še ne bodo začeli, zagotovo pa prihodnje leto. Iz sredstev krajevnega samoprispevka je bilo za to investicijo namenjenih 2,5 milijona dinarjev. Zadnje ponudbe, graditi želijo telovadnico mon-taženega tipa, kakršne izdeluje „Trimo" Trebnje, se sučejo okrog 5,5 milijona dinarjev. Na občinski izobraževalni skupnosti v Slovenj Gradcu ob tem opozarjajo, da je telovadnica pri osnovni šoli „Rado Iršič" v Mislinji eden od zadnjih objektov iz programa, sprejetega ob uvedbi krajevnega samoprispevka. Dela so se precej podražila, zato bi bilo treba z združenimi močmi zagotoviti manjkajoča sredstva. Ce je prišlo do prekoračitev pri objektih, ki so bili zgrajeni doslej, potem je povsem razumljivo, da bo stala več tudi mislijska telovadnica
Sicer bi z deli že začeli, vendar je njihov začetek zavrl predpis, po katerem mora imeti inve-stitov zagotovljen polog v višini 50 % vrednosti investicije. Denar za ta dela se zbira s krajevnim samoprispevkom občanov; trenutno sredstev še ni, bodo pa zagotovo zbrana. V Slovenj Gradcu so prepričani, da bo v kratkem spremenjen predpis o obveznem 50 % pologu za objekte, katerih gradnjo financirajo iz krajevnega samoprispevka.
Kljub vsem težavam, ki so zavrla začetek del, na občinski izobraževalni skupnosti v Slovenj Gradcu računajo, da bo v prihodnjem letu dobilo blizu 500 učencev osnovne šole „Rado Iršič" v Mislinji prepo-trebno telovadnico. Nova telovadnica pa ne bo pomembna pridobitev samo za šolo, pač pa za vse tamkajšnje ljudi.
Seja vseh treh zborov mozirske občinske skupščine
Prihodnji petek, 5. septemb-, se bodo sešli na skupno sejo trije zbori mozirske občin-skupščine. Delegati bodo djali o predlogu zaključ-računa proračuna občine ~ i za lansko leto, predlogu epov o potrditvi zaključnih ov skladov občine za lani še o predlogih sklepa o abi sredstev rezerve mozir-
NA VELENJSKI GIMNAZIJI
ske občine in o odpravi podružnične šoli; Ljubno ob Savinji v Radmirju. Na dnevnem redu zborov združenega dela in krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora je tudi več poročil. Tako se bodo delegati seznanili z delom sanitarne inšpekcije, stanjem, delom in položajem uprave skupščine občine Moziije, poslušali poročilo
o realizaciji programa vzdrževanih del na vodotokih na področju občine v letih 1974/75, komisije za občinske nagrade za volitve in imenovanja, ob koncu seje pa bodo sledila še delegatska vprašanja.
Seja vseh treh zborov bo v kino dvorani v MOziiju, začela pa se bo ob 15 uri.
IZREDNO VELIK VPIS
Vedno več je takih, ki bi radi študirali na višjih in visokih šolah. .Odskočna deska" zanje pa je gimnazija. Tako se je v letošnjem šolskem letu lo na velenjsko gimnazijo 85 učencev, čeprav so sprejeli le odlične in dobre. Nikoli še ni bilo tako velikega vpisa, zato so letos morali ati še en prvi letnik. Ker imajo na gimnaziji težave s prostori, so morah razred preurediti dve garderobi. Sicer pa težav z vpisanimi učenci ni bilo, 4 so jih ze psihologi v osnovni šoli usmerili na gimnazijo.
S
V lanskem šolskem letu je bilo na azijo vpisanih 227 dijakov, od kar 35 odstotkov vozačev. Di-so predvsem iz velenjske ob-pa tudi slovenjgraške, celjske mozirske. Ob koncu šolskega leta, ed popravnimi izpiti, je bil učni :h šole 86,7 %, seveda pa bo ta
po popravnih izpitih precej narastel. Zelo uspešno sta šolsko leto zaključila četrta razreda - 100 % in 92 %, kar sedemnajst dijakov pa je bilo odličnih in tako oproščenih mature. Tudi ta „zrelostni izpit", kot mu pravimo, je dobro uspel, saj ga le en dijak ni opravil in ima popravni
izpit. Sicer pa učni uspeh v zadnjih letih raste. Na gimnaziji Velenje si prizadevajo, da bi modernizirali pouk v okviru možnosti in sproti nabavljali nova učila. V letošnjem letu pa bodo začeli s posodobljenim poukom biologije. Mnogo več bo vaj, kar bo popestrilo ta predmet: Seveda pa se na gimnaziji še vedno srečujejo s kadrovskimi težavami, predvsem pri predmetih samoupravljanje in kemija. Odvisni pa so tudi od zunanjih sodelavcev.
Gimnazija bo v prihodnosti še poglabljaja stike s sredino, v kateri deluje in za katero pripravlja kadre.
• Statistični podatki o Mislinjski dolini
31. marca je štela občina Slovenj Gradec 17.836 prebivalcev, ali 43 več, kot na začetku leta. Na območju krajevnih skupnosti Mislinja in Podgorje se je v prvih treh letošnjih mesecih število pebivalcev zmanjšalo, in sicer v obeh za po 12, v Slovenj Gradcu pa so našteli 72 novih prebivalcev. Število prebivalcev v Šmartnem pa je bilo 31. marca večje za 1 občana. Sicer' je živelo takrat na območju krajevne skupnosti Mislinja 4.316 prebivalcev, na območju krajevne skupnosti Podgorje 1.605, na območju krajevne skupnosti Slovenj Gradec 8.567 in na območju krajevne skupnosti Šmartno pri Slovenj Gradcu 3.348 prebivalcev.
Po zadnjih podatkih je v Mislinjski dolini 7.608 ha obdelovalnih površin, kmetijskih površin je 9.981 ha, rodovitnih površin pa 27.894 ha. Nerodovitne zemlje je na območju občine Slovenj Gradec 702 ha.
V Mislinjski dolini je 71 trgovin na drobno, v katerih je zaposlenih skupaj 408 delavcev. Največ prodajaln imata „Merx", temeljna organizacija združenega dela Slovenj Gradec, in Kmetijska zadruga Slovenj Gradec, največ zaposlenih pa NAMA, temeljna organizacija združenega dela Slovenj Gradec. V trgovini na drobno so v prvih tteh mesecih letos ustvarili za 59,710.000 dinarjev prometa, od tega največ v slovenjgraških temeljnih organizacijah združenega dela NAMA Ljubljana in Merx Celje. V prvem četrtletju 1974. leta je trgovina na drobno v občini Slovenj Gradec dosegla 42,054.000 dinarjev prometa.
SEJA KOORDINACIJSKEGA ODBORA ZA VODENJE IN USMERJANJE AKCIJE ZA ODPRAVO SLABOSTI V TEKOČIH GOSPODARSKIH GIBANJIH PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL SLOVENJ GRADEC:
Stalno pre ver janje akcije
Na svoji zadnji seji, ki je bila v petek, 22. avgusta, je slovenjgraški koordinacijski odbor za vodenje in usmerjanje akcije za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih pregledal polletne rezultate gospodarjenja združenega dela občine Slovenj Gradec ter uresničevanje programov gospodarske stabilizacije.
V Mislinjski dolini tudi ob polletju ugotavljajo prene-katero slabost v tekočih gospodarskih gibanjih. Kljub temu, da se je v primeijavi s prvim polletjem 1974 povečal celotni dohodek za 35 %, je ostanka dohodka kar za 36 % manj, kot gaje bilo pred letom dni. Res je, da so se precej povečala porabljena sredstva,-da so se povečale obveznosti, vendar pa nadaljnje upadanje ostanka dohodka vendarle kaže, da-delovne organizacije pri prodaji izdelkov v zadnjih letih niso posebej izbirale kupcev, saj dokajšnji odpisi tudi vplivajo na nižji ostanek dohodka.
Sicer se je v primeijavi s preteklim letom zmanjšala ekonomičnost za 7 %, rentabilnost pa kar za 20 %. Medtem ko je lani ob polletju izkazovalo gospodarstvo občine Slovenj Gradec za 2,151.000 dinaijev izgub, jih letos za 4,518.000 dinaijev.
Ob slabostih pa je mogoče ugptoviti, da so vse investicije, ki jih imajo pripravljene organizacije združenega dela s sedežem v občini Slovenj Gradec, krite. Pet investicij je bilo letos že končanih, v teku pa jih je še 18.
Koordinacijski odbor za vodenje in usmeijanje akcije za odpravo slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih pri Občinski konferenci SZDL Slovenj Gradec je na nedavni seji še ugotovil, da so v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini sprejeli stabilizacijske programe, o katerih so predhodno razpravljali na sejah samoupravnih organov, na sestankih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter na zborih kolektivov.
Zdaj, ko so stabilizacijski programi sprejeti, čeprav bo treba nekatere še dopolniti oziroma še bolj konkretizirati, pa bo poglavitna naloga koordinacijskega odbora, da stalno spremlja uresničevanje stabilizacijskih programov v združenem delu Mislinjske doline in ugotavlja uspešnost njihovega uresničevanja.
Šolarji!
Mladinska knjiga vam želi prijetne in brezskrbne počitnice! Stran z ugibanji, kateri učbeniki bodo jeseni veljavni! Stopite v najbližjo poslovalnico Mladinske knjige, kjer vas že čaka popoln seznam, ki ga je potrdil Zavod za šolstvo. To pa še ni vse, kar so vam pripravili v Mladinski knjigi! Tudi zanimivo počitniško branje lahko izberete med naslednjimi naslovi ob nakupu nad 300 din:
1. in 2. r.: Trnuljčica
Bibi iz oglasnega stebrička poster Ostržek ali Pika Nogavička
3. in 4. r.: Prigode lažnivega Kljukca Vike Viking
5. in 6. r.: Potopljena galejaj Ingolič) Junak na kolcih (Svajncer) Mala Sampan Rdeča Kapica iz Šiške
Potovanje skozi čas (Kardelj) Iz roda v rod duh išče pot Ljudje (Godina)
7. in 8. r.:
Vaša knjigarna in papirnica
Mladinska knjiga, Velenje
• IZ ZBIRKE NOB NA VELENJSKEM GRADU
Tudi otroci so bili žrtve vojnih grozot
V ŠOŠTANJU
Jutri začetek turističnega tedna
V počastitev 75-letnice mesta in 30. obletnice osvoboditev bo v Šoštanju od 30. avgusta do 7. septembra turistični teden, katerega pokrovitelj je krajevna skupnost Šoštanj.
Jutri, v soboto, bo ob 10. uri pri nogometnem igrišču Široko usnjarski piknik s kulturno-zabavnim programom.
Naslednji dan bodo v restavraciji Kajuhov dom odprli kulinarično in cvetlično razstavo. Vsak večer bodo nato do konca turističnega tedna na voljo razne kulinarične specialitete.
V ponedeljek, 1. septembra, bo prav tako v restavraciji Kajuhov dom občni zbor turističnega društva. Zatem bodo podelili priznanja najboljšim gojiteljem cvetlic. Občni zbor se bo začel ob 19. uri. V torek ob 19. uri pa bo občni zbor planinskega društva. Seveda bo v
času turističnega tedna v Šoštanju tudi vrsta športnih in zabavnih prireditev. Tako bo v sredo ob 18. uri rokometna tekma med Celjem in Šoštanjem. V četrtek ob 20. uri si bodo lahko krajani ogledali na vrtu Kajuhovega doma nastop Šaleške foklor-ne skupine. Ce bo deževalo, bo nastop v domu kulture.
V petek, 5. septembra, ob 19. uri bodo v kulturnem domu v Šoštanju odprli likovno razstavo.
Najbolj pestri po prireditvah v okviru šoštanskega turističnega tedna pa bosta sobota, 6. septembra, in nedelja, 7. septembra. Tako bo v soboto popoldne v Širokem teniški in nogometni
turnir, na katerem bodo sodelovali športniki slovenskega društva „Gajani" iz Padrič pri Trstu, Zagoija in Šoštanja. Zvečer ob 19. uri bo na vrtu Kajuhovega doma revija šaleških glasbenih ansamblov. Naslednji dan v nedeljo se bo ob 8. uri nadaljeval teniški turnir na stadionu Široko, ob 9. uri bodo atraktivni skoki padalcev na Trg svobode, temu bo sledila vaja gasilcev Šoštanja, Gab-rek, Družmirja in tovarne usnja Šoštanj. Po končani vaji bo povorka do Kajuhovega doma, kjer bo ob 10. uri promenadni koncert šo-štanjske godbe Zarja.
S srečanjem planincev pri Andrejevem domu v nedeljo ob 14. uri na Slemenu pa bo sklenjen letošnji turistični teden v Šoštanju.
Vsem poslovnim prijateljem sporočamo, da bo LJUBLJANSKA BANKA, podružnica Velenje pričela s 1. septembrom 1975 poslovati na likvidaturi in v samostojnem oddelku stanovanjsko komunalnih kreditov na Rudarski 3 ter ekspozituri v Šoštanju vsak dan razen sobot nepretrgoma od 7 do 18. ure. Likvidatura na Šaleški 18 ima s 1. septembrom 1975 sledeč odpiralni čas: V ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 12. ure, v sredo in petek od 7. do 17. ure.
S I. septembrom 1975 je pripravila LJUBLJANSKA BANKA, podružnica Velenje za svoje poslovne prijatelje še dodatno presenečenje: - Poslovanje s šefi
Zaradi veliko večje varnosti raznih dragocenosti, vam bo bančni sef v veliko korist
Vse te novosti so nam pripravile veliko dela, vendar ga bomo opravili v največje zadovoljstvo naših komitentov
LJUBLJANSKA BANKA -pravi naslov za denarne zadeve
NAŠ c;
UREJEN MUZEJ V VELENJU
Na velenjskem gradu imamo zelo lepo urejen muzej, ki pa ga mnogi Velenjčani žal sploh ne poznajo. Drugače pa je muzej dobro obiskan, saj ga je v preteklem letu obiskalo 11.170 obiskovalcev, letos'' pa jih predvidevajo okrog 13.000. Dobra polovica obiskovalcev je odraslih, vendar bi želeli, da bi se za muzej bolj zanimala tudi mladina. Posebno šole naše občine naj bi kazale več zanimanja, saj je šolskih obiskov od drugod veliko več kot od doma. Samo šoli Antona Aškerca in Karla Destovnika - Kajuha se za muzej zelo zanimata, zato so uredili na teh dveh šolah občasni razstavi, ki sta bili zelo dobro obiskani.
Letos so uredili etnografsko zbirko, ki jo nameravjao še razširiti. Uredili so tudi muzej na prostem, kjer so razstavili rudarske stroje. V bližini gradu želijo predstaviti domače etnografske predmete. To je že dolgoletna želja in upajo, da se bo kmalu uresničila. Zbirajo tudi lulturnoumetniški material za formiranje novega oddelka, ki bi prikazoval kulturno preteklost Šaleške doline, vendar gradiva za samostojno razstavo še ni dovolj. Oddelek NOB bi radi nadaljevali od konca vojne pa do danes. Če bi hoteli to uresničiti, bi morali izvesti obširno adaptacijo, kar pa bi zahtevalo precejšnje investicije.
KP PRED VOJNO
Ustavila sem se na oddelku NOB. Uredili so ga leta 1967. Gradivo so dobili od muzeja revolucije v Celju, muzeja revolucije V Mariboru, muzeja NOB v Ljubljani, precej gradiva pa so zbrali tudi na terenu. V tem oddelku je na 185 kv. metrov površine razstavljenih 185 fotografij, muzealov, časopisov, listin ...
V prvi sobi je prikazano komunistično gibanje pred vojno. Šaleška dolina je pripadala k
okrožju sever s središčem v Ravnah. Razstavljenih je precej fotografij pripadnikov komunističnega gibanja. Vodja je bil Lovro Kuhar, ki je bil navzoč pri ustanovitvi partijske celice v Pesjem leta 1926 v Melanško-vem gospodarskem poslopju. Sekretar partijske organizacije v Pesjem je bil Jože Lekš. Potem so predstavljeni ilegalci, ki so bili leta 1930 zaprti. Marca 1930 je bil sedež biroja centralnega komiteja KPJ v Stropniko-vi domačiji. Partijska organizacija je bila zatem razbita in je ponovno oživela v letih 1934-35. Takrat je bil ustano-valjen v Šoštanju mestni komite komunistične partije. Člani ko-niteja so bili Martin Mercej, Rudi Koren - Renko, Franc Skornšek, Jaka Martinšek, Janko Ulrih. Razstavljene so tudi slike španskih borcev iz Šaleške doline. To so bili Boža Mrav-ljak, Jakob Mlakar in Franc Drobnič. Skojevci so v Šoštanju delovali pod vodstvom mestnega komiteja. Mestni komite so sestavljali Karel Destovnik — Kajuh, Biba Roeck in Olga Vra-bič. Leta 1940 so zaprli vidnejše komuniste iz Šaleške doline. Med drugimi so bili zaprti Karel Destovnik - Kajuh, Ivan
Pirečnik, Alojz Stropnik. Med razstavljenimi predmeti so tudi letaki, ki jih je izdala KP o nevarnosti nacizma. Potem razstavljajo slike, ki prikazujejo prihod Nemcev v Slovenijo in odhod prvih prostovoljcev iz Šoštanja na Mrzlico, kjer so se kasneje organizirali. Razstavljen je tudi razglas, ki poziva Štajerce, da se vključijo v organizacijo Steirischer Heimatbund. Poleg so tudi knjige za ponem-čevanje, propagandni letaki, ki so hoteli razbiti OF. Predstavljeni so organizatoiji vstaje iz Šaleške doline in Šmartnega. To sov Soklič, Martinšek, Božo Mravljak, brata Letonje in Ma-der.
VSTAJA
Potem je prikaz prvih bitk. Tuje napad na Šoštanj v noči iz 7. na 8. oktober 1941. Razstavljen je tudi Slovenski poročevalec, ki opisuje ta napad.
Talcem je namenjena posebna soba. Prikazuje streljanje talcev v celjskem taborišču. Poleg pa so izjave Nemcev, zakaj so jih postrelili. S poslovilnimi pismi so hoteli Nemci psihološko vplivati na prebivalstvo, vendar jim ni uspelo, zato so jih kmalu prepovedali pisati. Ta pisma je zbral Stane Trčak in jih objavil v knjigi talcev. Nekaj originalnih pisem je tudi razstavljenih. Tudi otroci so bili žrtve vojnih grozot. Vidimo lahko slike iz otroškega koncentracijskega taborišča v Salzburgu.
Leta 1942 je skušala KP utrditi organizacijo na terenu.
f
KP je izdala letake, s katerimi je svarila prebivalstvo pred nevarnostjo nacizma
Poslali so nekaj svojih ljudi na teren, da bi oni to organizirali. Nemcem pa je uspelo te voditelje razbiti. V teh dneh so padli Anton Mlinar v Ravnah, Miha Pintar - Toledo v Lokovici, Anton Dobnik pa je umrl za po sledicami ran v bolnišnici. Razstavljene so slike najbolj zavednih domačij na območju občine Velenje. To so bile Zagra-dišnikova, Kugoničeva in Leto-njeva. Razstavljena je tudi maketa partizanske bolnice Jelša pri Klavžu v Podkraju. Bolnica je delovala od jeseni 1944 pa do konca vojne. Nemci je niso odkrili.
ŠTIRINAJSTA V ŠALEŠKI DOLINI
Na Štajerskem se je začel organiziran odpor šele s prihodom
Štirinajste divizije. Prikazani so boji na Paškem Kozjaku. Tu je tudi slika Žlebnikove domačije, kjer je 22.2.1944 padel Karel Destovnik — Kajuh. Vidimo lahko njegovo zadnjo fotografijo. Za tem je prikaz političnega razvoja oblasti leta 1944. Prikazane so tudi razne skice napadov partizanskih enot na RLV 1. maja 1944 ter napad Tor&ičeve in Šerceijeve brigade na Šoštanj. Ogledamo si lahko tudi razne beležke, brošure, partizanske časopise...
V zadnjem delu je prikazan umik nemških čet od Zagreba prek Celja, Šoštanja, Vele nja ... Tu so ujeli tudi koman danta nemških sil za jugovzhod no Evropo. Prikazana je tudi hiša, kjer je bila podpisana kapi tulacija v Topolšici.
Naslednje fotografije so ne veselja in igrivosti. Prika jejo namreč prve svoba dneve. Razstavljena je tudi si komemoracije na trgu, kjer med vojno streljali talce.
Posebna soba je namen/ Tomšičevi brigadi. Prikazane njene bitke do konca voj Ogledamo pa si lahko tudi kaj partizanskih predmetov, nimiva je tudi miza, ki je stavljena v predsobi. Na njei bila v Topolšici podpisana k tulacija.
Mnogo se lahko človek na ob obisku takšnega mua zato ne bi seml zaključiti lanja v naši občini nihče, I; tega muzeja ne bi ogledal.
ljubljanska banka
Podružnica VELENJE

Uspelo prvenstvo kotalkarjev
kotalkaiskem stadionu v Veje bilo v organizaciji domačega talkarskega kluba letošnje repub-ko prvenstvo v umenostnem ko-anju. Sodelovalo je blizu 100 idih tekmovalcev iz Ljubljane, bovelj. Nove Gorice, Celja, Šmarja Velenja.
V dvodnevnem tekmovanju so ijprej nastopili v obveznih likih in prostih sesetavah, žal pa je revija
najboljših kotalkarjev zaradi dežja odpadla.
Največ uspeha so imeli kotalkarji Ljubljanske Olimpije. V pionistih skupinah, ki so bile najštevilnejše, so v skupini C in D osvojili prvo mesto Špela Krajšek, Metka Špindler in Iztok Šimek pri pionirjih.
Prvenstvo je bilo v znamenju mladih tekmovalcev iz šestih kotalkar-skih klubov, kar je razveseljivo in
Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Velenje in
Komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Mozirje
razpisujeta delovni mesti:
-	PREDSEDNIKA - PREDSEDNICO OBČINSKEGA SODIŠČA Šoštanj (nov sedež sodišča: VELENJE)
-	SODNIKA - SODNICO OBČINSKEGA SODIŠČA Šoštanj (nov sedež sodišča: VELENJE)
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje po 40. členu Temeljnega zakona o splošnih sodiščih (Ur. list SFRJ št. 7/65):
-	da so državljani SFRJ, da so diplomirani pravniki s pravosodnim izpitom in da izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu
S
Predsednika oziroma sodnika bosta izvolili občinski skupščini Vetenje in Mozirje izmed kandidatov, ki bodo imeli tudi ustrezne moralno-politične kvalitete
Pismene prijave, kolkovane z 2,00 din upravne takse in z 11 dokazili o izpolnitvi predpisanih pogojev, naj pošljejo kandidati v 30-dneh od objave tega razpisa na naslov:
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
Istelnik
CELJE TOZD-TURISTIČNA AGENCIJA
VABIMO VAS NA PRIJETNE IZLETE:
30. 8. 1975 - ENODNEVNI IZLET V CELOVEC,
TRBIŽ, VIŠARJE, CENA 150.- DIN
20. 9. 1975 - ENODNEVNI IZLET V TRST,
CENA 150- DIN
OBENEM OBVEŠČAMO VELENJČAN E, DA PRIJAVIJO ZASEBNE PROSTE SOBE, KI JIH BOMO ODDAJALI V TURISTIČNE NAMENE
PRUAVE SPREJEMAJO POSLOVALNICE: CEUE, ŽA-LEC, MOZIRJE, VELENJE
obenem jamstvo, da bodo ko-talkarski šport v Sloveniji ponovno dvignili na nivo izpred nekaj let.
Rezultati - pionirke A: 1. Ševelj Mateja (Olimp.) 300,9, 2. Grabner Maja (Olimp.) 270,5, 3. Gmeiner Irena (Olimp.) 260,6, 4. Tavčar Ka-rin (Vel.) 255.9, 5. Vrečar Mojca (Vel.) 231,3.
Pionirji K: 1. Vilar Mitja 183,5 Pionirke B: 1. Težak Suzana 131,95, 2. Arko Nataša 130,70, 3. Petač Tadeja 118,40
Pionirji B: 1. Kuret Iztok 136,40, 2. Šunter Aleš 126,75, 3. Laglar Boris 110,75
Pionirji C: 1. Krajšek Špela 83,9, 2. Zabukovec Nataša 67,70, 3. Oven Andreja 67,30,
Pionirke D: 1. Špindler Metka 153,85, 2. Lipnik Saša 137,80, 3. Dravšnik Blanka 137,20, 4. Ostro-vršnik Bojana 121,50.
Pionirji D: 1. Šimek Iztok 107,95, 2. Jagodič Dare 93,20, 3. Križnam Dare 75,95
KONČNI REZULTATI
Člani: 1. Švajger Silvo, 741,9 (Olimpija), 2. Jurčič Milan, 671,5 (Velenje), 3. Sedej Teri, 582,3 (Olimpija),
Članice: 1. Mezgolits Mateja 686,1, 2. Jerman Barbara 597,6, 3. Marinšek Breda 585,5 (vsi Olimpija) Mladinci: 1. Slemenšek Zlatko
342.3	(Velenje),
Mladinke: 1. Kobler Katja 209,1 (Olimpija), 2. Goršek Tatjana 209,7 (Velenje), 3. Tratnik Blaženka
200.4	(Olimpija), 4. Šnajder Ruža 183,3 (Velenje), 5. Ferenčak Renata 184,5 (Velenje), 6. Jančič Irena 182,7 (Trbovlje) 7. Oremuž Valerija 180,3 (Velenje)
Rudar pripravljen
V	nedeljo bo na stadionu ob Jezeru tekma prvenstva VCNL. Velenjski Rudar se bo srečal z novincem v ligi moštvom iz Straže.
Velenjčani so dobro pripravljeni na tekmovanje saj so v tekmah v okviru priprav pokazali dobro in učinkovito igro. V tekmovanju za Titov pokal so zmagali v dveh srečanjih in se uvrstili v 3. kolo.
Pričakovati je, da bodo nogometaši tudi v prvenstvenih tekmah z dobro igro nadaljevali in se potegovali za kar najboljšo uvrstitev na lestvici.
Razpored tekem Rudarja v jesenskem delu prvenstva:
31.8: Rudar - Straža
7.9: Rakičan - Rudar
14.9.: Rudar - Dravinja
21.9.: Aluminij - Rudar
28.9.:	Rudar - Kovinar
5.10.:	Rudar - Steklar
12.10.:	Beltinka - Rudar
19.10.: Rudar - Peca
26.10.:	Nafta - Rudar
9.11.:	Rudar - Branik
16.11.:	Bakovci - Rudar
• Rudar: Dravinja 4:2 (3:0)
V	pokalni tekmi je Rudar v deževnem vremenu premagal
hotel Daka
GOSTINSKO PODJETJE
»PAKA« Velenje
OBVEŠČA IN PRIPOROČA,
da obličeto NOČNI BAR hotela PAKA In si ogledate nov barski spored v katerem nastopajo:
•	Lajla Lave
•	Mirjana Pavelič
•	Fernando Del Monte
Zabaval vas bo ansambel DOMINANTA.
•	Kegljišče hotela PAKA posluje vsak dan od lO. do 2.30 ure, ob nedeljah od 10. do 1.30 ure, v ponedeljek zaprto.
VABI VAS IN SE PRIPOROČA ZA OBISK HOTEL PAKA VELENJE.
Dravinjo z rezultatom 4:2 (3:0). Kljub težkemu terenu so Velenjčani igrali zelo dobro. Po priložnostih pa bi bil lahko rezultat še večji.
Gole so dosegli Topčič 2, Ne-deljkovič in S mit pa po enega.
Uspešen start
Nogometaši Šmartnega so uspešno premagali prvo oviro v Slovenski nogometni ligi. Na domačen igrišču so slavili prvo zmago z rezultatom 2:1 (0:1) proti Primoiju iz Ajdovščine, prav tako novincu v tej ligi. Kljub izredno slabemu vremenu, ves čas je močno deževalo, so zlasti Smarčani prikazali razmeroma dober nogomet. Vseeno-pa so prvi prišli v vodstvo gostje po enem izmed hitrih protinapadov.vV zadnji minuti prvega polčasa je Prašnikar zamudil lepo priložnost, da rezultat izenači, vratar je njegov strel ubranil. V drugem delu so Šmarčani več napadali. Najprej so izenačili tri minute zatem pa dosegli zmagoviti gol. Domačini so imeli še nakaj priložnosti, vendar (rezultata niso spremenili.
ŠMARTNO: I. Podgoršek, A; Podgoršek, Pokleka, Hanžeko-vič, F. Podgoršek, Kompan, Omladič, Žalig, Hribernik, Prašnikar, Benetek.
• Zmaga Elektre
V nadaljevanju slovenske ko-šarakarske lige I. B so košarkarji šoštanjske Elektre premagali ekipo Jesenic z rezultatom 85:75 (41:32). Domačini so bili ves čas tekme boljši, tako da zmga ni bila vprašanje. Dobro so igrali predvsem v drugem delu, ko so vodili z več kot 15 koši razlike.
Koše so dosegli: Polovšak 21, Jerič 19, Breznik 13, Kristan 11, Petek 8, Holešek5, Ruden 3, Hliš 2.
Bežigrad
Radenska
Koper
Elektra
Jesenice
Konus
Ljubljana
Salonit
Litija
Marles
Zagorje
Lesonit
13	12
13	9
13	9
13	8
13	8
13	6
13	6
13	5
13	5
13	5
12	3
12	1
1 1181 4 1088:
4	1007:
5	1114: 5 1002: 7 1129:
7	970:
8	939 8 972 8 922:
917: 828
11
930 24 1002 18 939 18 1102 16 993 16 1077 12 :1039 12 :908 10 1011 10 :965 10 1088 6 101S 2
KUPIM - starejšo hišo, tudi kmečko, na relaciji Velenje-Celje ali Velenje-Polzela, z nekaj zemlje. Jože Strupeh, Kersnikova 1, Celje, telefon 850-969 od 17. do 18. ure od ponedeljka do četrtka.
PREKLICUJEM BESEDE, ki sem jih izrekla o Rudiju Hriber-šku — Honkeiju in Miranu Cav-niku iz Raven pri Šoštanju, kot neresnične. Zahvaljujem se jima, sa sta odstopila od tožbe. Antonija Meh. Gaberke 62.
DELAVCI^ Uprave javne varnosti Celje so prijeli storile^, ki je 12. julija v popoldanskih urah vzel ročno uro moškemu, ki je spal ob Kidričevi cesti - v parku. Uprava javne varnosti prosi neznanega oškodovanca, da se zglasi na Postaji milice v Velenju ali na Upravi javne varnosti v Celju, kjer mii bodo vrnili odvzeto uro.
VELIK USPEH
Kinološka zveza Slovenije je 16. in 17. avgusta organizirala veliko mednarodno razstavo psov.
Razstava je trajala dva dni. Prvi dan so bili razstavljeni službeni iri športni p psi, drugi dan pa lovski psi. Vsega skupaj je bilo razstavljenih 950 psov.
Razstavljali so razstavljavci iz desetih držav. V malem velenjskem kinološkem klubu je trenutno tudi nekaj tako lepih psov, da so jih lahko postavili na razstavo. Jože Pocajt in Maijan Salobir sta razstavljala nemško ovčarko, Tanja Strožak nemškega ovčarja in Stane Zorko veliko šnavcerko.
Nemška ovčarka lastnika Pocajta je prejela najvišje odličje v svoji pasmi, to je C.A.C.I.B (kandidat za mednarodnega prvaka v lepoti). Salobiijeva ovčarka je prejela odlično oceno, velika šnavcerka lastnika Zorka pa prav dobro oceno. Nemški ovčar Strožakove je prejel dobro oceno. Poleg tega je član velenjskega kluba razstavljal lovsko psico pasme brak - jazbečar, ki je tudi prejela v svoji pasmi najvišje odličje C.A.C.I.B.
Nemška ovčarka VELA je odnesla v Velenje najvišje odličje C.A.C.I.B.
NESREČE
•	Izsiljeval prednost
S parkirnega prostora pred gostilno pri Berti v Paki je 24.8. voznik osebnega avtomobila MB 443-20 Justin Kamenik zavijal v levo proti Slovenj Gradcu. Pri tem se ni prepričal, če je cesta prosta, in je zapeljal pred voznika osebnega avtomobila MB 497-22 Vlada Weingerla. Pri nesreči je bil voznik Kamenik težje telesno poškodovan. Težje se je poškodovala tudi Weingerlova žena. Škoda znaša okoli 25.000.-din.
#	Po sredini ceste
Voznik osebnega avtomobila ZG Dragutin Dlesk je 24.8. vozil iz smeri Šoštanja proti Zavodnji. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek v Zavodnji pravilno po svoji desni strani ceste, mu je nasproti pripeljal po sredini ceste z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila CE 710-52 Franc Verko. Pri trčenju je bilo na obeh vozilih za okoli 7.000.-din škode.
#	Trčenje v ovinku
Voznik osebnega avtomobila CE 144-20 Martin Felicijan je 24.8. povzročil prometno nesrečo, ko je vozil iz smeri Šentilja proti Velenju. V desnem nepreglednem ovinku na Ljubljanski cesti - v bližini hiše št. 32, je prehiteval avtomobil pred seboj v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 643-08 Vladislav Rajh. Čeprav je ta ustavil avtomobil, trčenja ni mogel preprečiti. Škode je za 2.000.-din.
•	Vozil po levi
Po Kajuhovi cesti v Šoštanju je iz smeri restavracije Kajuhov dom proti cesti Šoštanj-Velenje 15.8 vozil voznik osebnega avtomobila CE 88-46 Ivan Dvornik. Pri kopališkem bazenu je vozil preveč po levi strani cestišča in
trčil v nasproti vozeči osebni CE 598-65, ki gaje pravilno, po svoji desni strani, vozil Franc Vogri-nec. Škoda znaša okoli 1200-din.
• Obstal v rečni
strugi
Voznik osebnega avtomobila MB 869-55 Janko Sovine je 16.8. vozil po cesti II. reda iz Šoštanja proti Velenju. V Prelo-gah ga je v blagem desnem ovinku začelo zaradi mokre ceste in prevelike hitrosti zanašati. Pri tem je zavil v levo, zapeljal čez cestišče, nato pa čez travnato površino v reko Pako. Tam seje avtomobil prevrnil in obstal v rečni strugi na levem boku. Voznik Sovine in njegova žena Fanika sta se pri nesreči lažje poškodovala. Škoda znaša 20.000.-din.
•	Nepravilno prehitevanje
Ivan Koštomaj je dne 18.8. peljal s tovornim avtomobilom CE 387-37 po cesti II. reda iz smeri Velika Pirešica proti Velenju. Ko je v Črnovi pripeljal v klanec, kjer je cesta nepregledna, je kljub neprekinjeni črti začel prehitevati tovorni avtomobil pred seboj. Takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila CE 628-10 Vida Hojnik. Ko je opazila tovornjak, je močno zavrla, zaradi česar je jo obrnilo za 180 stopinj, nato pa se je prevrnila na streho avtomobila v obcestni jarek. Škode je za 1.300.-din.
•	Neprimerna hitrost
Voznik osebnega avtomobila CE 80-23 Franc Berlak je 17.8. vozil po Kersnikovi cesti proti križišču s Stanetovo cesto v Velenju. V križišče je pripeljal z neprimerno hitrostjo, zato gaje pri zavijanju zaneslo na levo stran Stanetove ceste. V tem trenutku je z leve strani pripeljal kolesar Ludvik Kovač, katerega je Berlak zbil po cestišču. Pri nesreči se je Kovač težje telesno poškodoval. Škoda znaša za okoli 150.-din.
ZAHVALA
Ob kruti izgubi najinega ljubega sina
VOJKA KUREŠA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter z venci in cvetjem prekrili njegov mnogo prerani grob. Najiskrenejša hvala tovarišu Vladu Borovniku za nudeno prvo pomoč. Hvala tudi tovarišu Krevhu, dr. Črepinšku, tovarišem Kumru, Knezarju, sosedu Poprasku in tovarišu Valenci-ju, mladincem naše hiše za poslovilne besede ob odprtem grobu ter č. duhovščini za spremstvo
Žalujoča starša Jakob In Marija Kureš
IAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, ipagpndo in založništvo - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 0-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk, in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci ~ *wec - Časni« je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja 1973
— Zdaj izide vsak petek — Cena je 2 dinaija - Letna naročnina je 80 dinaijev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 52800-601-21420 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1 /72 od 8.2.1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
<
1100 MILJ SUDANA
Zapis s poti po Afriki nam je znova poslal naš sodelavec Brane Hohnec iz Velenja
Kmalu smo že pozabili na Asuan in na košarko. Pri High Damu nas je že čakal parnik, s katerim smo odpluli na jug po velikem Asuanskem jezeru. Dva dni smo lahko opazovali sive puste peščine na obeh straneh jezera. Nil se je namreč pred nekaj leti zaradi jezu razlil daleč ven iz svoje prvotne struge. Najlepše doživetje na tej poti nas je presenetilo sredi druge noči na pamiku. Enakomerno udarjanje velikega kolesa ob vodo nas je ležeče na palubi že popolnoma uspavalo, ko nas nenadoma zdrami vzklik nekega mornarja: „Abu Simbel". Takoj smo pogledali proti bregu, kjer je bil res veličasten prizor. V daljavi se je videl ogromen tempelj s kamnitimi reliefi faraonov, osvetljen z nočnimi reflektorji. Še dolgo smo strmeli v tisto senco, dokler nas spet ni obdala tema. Naslednje jutro smo se prebudili že v sudanskem pristanišču Wadi Halfi. V strašno pusti in revni vasi z nekaj sto prebivalci in brez ene same zelene bilke nismo vedeli kaj početi. Sam sem se odpravil kar na slepo med nizke iz blata in delno iz kamenja sezidane hiše. Od časa do časa se je za mano zapodil kakšn umazan otrok in v pričakovanju stegoval odprto dlan. Razočaran pa je eden dobil od mene le zgubljen dinar, ki mi je ostal še iz Jugoslavije. Utrujen sem se že odločil, da se vrnem k prijateljem, ko mi začne izza ogla neki starejši domačin veselo mahati z rokami. Nisem vedel, kaj hoče, zato sem se obrnil in šel svojo pot. A človek ni odnehal. Naslednji hip je bil pri meni in mi neprestano govoril nekaj po arabsko in šele čez dolgo časa sem razumel, da mi hoče nakaj prodati. Seveda nisem imel nobenih namenov kaj kupovati, smola pa je bila v tem, da je bila predmet prodaje dolga bela halja ah gelabis, ki jo nosijo domačini. Ta stavar mi je bila namreč že nekaj časa všeč in zanesljivega izdatka iz skupnega fonda je prijatelje rešilo le to. da pri sebi nisem imel niti enega piastra. Bližal pa se je tudi že odhod vlaka in na žalost se zato ne bom mogel pojaviti v Velenju napravljen v pravega afriškega beduina. S poskočno hitrostjo 20 km na uro smo se kljub slabim izkušnjam iz ' ta v četrtem razredu odpeljali v Nubijsko puščavo. Po debelih 10
____vožnje se je vlak ustavil. Vsi štirje smo navdušeni poskakali iz
vlaka kar skozi okna v pričakovanju, da se bomo napili vode, nakupili sadja in se ohladili v senci. Dolgo pa potem nismo prišli k sebi od začudenja. Kamor je nesel pogled, sam pesek in pesek. Šele čisto na obzorju se je videlo jezero. Odpravili smo se proti njemu po pesku, a žal smo kmalu ugotovili, da je to jezero le prevara, ki nastane zaradi velike vročine in odboja sončnih žarkov od peska. V tekm razmišljanju se Blaž obrne spet proti vlaku in zavpije: „Vlak nam bo ušel!" Le strašna počastnost vlaka nas je rešila, da nismo ostali sami sredi puščave. Zakaj pa smo se takrat ustavili, še danes ne vemo.
Na poti do Whartovna smo prebili v vlaku točno 50 ur. Seveda smo v tem času tudi spali. Smo torej na vlaku, ki vozi preko Nubijske puščave v severnem Sudanu na progi Wadi-Halfa-Kartum. Sonce se je za ravnim obzorjem že pogreznilo in ob nastopu temne puščavske noči smo postali zaspani in željni spanca. Nastopil pa je majhen problem. Potnikov v vlaku je bilo namreč toliko, da je bil izkoriščen že vsak prazen prostorček, ljudje so sedeli še po tleh in celo eden preko drugega. Začeli smo bitko za prostor in jo stratežko izredno uspešno izvedli. S Sandijem sva izpraznila polico za prtljago in tam pridobila izredno ugodno mesto za spanje. Blažje takoj začel stegovati svoje ude preko dveh oziroma treh sedežev in naenkrat je bil Mare brez možnosti, da se kolikor toliko udobno namesti. Jezen je pograbil spalno vrečo in vezalke ter splezal na streho vlaka, kjer mu je delal družbo neki Američan iz Honoluluja (z vezalko za čevlje je Mare privezal svojih 90 kg, da ne bi zdrsnil z vlaka). Po tridnevni vožnji smo naposled le prispeli v Kartum, prestolnico Sudana in to celo z Maretom, njegovimi 90 kg in nepretrgano vezalko. Solidno urejeno središče mesta z novimi zgradbami in celo z nekaj zelenja nas je po primerjavi s Kairom kar prijetno presenetilo. Tudi avtomobilov je tu razmeroma malo. Nič čudnega torej, če smo mi štirje, utrujeni od vožnje z vlakom, sredi Karuma dobili „štop". Ustavila pa nam ni nobena limuzina, temveč preprosta vprega z dvema osloma. Vsi smo bili navdušeni, črn Sudanec celo do te mere, da nas je zapeljal prav do vhoda Mladinskega doma. Težko bi mu verjel, če bi mi kdorkoli kdaj pripovedoval, da se je s podobnim ..taksijem" vozil po centru kakšne prestolnice, mi smo imeli to čast. No, potem je sledil počitek, ki ga ne bom opisoval. Skratka, naslednje dni smo malo izkoristili za ogled mesta in za zbiranje informacij in podatkov o državi Med drugim smo bili gostje ministrstva za informacije, ministrstva za turizem, ministrstva za razvoj in kartumske univerze.
Četrti dan našega bivanja v Kartumu začenjam kar s posebnim poglavjem, saj si to nedvomno zasluži. Imeli smo precej opravkov, zato sno se zjutraj ločilo. Mare in Blaž sta morala na raznih agencijah zbrati čimveč podatkov
in raznih dovoljenj za našo nadaljnjo pot, s Sandijem pa sva se odpravila v Omdurmanj najstarejšo prestolnico Sudana, ki je danes sestavni del novega Kartuma. Ze pred kakšnim tednom sem namreč na parniku na Asuanskem jezeru spoznal sudanskega študenta, ki dela na tukajšnjem radiu in nas je povabil, da si ogledamo radijsko postajo Kartum. S sabo sva vzela kaseto starogradskih pesmi v upanji, da bova dobila v zameno kakšen posnetek sudanske narodne glasbe. Toda takšnega sprejema, kot sva ga tam doživela, vseeno nisva pričakovala. Obiska dveh jugoslovanskih novinarjev (tako sva se namreč predstavila) so bili tako veseli, da so naju takoj povabili k sodelovanju v eni njihovih oddaj, ki naj bi bila na sporedu še isti dan. Kmalu je bilo vse dogovorjeno, Sandi in jaz sva glavna akterja 45-minutne oddaje na glavnem sudanskem radiu! Prevajalci ne bodo potrebni, saj radio oddaja 3 ure na dan v angleškem jeziku in to v večernem času. Skoraj dve uri sta nato potekli med pripravami, radijski delavci so prinašali in odnašali razne kolute z magnetofonskimi trakovi, iskali ustrezen kasetofon za najino glasbo in naenkrat je napočil odločilni trenutek. Prostoren studio „B" in grobna tišina tik pred snemanjem, ki je trajala kar nekako predolgo. Nato pa znak in -snemanje avia oddaje, vmes naju urednik še predstavi in pozdravi. Prvi je spustil svoj glas v eter Sandi in opisal namen našega potovanja po Afriki, jaz pa sem nato napovedal prvo pesem z najine kasete. Sledila so vprašanja o Jugoslaviji, o življenju mladih pri nas in pa seveda o najinih vtisih iz Sudana. Bolj se je oddaja bližala h koncu, bolj je naraščala temperatura v studiu, ki je bil zaradi snemanja tesno zaprt. Na kraju sva pozdravila vse Sudance, posebno vse mlade ljudi in se zahvalila za lep sprejem v tej afriški državi.
Najlepši trenutki v tem popoldnevu so šele sledili. Medtem, ko so za naju snemali originalno glasbo posameznih sudanskih plemen, sva bila midva gosta glavnega urednika. Med pogovorom z njim sva pila originalne sadne sokove, najbolj nama je ugajal mangov sok. Vodja oddaje naju je zatem povabil še na svoj dom v centru mesta. Njegova žena je za vse takoj pripravila tako dobro večerjo, da jo s Sandijem še dolgo ne bova pozabila. Sedeli smo v udobnih naslonjačih na vrtu z zeleno travo pod visokimi palmami, miza je bila obložena z raznimi afriškimi specialitetemi, iz trenzistorja pa so prihajali zvcki modernega ameriške glasbe. Zdaj pa si samo še zamislite, da v tem okolju iz radijskega sprejemnika nenadoma zaslišite svoj glas! Točno ob 19.30 po lokalnem času se je namreč začela oddaja, ki smo jo pred nekaj urami posneli. V tem trenutku sva samo še upala, da poslušata radio Blaž in Mare, ki jima je verjetno precej žal, da nista šla z nama.
V naslednjih dneh smo nekoliko spremenili našo prvotno začrtano pot čez Afriko. Odločili smo se, da prodremo v bližino ekvatorja po Belem Nilu, kar je seveda pomenilo, da se izognemo Etiopiji. Naše izhodišče za plovbo po reki je bil Kusti, mesto kakšnih 400 km južno od Kartuma. Tu so se spet začenjali razni zapleti, pa saj smo bili že navajeni, da nobena stvar, ki je v zvezi s transportom, ne poteka gladko, V torek smo se torej vkrcali na ladjo. Bolj natančno povedano, šli smo na eno izmed šestih starih, muzejskih rečnih plovil. Zvezana so, kajti le eno ima parni pogon in s težavo vleče ostale navzgor po toku reke. Nič čudnega ni bilo, da so pol ure pred odhodom našli luknjo na dnu plovila in tako smo pravzaprav imeli še srečo, da je parnik že v petek končno le izplul iz pristanišča. Bili smo na začetku 1500 km dolge, oziroma 14 dni trajajoče poti od Kustija do Jube. Na tej poti se je zgodil tudi doslej najbolj žalosten dogodek na naši poti. Po dveh dneh plovbe po širokih meandrih Nila smo se nenadoma ustavili sredi puste, nenaseljene in močvirne pokrajine. Kaj se je zgodilo? Kmalu smo izvedeli, da je umrl majhen nebogljen otrok v naročju črne sudanske matere. Rezmere v tretjem rezredu na parniku so bile za naše pojme res nemogoče. Ljudje so z otroki vred ležali po železnih tleh, skoraj na istem mestu so jedli, kuhali, spali . . . Zdravnika seveda ni bilo. Prva postaja oziroma naselje pa naj bi bilo šele čez tri dni plovbe. Druge rešitve ni bilo. Otroku so izkopali grob le nekaj metrov proč od brega reke. Mati pa je pozneje v svojo domačo vas prišla sama ...
Po petih dnevih plovbe sredi močvirne pokrajine smo prvič zagledali nilske krokodile v svojem naravnem okolju. Leno so nas trije opazovali z brega, kot bi pričakovali, da bo kakšn človek padel z ladje in bi se z njim malo pogostili. Toda nam so bila življenja precej dragocena in smo raje kar ostali na ladji. To pa ni uspelo nekomu drugemu. V vasi Shambee, kjer smo pristali, smo namreč srečah mladega Nemca, ki nam je pripovedoval svojo zgodbo. Po nesreči je padel s parnika, ki je vozil navzdol po Nilu; ne da bi kdorkoli to opazil. Dva dni se je boril z reko, plaval, počival, se izogibal krokodilom, dokler ga niso na smrt izmučenega potegnili iz vode domači ribiči. V enem tednu, ki ga je nato prebil v njihovi vasi, si je spet toliko opomogel, da se je lahko vkrcal ponovno na parnik in v oddaljenem mestu poiskal svoje prijatelje.
Na parnik pa je z množico črnih potnikov in štirimi Slovenci še vztrajno rezal brazdo po Nilu proti jugu novim doživetjem naproti.
PROFIL
Cok-cok se redko sliši
Kaj vse lahko pomeni beseda cokla? Po ljudskem reku je to mož, ki popušča ženi; coklo podstavimo pod koli na strmini; cokol je zidni opaž ah fasada; no, tradicionalna cokla pa je leseno obuvalo z naravno usnjeno kapico. Ime je najbrž nastalo zaradi zamolklega hrupa, ki ga povzroča hoja v coklah. V zadnjem času cokel niso preveč uporabljali, če ne upoštevamo dejstva, daje bilo tako obuvalo industrijske izdelave prava modna muha. Obrtnikov pa, ki bi se ukvaijali z izdelovanjem cokel, skoraj ne najdemo več. Zato se mi je zdelo zelo zanimivo spoznati se s pravim „cok-laijem".
Franc Hosnar HHMBBBiHHi
V Skornem, dobre tri kilometre od glavne asfaltne ceste, ki vodi skozi Penk, je doma Franc Hosnar. Petinpetdesetlet-ni možakar, krepak, čeprav je invalid, ima svojo delavnico na majhni domačiji sredi gozdov, na meji med Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Tako obrtniško, skoraj brez strojev. Cokle izdeluje iz javora in lesa črne jelše. Postopek izdelave je na videz preprost, vendar pa zahteva precej spretnosti in natančnosti pri dokončnem oblikovanju. Les najprej nažaga na določeno dolžino, nato pa nacepi v takšne dilce, daje izdelava podplata kar najugodnejša. Grobe krivine je treba obžagati, nato pa do konca izdolbsti vse obline s posebnimi dleti. Tako poteka delo vsak dan. Najtežje je dobiti primerno usnje, pa tudi najdražje
je-
Franc je začel izdelovati cokle že pred vojno. Po vojni pa je z delom nadaljeval. Prodajal jih
Kurt VValdheim sprejel predstavnike Slovenj Gradca
Med nedavnim obiskom v Jugoslaviji je na Brionih generalni sekretar OZN, Kurt VValdheim, sprejel delegacijo Slovenj Gradca, ki ga je seznanila s pripravami na Mednarodne kulturne prireditve „MIR 75 - 30 OZN" katerih pokrovitelj je VValdheim.
Delegacija Slovenj Gradca, v kateri so bili predsednik organizacijskega odbora primarij dr. Drago Plešivčnik, generalni sekretar odbora profesor Karel Pečko in predsednik Občinske konference SZDL Oto Sekavčnik, je generalnemu sekretaiju svetovne organizacije podrobneje predstavila program prireditev, s katerimi bodo v občinah koroške regije in v Velenju počastili 30. obletnico OZN.
Kurt VValdheim je med pogovori na Brionih 15. avgusta izrazil posebno zadovoljstvo, da bomo v Jugoslaviji pripravili tako manifestacijo v počastitev jubileja svetovne organizacije, povedal pa je tudi, da se sam osrednjih slovesnosti žal ne bo mogel udeležiti.
NAŠA ZNANKA
je zadrugam in trgovinam, zdaj pa že dolgo časa tak način ni donosen. Kupce si mora poiskati kar sam, ali pa celo kupci njega. Najboljše je še sodlovanje s TGO Gorenje, ki nekajkrat na leto naroči več deset parov cokel za svoje potrebe. Cena cokel je bolj simbolična, saj je komaj za nakup materiala, za delo pa ostane le kakšen dinar. Francetove cokle stanejo 60 dinarjev. Ko pa poravna še davek za obrt, ostane za preživljanje veliko premalo. Doma sta z ženo sama, tudi zemlje je bolj malo, tako da redita le kravo in prašiča. No, kljub temu pa je živeti treba. In če je v hiši dolgčas, vzame Franc harmoniko in nategne meh, da je veselo kot le kaj. Tudi na kakšno svatbo še gre, včasih pa, ko je še lažje hodil, je bil povsod znan kot največji veseljak.
Tako je pri Francu, čeprav njegova obrt izumira, pa jo goji z veliko ljubeznijo že dolga leta.
Jože Miklavc
prvič sem jo iskala zaman. Pri sosedu sem izvedela, da pobira naročnino za RTV. Ponovno sem preizkusila srečo. Bila pa sem zelo presenečena. Anica Gnezda je kljub temu, da je bila aktivna borka NOB, še vedno zelo mladostna.
Povabila me je v svoje okusno opremljeno stanovanje. Vsak kotiček izžareva posebno toplino. Predmeti, pohištvo in sploh vse je po-stavljano tako, da daje stanovanju poseben pečat.
Rodila se je v Rusiji kot otrok delavske družine. Tja je bil njen oče preseljen kot ujetnik med prvo svetovno vojno. Ko ji je bilo deset let so se preselili v Gaberke.
ne bom pozabila tistega to varištva. Sploh se ne da po vedati, koliko je takrat vsai tvegal za dnigega. To je bili resnično tovarištvo, tova rištvo na vsakem koraku.'
Ko mi je pripovedovala sem opazila solze v njenil očeh. Kar hudo mi je posta lo, da jo spominjam na tiste čase. Vendar pa je Anic srečna, da je vse to doživela Srečna je, da je pripomogla, da danes živimo tako lepo „Borili smo se za svoj lasta obstoj, za obstoj slovenskeg naroda. Srečna sem, da na niso mogli. Vesela sem, da ji danes mladini lepo, kljul temu da se tega ne zaveda"
Anica Gnezda čuti tisti hude čase, ko so v vetn snegu, dežju . .. hiteli svo bodi nasproti, še danes
Anica Gnezda
Prvi vojni dnevi so bili zanjo in za njeno družino zelo težki. Kot priseljence so jih imeli Nemci za brezpravne narodnjake. Anica je delala takrat v tovarni usnja v Šo-štanju. Nemci so jo večkrat poslali v Brežice, kjer so kopali jarke.
Anica Gnezda je imela že dolgo stike s partizani, ko pa je prišla v naše kraje Štirinajsta divizija se je priključila tretjemu bataljonu Toneta Tomšiča. Tu je bila bataljonska bolničarka. Takrat je imela devetnajst let. To so bili zanjo zelo težki dnevi. Rane, kri, trpeči obrazi. .. so jo spremljali na vsakem koraku. Človek se vpraša, kako človek zmore vse to. Anica pa pravi: „Če ti gre za življenje, ko vidiš drugega kako trpi, se postopiš čisto
Anica Gnezda
vsega." Kasneje je bila nekaj časa bolničarka v partizanski bolnici na Paškem Koz-jaku. Potem pa se je zopet vključila v Tomšičev bataljon. Po vojni je bila še pet mesecev medicinska sestra v bataljonski bolici v Banatu.
Bili so strašni dnevi, vendar je Anica takrat doživela tudi mnogo lepega. „Nikoli
Vplivali so na njeno zdravje. Vendar pa se Anica na pritožuje. Pravi, da nihče, kije preživel zimo na prostem, ne more biti zdrav.
Ko sem se nekaj časa pogovarjala z njo, sem bila prepričana, da je bila hrabra borka, pa čeprav tega ni niti omenila. Povprašala sem jo o tem in pokazala mi je dve odlikovanji. To je odlikovanje zasluge za narod in medalja hrabrosti. To mi je pokazala, kot da bi bila to vsakdanja stvar, pa vendai sem opazila, da ji pomenita zelo veliko. Po činu pa je Anica vodnik.
Pripovedovala mi je o ti stih hudih časih, večkrat p ji je beseda zastala v grlu, i očeh pa so se iskrile solze Vendar pa se rada sponinja tistih časov, tovarišev iz teg obdobja pa ne bo nikoli po zabila. Pravi, da je bilo ti pravo tovarištvo, ki si g mladi ne morejo danes nil predstavljati. Vsak je nared za drugega vse, prav vse.
Anica še vedno trdo dela Pobira naročnino za RTI Ljubljana v Šoštanju, Ga berkah, Družmitju. Pomag ji tudi mož.
Anica si želi: „Da bi ostal mi Vsega imamo dovolj, samo dal bil mir. Mladi naj bi vsaj mak upoštevali invalide, saj je tal človek nekaj dal zato, da mi zdaj lepo živimo. Ko vidim invalidi se spomnim, v kakšnih pogoja smo jih zdravili."
Anica pravi, da so se Ijudj zelo spremenili. V tistih časih i bili zelo požrtvovalni in zavedi Če tudi kmetje niso imeli skot ničesar, so jim odstopili zadi košček kruha. Danes pa so taki ni ljudje vse premalo upoštevani
Anica Gnezda je kljub vsem zelo skromna. Pravzaprav ! sploh ni želela, da jo predstavil Rada živi umirjeno življenje Srečna je, da je pripomogla, i nam jc lepo. Na tiste straši čase pa se spominja s solzami očeh.
Miral