Murska Sobota, 11. januarja 1990 • Leto XLII • Št. 1 • Cena 7,70 din
0 CENAH NA RADIU
V torek ob 16.15 bo prek radijskih valov neposreden po-' govor o 120 odstotkov višjih cenah otroškega varstva. Republika naroča, izvršni sveti zamujajo, ljudje pa negodujejo.
V znamenju mladega
Z mlajem se je končalo leto 1989, zato je bil prehod v novo leto in novo desetletje tudi v astrološkem gledanju nekaj novega. Iz popolne teme, kakršno nam simbolizira z zemeljsko senco prekrita Luna, se je rodilo novo koledarsko obdobje, mi pa bi radi verjeli, da se tačas začenja (še v balkanski temi) nekaj svetlejšega, nekaj, kar bo kot mlada Luna raslo v veliko in svetlo prihodnost. V take okvirje Postavljamo začetek novega letnika Vestnika. Polni smo pričakovanj in načrtov — in mnogo tega je, česar nas je strah. Strah nas je med drugim, ali bomo dovolj »močni« za Pisanje in izdajanje sodobnega pokrajinskega Politično-informativnega tednika. Marsikaj, kar je bilo doslej umevno samo po sebi, terja nove, predvsem pa drugačne odgovore. Zavedamo se, da smo kot časnik ne glede na naše ustanovitelje dolžniki predvsem javnosti. Svoje Poklicno znanje, izkušnje in intelektualne zmogljivosti nasploh smemo uporabiti le za objektivno informiranje vseh, ki so pripravljeni Vestnik vzeti v roke. Široka pahljača informacij v tem letu ne sme biti manjša, poskušali bomo, da bo večja, vsekakor pa mora biti kakovostnejša. Po našem mnenju in po mnenju iz javne obravnave predložene vsebinske zasnove bomo nekaj okostenele vsebine opustili, bolj se bomo obrnili k človeku današnjega dne. Neživljenjskih zapisov s sestankov (takšnih in drugačnih) ne mislimo pisati, obenem pa bomo objavili vse, kar bo Pomembno prispevalo k spremembi gospodarskih, družbenih, kulturnih .. . razmer. Dodali bomo nov korak k večji odprtosti Vestnika, da bi prišla bolj do veljave mnenjska različnost in konkurenčnost političnih subjektov. Znanje in delo sta vrednoti, ki v nobeni številki našega tednika ne smeta manjkati, zato bomo zašiljena peresa Napičili v samozadovoljstvo in samozadostnost, »emo, da smo izbrali trnjevo pot!
Jože Šabjan
V EVROPO 92
Z EVROPSKIMI CARINAMI
ŽELJKO PETERMANEC IZDELOVALEC STROPNIH NOSILCEV
nagrajuje naročnike
VESTNIKA!
Nameravate graditi nov dom, obnoviti hišo, zgraidi i ev, postaviti zidano garažo, počitniško hišico .... o re o vali boste stropne nosilce, ki jih v vseh velikost! 1 P izredno ugodnih cenah izdeluje ŽELJKO PETERM , Novo Selo Rok, Rade Končarja 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811-685.
POMEMBNO ZA NAROČNIKE VESTNIKA:

Kmalu bomo izžrebali DVA NAROČNIKA in vsak bo
Prejel 50 TEKOČIH METROV STROPNIH NOSILCEV.

Cimprej postanite naročnik VESTNIKA!
tujino in člaa Zveznega izvršnega sveta, Feri Horvat. Zaradi aktualnih dogodkov — sprejem programa za letošnje leto s posebnim povdarkom na protiinflacijskem programu — smo se pogovarjali o najaktualnejših vprašanjih. Med drugim je v pogovoru povedal, da bo vlada še naprej vztrajala pri svojih izhodiščih, torej ti-’ stih, ki jih je predstavil Ante Markovič v nastopnem govoru marca lani. To pa je odprava vzrokov naših gospodarskih težav, prilagajanje tržnemu gospodarstvu, podpora kmetijstvu ... V okviru vsega tega pa pripravlja vlada tudi nov sistem carinske zaščite, ki. bo predstavljen v kratkem. Med novosti tega carinskega paketa sodi ukinitev vseh izjem pri oprostitvi carin in carinskih dajatev, omejitev carin na največ 20 odstotkov, najmanj pa 5 odstotkov. V povprečju bodo carine med 10 in 15 odstotkov. Prilagodile pa se bodo tudi druge carinske dajatve. Več o teh novostih lahko preberete na 5. strani.
POGOVOR Z ZVEZNIM MINISTROM ZA GOSPODARSKE ODNOSE S TUJINO, FERIJEM HORVATOM
Vsi doslej sprejeti ukrepi v, kmetijstvu še veljajo. Zvezna vlada bo kmetijstvu namenjala posebno pozornost. Ukinili bomo izjeme pri oproščanju carin in carinskih dajatev. Najvišje carine bodo 20 odstotkov, najnižje 5 odstotkov, v povprečju pa med 10 in 15 odstotki.
Naš Zavod za časopisno in radijsko dejavnost je pred kratkim obiskal zvezni minister za gospodarske odnose s
«i2
Protestna izjava OK SZDL republiškim organom — Na odgovor čaka do 1. marca 1990 — Grožnja z blokado ceste
Ponovna preložitev začetka obnove magistralne ceste Počehova— Lendava je izzvala veliko ogorčenje med prebivalstvom soboške občine. Iz članka, Objavljenega 30. decembra 1989 v dnevniku Delo, namreč izhaja, da je znova vprašljiva posodobitev te izredno pomembne prometne povezave Pomurja z ostalo Slovenijo. Zato so člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze v Murski Soboti sprejeli protestno izjavo, naslovljeno na republiški izvršni svet, RK SZDL in republiški komite za promet in zveze.
V protestni izjavi, ki so jo poslali 'tudi sredstvom javnega obveščanja, navajajo, da niso proti gradnji avtocest, ki so nujnost za nemoteno vključevanje v sodobne evropske tokove. Razumejo tudi finančne težave, s katerimi se srečuje naša družba in cestno gospodarstvo, toda ne morejo razumeti skrajno mačehovskega odnosa širše družbene skupnosti in odgovornih republiških organov do tukajšnjega območja, ki je zaradi nevzdržnega stanja omenjene ceste skoraj promento odrezano od ostalega dela Slovenije. Zato od odgovornih republiških organov zahtevajo, da se spomladi 1990 začne obnova magistralne čete Počehova—Lendava. Če do I. marca ne bodo dobili pozitivnega odgovora, bodo ob mobilizaciji občanov prisiljeni uporabiti tudi takšna sredstva, kot je blokada ceste.
Milan Jerše
V nedeljo, 7. januarja, smo na Radiu Sobota začeli z novo razvedrilno oddajo, kvizom, z naslovom 10 sekund. V njem lahko sodelujete tudi bralci Vestnika, saj bomo vsakih 14 dni na tem mestu objavili vprašanje (povezano z vsebino našega časopisa), na sredinski, 11. strani, pa ja objavljen kupon, v katerega vpišete pravilen odgovor in svoj naslov. Vse to pošljite na naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 M. Sobota in v kvizu, ki bo na sporedu 21. januarja, bomo izžrebali en pravilni odgovor in podelili košaro z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami. To pa še ni vse: vsi pravilni odgovori pridejo v poštev za finalno žrebanje; v tem bomo izbrali finalista, ki bo sodeloval v sklepnem delu kviza. Današnje vprašanje:
1. S katerim znanim Po-murcem in dobrotnikom je objavljen pogovor v 51. (novoletni) številki Vestnika?
Odgovore na kuponu pošljite do srede, 17. januarja 1990.
Če na Pavla (15. prosinec/janu-ar) je dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen; če megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi.
Nadaljevalo se bo suho, mrzlo vreme z meglo ali nizko oblačnostjo po kotlinah in nižinah.
11. januarja ob 5 in 57 minut je polna luna. Dan je dolg 8 ur in 56 miš nut.
VREME

aktualno po svetu
Do konca leta 1989 smo bili milijonarji, milijarderji ... Po novem letu še to nismo več. Zakaj to nismo več, naj nas prepriča tale pogled v trezor Narodne banke Jugoslavije. Na policah je zloženih 40 milijonov bankovcev po 20 tisoč dinarjev, na vozičku ob uslužbencu banke pa je le 40 tisoč bankovcev po 200 konvertibilnih dinarjev — vrednost obojih je po novem letu seveda enaka. Napravimo sklep: če nočemo več nositi denarja v košarah, se pravi, da hočemo manj delati, potem pač ne moremo biti več milijonarji ...(!)
DeNAR je sveta vladar
Tako pravi pregovor, seveda je trditev v naslovu odvisna od tega, za kakšen denar gre. Tik pred novoletnimi prazniki so v Beogradu odkrili in aretirali skupino Avstrijcev, ki so nameravali prodati prek 10 tisoč ponarejenih bankovcev po 2 milijona. Takšen denar seveda ne more biti »sveta vladar«, ker so ga natisnili v Milanu in ne v naši tiskarni denarja na Topčiderju. Bankovci po 500 tisoč in 2 milijona dinarjev so bili tako slabo izdelani,-da jih je bilo mogoče natiskati na malo boljši ameriški razmnoževalnik. Narodno banko Jugoslavije je na to opozoril tudi Interpol.
Vsega je bila najprej kriva vrtoglava inflacija. Tiskarna denarja v beograjskem Topčiderju je delala (in sedaj tudi) v treh izmenah dnevno. Zvezni sekretar za finance Branimir Zekan je sredi decembra lani izjavil, da so bili bankovci po 500 tisoč in 2 milijona predvideni za »morebitne vojne razmere«. Dejal je tudi, da jih je mogoče ponarejati doma, takole v okviru ne preveč zahtevne domače obrti(I).
Kakovosti tiska omenjenih bankovcev šb botrovali tudi prepiri o tem, kakšna naj bo podoba na bankovcih. Srbi so predlagali portret Vuk Karadžiča, v nekaterih drugih republikah pa se s tem niso strinjali. Obveljal je kompromisni predlog: na bankovcih za 500 tisoč in 2 milijona so risbe spomenikov revolucije.
Po mnenju direktorja trezorja NB Jugoslavije Voja Tomiča, imata oba omenjena bankovca to pomanjkljivost, da nimata vodnega žiga in nista tiskana v tako imenovani globinski, temveč v
ofset tehniki, podobno kot se tiskajo časopisi, plakati ali podobno. Ima pa vodni tisk bankovec za milijon dinarjev.
PRIPRAVE NA VOJNO STANJE?
Besede zveznega sekretarja za finance B. Zekana niso nič dvoumne. Za vojne razmere se lahko tiska slabši denar, saj v takšnem stanju ni turizma in ni tudi kakršnih koli denarnih transakcij državljanov čez mejo. Nas je galopirajoča inflacija prisilila, da smo morali ta denar dati v obtok že v mirnih časih?
In tako smo prišli do bankovcev, ki so idealni za ponarejanje. V Ameriki izdelujejo že nekaj časa posebne fotokopirne aparate, ki fotokopirajo v barvah. Imeti takšen aparat pa pomeni (lahko) ponarejenja denarja brez vodnega žiga. Italija in Francija sta že pred leti Američanom predlagali, naj bodo s takšnimi fotokopir-niki previdni.
Verjetno je sreča v nesreči, da mojstri ponarejanja niso uspeli
slediti tiskanju vedno »debelejših« bankovcev pri nas. Sicer pa vemo, da so ponarejevalce našega denarja odkrili leta 1974 v Frankfurtu (500-dinarski bankovci z likom Nikole Tesle) in leta 1978 v italijanskem Milanu. V obeh primerih so odkrili tiskarne denarja, ponarejevalcev pa niso dobili.
Interpol, ki so ga na Dunaju leta 1923 ustanovili prav zaradi boja proti ponarejevalcem denarja, trdi, da je v zadnjih dvajsetih letih v obtoku vedno več ponarejenega denarja in da vsako leto samo v Evropi odkrijejo okoli 80 tiskarn za ponarejanje denarja.
Za novi dinar (tisti brez štirih ničel) trdijo, da ga delajo po najsodobnejši metodi, kar pomeni, da bo trd oreh za ponarejevalce. Sicer pa se tudi ti ne bodo nikoli odpovedali trditvi v naslovu, da je denar' sveta vladar; lahko pa postane to tudi dinar. A vseeno: bomo še videli.

PORABJE 1989
Ne več vojaki, ampak kolesarji
Leto 1989 se je torej izteklo. Nekaterim je prineslo več sreče in zadovoljstva, drugim manj. Eni so z velikimi koraki stopili naprej, drugi stopicajo na mestu, tretji... Madžarska je država, ki je bila skoraj vse leto na prvih straneh svetovnih časopisov. In kljub temu, da se v zadnjem obdobju več govori o spremembah v Nemški demokratični republiki. Češkoslovaški, Bolgariji in tudi o krvavih dogodkih v Romuniji, je na Madžarskem v teh dneh še veliko zanimivega. Trenutno je največ problemov na gospodarskem področju, saj ima naša severna soseda 20 milijard dolarjev dolga. Ob reformi političnega sistema bo potrebno nekaj storiti tudi na gospodarskem področju.
Ves ta val sprememb seveda ni šel mimo Porabja, čeprav tu ni toliko razgibanega političnega življenja kot v večjih krajih. In če deluje trenutno v Republiki Madžarski prek štirideset strank (nekateri govorijo, da še več), sta v Monoštru le dve. Obstajata skupina svobodnih demokratov in pa Madžarska socialistična stranka, ki ima manj kot sto članov. (V njeni predhodnici, Madžarski socialistični delavski partiji, ki se je v teh dneh ponovno ustanovila, pa je bilo prek 850 članov).
Seveda samo stranke niso odraz sprememb. Za ljudi so bolj pomembni življenje in konkretni problemi. In nekateri vidni znaki nič več ograjene in zastražene vasi že dajejo občutek večje svobode in odprtosti. Porabci se prav gotovo boljše počutijo kot ljudje. Ali se'boljše počutijo kot Slovenci? Na to je zaenkrat še prehitro odgovoriti. Se veliko je vprašanj in problemov, ki jih Slovenci ob Rabi odpirajo že leta in leta, pravih rešitev pa še vedno ni.
V prvi vrsti je tu mejni prehod Gornji Senik—Martinje. Najbrž je nekaterim že prekipelo ob nenehnem omenjanju tega problema. Podpredsednik monoštrske občine in predsednik slovenskega odbora Demokratične zveze južnih Slovanov Feri Bartakovič upa, da bodo spremembe na Madžarskem vendarle omogočile, da se bo tudi tu enkrat premaknilo z mrtve točke. »Sam sem pred dnevi govoril z našim generalnim sekretarjem (Demokratične zveze južnih Slovanov — op. p.), dr. Marinom Mandičem, in ga poprosil, da tako v parlamentu kot v drugih organih, predvsem v notranjem ministrstvu, kjer odločajo o teh vprašanjih, nekako pospeši zadevo.«
Sicer pa so o mejnem prehodu, ki bi končno neposredno povezal porabske Slovence z matično domovino, z rojaki, pa tudi s prijatelji in sorodniki, govorili tudi pri nas, tako v pogovorih v Soboti, Lendavi kot v Ljubljani.
Pri odpiranju meja je potrebno dodati še nekaj. Železna zavesa, ki je izginila med Avstrijo in Madžarsko, je pripomogla k veliko hitrejšimu odpiranju meje, k vednp novim in novim mejnim prehodom. Pred kratkim so bili na dolnjeseniški občini na obisku predstavniki sosednjega St. Martina. Ker pričakujejo, da bodo v kratkem odprli mejni prehod med Gornjim Senikom in njihovim krajem,
so prišli z idejami za sodelovanje. Med drugim so predlagali, da se uvede nekakšna turistična pot (s kolesom ali peš), ki bi povezala kraje ob tromeji. Torej bi lahko s kolesom obiskali na primer St. Martin, Gornji Senik, pa Martinje in druge kraje. Ideja je seveda zelo zanimiva in je še en prispevek k odpiranju meja. In kakor smo videli na srečanju ob tromejniku, so ljudje ob tromeji zainteresirani za sodelovanje. To pa bo-mogoče le, če bodo meje odprte.
Drugi velik problem Porabja je njegova gospodarska nerazvitost, ki traja že leta in leta. Ta narazvitost je bila in je pomemben dejavnik za obstoj slovenstva v pokrajini ob Rabi. Vemo, da tudi zdaj v gospodarstvu naše sosede ne cvetejo rože. V Monoštru sta dve večji tovarni: ena predeluje svilo, druga izdeluje kose. V njih je zaposlenih veliko Slovencev. In v madžarskem okolju so velikokrat pozabili, da so Slovenci. Zato bi bilo seveda potrebno, da dobijo delovna mesta v domačih vaseh. Zato bi potrebovali manjše obrate. »Možnosti za zaposlitev v Monoštru se zmanjšujejo. Nekateri so že ostali brez dela. Videti je, da bo naslednje leto še hujše. Zato bi bilo dobro, če bi lahko v Števanovcih, na Gornjem Seniku zaposlili 50 do 100 ljudi,« razmišlja Bartakovič.
Konkretnih načrtov še ni. Za Gornji Senik se šušlja, da naj bi bil to kak lesni obrat, na Verici pa naj bi se začeli ukvarjati s turizmom. V obeh krajih so namreč izpraznili dve vojašnici in tako pridobili prostore. Predsednik števa-novske občine Lati Kovač pravi: »Komu bo vojska prodala ta objekt na Verici, ne vemo. Nekaj sem slišal, da ga bo odkupil neki avstrijski poslovnež in ga spremenil v hotel, namenjen vaškemu turizmu.«
Seveda pa se na občini niso ukvarjali le s temi problemi. Asfaltirali so 2 kilometra ceste, zgradili gasilski dom na Verici, obnovili avtobusno postajo. Na DolnjemSeni-ku pa so imeli največ opravka z vodovodom. Tako so napeljali 20 kilometrov cevi. »V Sakalovcih in na Dolnjem Seniku smo z deli skorajda končali, naslednje leto pa bomo nadaljevali s polaganjem cevi do Gornjega Senika,« je povedal Martin Ropoša, predsednik občine na Dolnjem Seniku.
Tako je bilo torej lani v porabskih vaseh. Kako bo naprej? Bo uresničenih le del želja? Upanje je. Toda pri tem bodo morali biti Porabci odločnejši, tako v Demokratični zvezi južnih Slovanov kot drugje. Z novim letom bomo dobili slovensko društvo, tudi zveza predvideva novosti, ki naj bi omogočile večjo učinkovitost. Tako predvidevajo, da bi po. novem generalnega sekretarja volili vsako drugo leto (doslej je imel petletni mandat). Na tej funkciji naj bi se menjavali Hrvat, Slovenec in Srb. Monošter dobiva tudi strokovnega delavca DZJS. Ta dela bo začel opravljati Attila Bartakovič. Torej se vendarle nekaj premika. Upajmo, da se bo še bolj in še hitreje. V dobro po-rabskega človeka in v dobro slovenstva.
Silva Eory
V času zadnje seje centralnega komiteja ZKJ smo bili obveščeni, da je Fikret Abdič obsojen na štiri leta zapora, ker pa bo najbrž pomi-loščen, bo vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega sveta ali odbora Agrokomerc, po prestani kazni pa seveda predsednik ...
Na seji Centralnega komiteja ZK Jugoslavije pa so razpravljali o deklaraciji članstva ZK Jugoslavije, ki naj bi bila osnova 14.,kongresa ZKJ, ki bo konec prihodnega meseca . . .
Poučeni z izkušnjami pa vemo, da so deklaracije eno. praksa pa najčešče vse kaj drugega, kar na zgovoren način ilustrira prav tako imenovana Abdičeva afera, ki je izbruhnila po tako imenovani aloka-ciji sredstev z zlorabo menic, končala pa se je s spoznanjem, da je mojster prisvajanja ta čas najbolj cenjena oseba ...
Naši ekonomisti sicer še vedno telovadijo med družbeno in zasebno lastnino in bodo najbrž kmalu dosegli Cerarjevo spretnost na krogih ali konju, zagotovo pa ne bodo postali svetovni rekorderji v poslovni uspešnosti, pač zato, ker je eno teoretično modrovanje, drugo pa uspešno gospodarjenje: še vedno smo namreč v fazi dokazovanja. kaj hočemo, pa s kronično nesposobnostjo za odgovor, KAKO to narediti. . .
Tudi v razpravi o deklaraciji članom ZK Jugoslavije se je znova pokazalo, da dobro obvladamo lepopisje vsakršnih razglasov, nikakor pa nam ne gre od rok jasnost opredelitve za sodobni socializem, šaj smo se v kapital (družbeni in zasebni) že tako zapletli, da se še prav premakniti ne noremo, kaj šele dodobra razmahati v naši, z besedami tako čislani gospodarski reformi, ki nam še vedno preveč zunanji videz nečesa, za kar smo deklarativno, ne pa tudi dejansko.
Mnenje, ki ga je med drugimi izrekel Štefan Korošec, ali smo sploh sposobni za kongres ZKJ, pač govori o nesposobnosti organizacije ZK za vsaj minimalno politično soglasje oziroma enotne napore
Deklarativnost
za uresničevanje deklariranih reform. Samo prilagovanje trenutnim političnim razmeram v raznih delih naše skupne dežele pač ničesar ne rešuje, ker samo še bolj zavozlava vse več gordijskih vozlov.
O tem beograjski profesor, doktor Marko Davidovič razmišlja takole: »Družbena lastnina (vendar ne organizirana tako, kot je to uresničeno v sodobnem socializmu) predpostavlja kolektivnega lastnika nad sredstvi za proizvodnjo, ki samostojno organizira in upravlja proizvodnjo, samostojno odloča in proizvaja ter samostojno distribuira proizvedene materialne dobrine, brez vmeševanja kogarkoli — ob največjem upoštevanju skupnih potreb družbe. To je način proizvodnje. ki nikdar ne spreminja proizvajalca v mezdnega delavca, ker nihče ne more odločati o njegovi usodi — razen njega samega. Družbena lastnina torej indicira socialistični proizvodni odnos, kar pomeni organizacijo družbe na socialističnih načelih. To pa je zakon, ki je potreben prav tako kot zakon kroženja Zemlje okrog Sonca. Da to v sodobnem socializmu ni uresničeno, ni kriva družbena lastnina, temveč družbeni upravljalci. ki so jo spremenili v svoj zasebni gospodarski sistem (fevd) . . .«
Vse to nam zveni znano, ker je bilo zapisano tudi v vse ustave, a po Marxovi definiciji, da je delo sonce, okrog česar se vrti vse. To pa kajpak nima nobene zveze z družbeno lastnino, ki je izpeljanka iz klasičnega pojmovanja lastnine, a za potrebe države, ki ni bila pravna. pa kot takšna tudi ni mogla biti inštular lastnine, kar pa seveda ne pomeni, da je bila ta lastnina nikogaršnja, kakor je, med drugimi, jasno ugotovil tudi dr. Branko Horvat. Če pa je pravi lastnik svojega dela samo človek, ki je zato le samemu sebi mezdni delavec, potem je jasno, da sta si človek in država (ali njen surogat) tako daleč vsaksebi kot nasprotna kraja vesolja.
Ali so komunisti sposobni uničiti to razdaljo med človekom in državo (družbo), kajpak ne moremo videti iz deklaracij, temveč iz dejanj, ki bodo sledila, kajpak ne samo pri nas — in tudi ne prav kmalu.
Viktor Širec .
globus
BUKAREŠTA — Okoli 5 tisoč ljudi je v Temišvarju demonstriralo proti odločitvi oblasti, da preselijo kabinskega duhovnika L. Tokesa. Med vojsko in demonstranti je prišlo do spopadov. Demonstracije so bile tudi v Ara-du. Tako se je začelo. Val protestov je zajel glavno in tudi druga romunska mesta. Po neuspelem poskusu, da bi ljudstvo pomiril, je romunski voditelj N. Ceausescu z ženo Eleno pobegnil iz predsedniške palače. Vojska se je obrnila proti tajni policiji, v Bukarešti so ustanovili svet Fronte narodne rešitve. Ceausesca in njegovo ženo so ujeli in naglo vojaško sodišče ju je obsodilo na smrt. V Romuniji se je formirala nova vlada. Točnih podatkov števila žrtev še niso ugotovili. V Romunijo je že zadnje dni minulega leta pričela prihajati mednarodna pomoč.
BONN — Med novoletnimi prazniki je nemško mejo v obe smeri prestopilo okoli 5 milijonov Nemcev. Zahodnonemška policija pa je prijela 71 neonacističnih aktivistov, ki so skušali prek mednemške meje, da bi s svojimi vzhodnonemškimi somišljeniki organizirati skupno manifestacijo.
VZHODNI BERLIN - Berlinski zid, ki so ga zgradili pred dvema desetletjema, bodo kmalu podrli, namesto njega pa bodo verjetno postavili okrasno kovinsko ali leseno ograjo, ki bo samo simbolično predstavljala državno mejo.
BRUSELJ — EGS je letošnje leto razglasila za leto turizma. Napovedujejo tudi, da bo v začetku prihodnjega stoletja turizem po doseženem prometu prekpsil industrijo.
PRAGA — Na podlagi amnestije, ki jo je prejšnji teden objavil predsednik republike Vaclav Havel, bodo iz zaporov v ČSR izpustili okoli 20 tisoč zapornikov, preostalim pa bodo kazni skrajšali.
ATENE — Albanski veleposlanik v Grčiji je pred nedavnim izjavil, da Albanija ne pripada vzhodnemu bloku in da odločno zavrača perestrojko. Gorbačov je po njegovem izdajalec komunizma.
DUNAJ — Nekdanji romunski kralj Mihael II., ki je odstopil leta 1947 in sedaj živi v Švici, je izrazil željo, da bi se vrnil v Romunijo.
BONN — Od takrat, ko je meja med obema Nemčijama odprta, je v Zahodnem Berlinu zaprosilo za politični azil že blizu 8 tisoč Vietnamcev.
EKONOMISTI O MARKOVIČEVEM MODELU
Tudi letos so se jugoslovanski ekonomisti zbrali na že tradicionalnem posvetovanju v Opatiji. V kratkem povzemamo njihove poglede, ugotovitve in trditve o protiinflacijskem programu predsednika zvezne vlade Anteja Markoviča, ki ga je tri dni pred tem razložil v zvezni skupščini.
Napovedana konvertibilnost dinarja je znatno presenečenje tudi za tiste, ki so jo zahtevali že pred leti. Vendar so nanizali tudi več dokazov, da takšna usmeritev vendarle.že.dolgo traja. Prvi korak na poti do tega so videli že v uvedbi potnih listov v šestdesetih letih, ki je omogočila kroženje naših občanov, deviz in podobnih tokov in torej nikakor nismo v takšni temi, kot so na primer Vzhodni Nemci, ki so to storili šele pred kratkim.
Ena nemška marka za 7 konvertibilnih dinarjev in dolar za 12 dinarjev po »zamrznjeni«, pol leta naprej veljavni ceni, to zbuja dvome. Zakaj Markovič »patenta« ni prijavil tako, kot je v svetu v navadi, namreč v uradnem glasilu, kot zahtevajo predpisi denarnega sklada. Zakaj je po govoru njegov minister novinarjem razlagal. da bodo na zunanjo konvertibilnost prešli pozneje, ko bomo videli, ali jo svet sprejema? Navsezadnje pa tudi sama razglasitev konvertibilnosti ne napoveduje vselej, da bo zdaj z gospodarjenjem vse v redu. Sicer pa so tehtali tudi strah pred marko in Bundesbanko ter dolarjem. Dolar in marka sta valuti, ki si nasprotujeta. Ko je eden šibkejši, je drugi močnejši. Ta cikcakasta črta se zvija že dolga leta, je nepredvidljiva in je tudi borzni mešetarji ne poznajo vnaprej. Kaj bo, če bi se zdaj v naslednjega pol leta med našim zamrznjenjem dinarskega razmerja pripetilo kaj takšnega?
Markovič hoče jugoslovansko gospodarstvo internacionalizirati v trenutku, ki je ekonomsko in politično daleč od ugodnega razmerja. To je torej zdravljenje s šokom. Konvertibilnost se da doseči, vendar ne že v pol leta. Kaj se bo zgodilo januarja, ko bodo občani lahko začeli menjati dinarje v devize pri bančnih okencih? Ali bo naval? Ali bo hajka? Ali pa je ne bo, ker ljudje ne bodo imeli — dinarjev! Kaj pa, če bodo poleg naših občanov pritisnili na okenca tudi tujci? V Subotici je že zdaj veliko Rusov, ki prihajajo kupovati s svojimi »garancijskimi pismi«. Za rubelj jim priznavamo tečaj, ki je le za 5 do 6 odstotkov slabši od onega za dolar. Torej bodo marko dobili pri nas šestkrat ceneje, kot stane v Sovjetski zve-
zi. Kaj bomo naredili s podobnimi povpraševale! iz Češke, Bolgarije in zdaj verjetno tudi iz Romunije?
Tudi sami smo takšni, kakršni smo. Če bo tujina zahtevala za marko več kot sedem dinarjev, bomb hodili na krožno potovanje: kupovali v Trstu z markami cenejše dinarje, jih nosili domov in od naših bank dobivali zanj cenejše marke itn.
Kaj bo medtem z izvozom, če bo tečajna privlačnost opešala?
Nasprotno ne bo pomislekov pri uvozu, saj se bodo zaradi velike odvisnosti od uvoza zanj zanimali tako družbeni kot zasebni naročniki. Od kod bodo jemali devize za tolikšno povpraševanje? Markovič govori o letošnjem velikem povečanju izvoza, za osem odstotkov, vendar vemo, da se je tudi obseg svetovne trgovine povečal za enak odstotek, so dejali. Govorimo o nujnosti večjega povečanja izvoza, vendar pregled za zadnje desetletje govori, da je v dolarjih ves čas približno enako velik, če pa bi odšteli še tisto, za kar je v tem desetletju devalviral dolar, pa bi ugotovili, da je pravzaprav jugoslovanski izvoz nazadoval.
Kaj bo s konvertibilnostjo konec maja, ko se bo že dobro vedelo, koliko se bo spremenil tečaj po odmrznitvi? Sicer pa so bili nekateri privoščljivi in so rekli, da so podrobnejše opredelitve v vladnih programih zanimive, ker so oprijemljive tudi za kritike. Če je Markovič rekel: ena marka bo sedem dinarjev, mora to držati, ker sicer ne bo imel več kaj razlagati jugoslovanski javnosti. Sicer pa si je izbral srečno številko, sedmico, nam občanom, pa je pustil nesrečno, številko 13, za kolikor naj bi se do junija povečale cene.
Cenam ni nihče zaupal. Cene bodo vsekakor rasle, so menili. Ta skok bo hiter, ne bo majhen. Cene bodo povzročile preboj tudi pri osebnih dohodkih in se bodo zato začele devizne zaloge topiti, so dejali nekateri. Drugi so priporočali tudi popolno zamrznitev cen. Zamrznitev cen ne ureja ničesar, so trdili tretji, a so priznali, da bi se brez zamrznitev prihodnje leto cene utegnile povečati za 9000 do 12.000 odstotkov.
Kritična točka nadzora nad cenami so kruh, meso, mleko in podobne dobrine, ki jih dobivamo iz krajevnih virov, saj jih je težko dobivati iz tujine in je torej vpliv svetovnih cen nanje majhen. Ta veriga življenjskih stroškov in plač bo kritična. Če bodo cene in plače zamrznjene, bodo stavke. (Prvotna) ureditev osebnih dohodkov je najslabši del tega programa. Markovičev model je dovolj zaokrožen in dosleden, če se bo država odpovedala naložbam in sociali. V takšnem primeru deviz ne bomo kupovali, ker ne bomo imeli dinarjev. V družbenem sektorju bo vsako leto 150.000 zaposlenih odveč, za katere bi bilo treba najti nadomestno zaposlitev pri zasebnikih.
Nekateri so dajali tudi časovne napovedi. Zadnja uvedba jugoslovanskega konvertibilnega dinarja je bila leta 1961 in je trajala le sto dni. Za zdajšnjo bo odločilen 12. februar. Uspešnost bo odvisna od cen. Na ta rezultat nam ne bo treba čakati do prihodnjega junija, ampak le do februarja, ko bodo objavili januarske cene. Če bo povečanje januarskih cen kaj dosti večje od 1,5 odstotka, je model padel, so prerokovali.
Vse iz Markovičevega programa je lahko res, ni pa res, da ne bi mogli začeti gospodariti tudi po kakšnem drugem vzorcu. Še več, jugoslovanski ekonomisti smo v zadnjem času dobili več klofut, ker politiki uvažajo tuje znanje v obliki ekonomistov Sachsa, Bruna, Fischerja ipd., so dejali. Povrhu ti še manj poznajo jugoslovansko gospodarstvo, kot ga poznajo domači. Izrael, Mehika, Bolivija ipd. so zelo drugačni od Jugoslavije, saj nimajo družbenega gospodarstva. Zato bi kazalo izmed udeležencev opatijskega posveta izbrati skupino, ki bi pripravila alternativni program za pot iz krize in ga predložila ljudem. Priznali pa so, da so za uvoz tujih nasvetov krivi tudi sami, ker je med našimi ekonimi-sti nezaupanje, ker južni kar počez zavračajo nasvete severnih in narobe. Hkrati pa tudi tisti ekonomisti, ki gredo med politike, začno zastopati drugačna stališča, kot so jih prej.
Predloge za nadomestni protikrizni program pa so drugi zavračali, češ da ni dovolj le pisati program, temveč je zanj treba dobiti podporo na jugoslovanskem »političnem trgu«. Markovičev program kaže podpreti. Sporne reči je mogoče najti pri poglobljenem študiju povsod, prav gotovo tudi v kakšnem programu, ki ga sprejemajo v gospodarsko uspešni ZR Nemčiji.
STRAN 2
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
aktualno doma
So druge ceste pomembnejše?
Ko naj bi7letos spomladi končno začeli temeljito obnavljati magistralno cesto Počehova pri
Mariboru—Lenart—Gornja Radgona —Murska	Sobota—
Lendava, ki povezuje pretežni del Pomurja s preostalimi deli Slovenije, je menda vse skupaj spet padlo v vodo. Razlog je dokaj enostaven in na prvi pogled celo razumljiv: Ni denarja. Vendar, zakaj mora vedno, ko ni dovolj sredstev za vse cestne naložbe v Sloveniji, izpasti ravno Pomurje? Kaže, da zato, ker je pač najbolj oddaljeno od Ljubljane in ker smo bili doslej premalo glasni, kadar se je bilo treba >tol-či< za to cesto, po kateri se vsak dan pelje proti Ljubljani in drugim krajem v Sloveniji na tone pomurske hrane in drugih izdelkov, ki jih drugje nujno potrebujejo, pa tudi potniški promet je dokaj gost. Zaradi slabih cestnih odsekov, lukenj, razpok, vboklin in izboklin pa promet poteka skoraj po polževo.
Ali bo kaj zalegla napovedana zapora ceste, če do 1. marca ne bo iz Ljubljane ustreznega odgovora? To smo poskušali zvedeti že te dni, pa ni bilo mogoče dobiti kakšne konkretne informacije. Janeza Zemljariča, ki je pri Izvršnem svetu SR Slovenije zadolžen za cestno dejavnost, nikakor nismo mogli dobiti k telefonu; svoji tajnici pa je naročil, naj nas napoti na Republiški komite za promet in zveze, ker da so v njegovi pristojnosti le pomembnejše ceste.(?) Klicali smo torej na komite za promet in zveze in tudi na Skupnost za ceste Slovenije ter zvedeli le to, da o zadevi še ni dokončne odločitve, vse pa kaže, da v prvi polovici leta res ne bo denarja za obnovo omenjene magistralne ceste, in to našega (republiškega) deleža, ker je sicer mednarodno posojilo zagotovljeno, vendar povezano z lastnimi viri. Obnova te ceste pa je še vedno ena od letošnjih prednostnih nalog razvoja cestne infrastrukture v Sloveniji, vendar pa se bo o dinamiki del najbrž možno dogovoriti šele po I. juliju, ko naj bi bilo bolj jasno, kako bo z bencinskim dinarjem. O napovedani blokadi ceste pa niso še nikjer zavzeli konkretnega stališča.
Morda se bo to zgodilo, ko bo cesta zares zaprta. Upati je, da se bodo blokadi pridružile tudi lendavska, radgonska in lenarška občina. Združeni bi bili seveda močnejši in uspešnejši.
Jože Graj
Bančna podružnica tudi na Lendavski
V Ljubljanski banki. Pomurski banki, ki od I. januarja deluje kot delniška družba, želijo bančno poslovanje čim bolj približati občanom. zato nadaljujejo s posodobitvijo in odpiranjem novih poslovnih prostorov. Na priložnostni slovesnosti, ki so jo popestrili s krajšim kulturnim programom, so v začetku tedna pretlali namenu nove prostore izpostave na Lendavski cesti v Soboti, načrtujejo pa še ureditev nekaterih novih, med drugim tudi pri Gradu na Goričkem in v Moravskih Toplicah, l oto: Albert Abraham.
gorenje^D^
Tovarna elektronike, elektromehanike, anten in kablov n.sol.o. Gornja Radgona
Komisija za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji: — dipl, ekonomist ali ekonomist, — 5 oz. 10 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas in s 3-mese-čnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Gorenje Elrad, Kadrovska služba, Ljutomerska 28, 69250 Gornja Radgona, v 8 dneh od dneva objave.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih
Bilo je uspešno leto
Minulo leto označujejo kot uspešno tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih. Dobili so primernejše prostore v stari kirurgiji v Soboti ter poklicno tajnico, čeprav zaenkrat dela le štiri ure. Leto pa je bilo uspešno tudi zaradi aktivnosti članov, najbolj pa so se odrezali športniki, ki so dosegli lepe športne dosežke.
Tudi za to leto so sestavili program dela in načrte. Osnovna vsebina dela društva je skrb za pomoč članom in drugim prizadetim na vidu in prav zato upajo, da bodo tajnico lahko zaposlili za osem ur. O tem se bodo morali pogovarjati s pomurskimi občinami, kot seveda o finaciranju društva, saj je do sedaj imela največ razumevanja in tudi največ prispevala le soboška.
V tem letu pa naj bi družba popravila krivico do vseh prizadetih, ki nimajo priznanega statusa invalida, za kar se društva invalidov potegujejo že desetletje. V tej smeri naj bi tudi letos delala zveza slepih in prizadetih Slovenije. Sedaj je namreč tako, da imajo priznani status invalida ter s tem več pravic in zagotovljeno socialno varnost invalidi, pri katerih je invalidnost nastala v času dela, skoraj brez socialne varnosti pa so na primer prizadeli od rojstva ali mladosti.
mh
Kompromisna
volilna zakonodaja
Čeprav so mnogi od nove zakonodaje pričakovali veliko, so dobili manj. Vsak zbor bo v Ljutomeru štel 21 delegatov. Za družbenopolitični zbor bodo v občini 4 volilne enote.
Ponedeljsko zasedanje vseh treh zborov SO Ljutomer je pokazalo, da nova volilna zakonodaja dopušča mnogo manj, kot so nekateri pričakovali, še vedno pa je veliko naprednejša od dosedanjega načina volitev. Dejstvo je, da bodo volitve zahtevnejše, zapletenejše in da bodo potrebni najmanj štirje volilni krogi. Res je, da vse to volitve draži (glavno breme bo nosil občinski proračun), kljub temu pa bodo dražje volitve odtehtali nekateri demokratični postopki, ki jih opredeljuje sprejeti predlog odloka o sestavi zborov in volitvah v SO Ljutomer. Vsi trije zbori bodo šteli po 21 delegatov. Ker je prvotni predlog predlagal drugačno rešitev (ZZD 28, ZKS 20 in DPZ 20), so delegati sprejeli dopolnilo, ki ga je predlagalo predsedstvo SO, in so tako v odloku izenačili število delegatov. Zato so v Zboru združenega dela združili nekatere volilne enote in zmanjšali število delegatskih mest. Prvotni predlog je sicer opredeljeval, da bi bila občina Ljutomer le ena volilna enota za DPZ, vendar pa je predsedstvo dopolnilno predlagalo, naj
se razdeli na 4 enote in delegati so tudi to potrdili. Tako bo imela volilna enota Ljutomer 5 delegatskih mest, Razkrižje in Križevci po 6 ter volilna enota Buč-kovci 4 delegatska mesta. Čeprav so bile na zasedanju skupščine pobude, da bi predsednika skupščine, občine volili drugače (samostojno. z referendumom), pa žal sedanja volilna zakonodaja ne dopušča takšne možnosti, zato bodo predsednika še naprej potrjevali s tajnim glasovanjem na skupnem zasedanju vseh treh zborov nove občinske skupščine.
Dušan Lopami k
Svojega delegata vsaka krajevna skupnost
Na skupnem zasedanju zborov SO Murska Sobota sprejeli volilni odlok — Vsak zbor po 43 delegatov — Posebna volilna enota za Madžare
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Murska Sobota so na ponedeljskem skupnem zasedanju sprejeli odloka o volitvah, pristojnostih in načinu dela svoje skupščine ter o določitvi volilnih enot. Ker je obveljal dogovor. naj imajo vsi zbori enako število delegatov, so morali zboru krajevnih skupnosti, v katerem je hotela imeti glas sleherna KS, prilagoditi število delegatov tudi v drugih dveh zborih. Sprejeli so ponujeno odločitev, da bo imel poslej vsak zbor 43 delegatskih mest; eno je povsod zagotovljeno delegatu iz vrst pripadnikov madžarske narodnosti. Njihov sis pa se bo ob določenih vprašanjih pojavljal tudi kot četrti zbor občinske skupščine. Po novem bodo v podjetjih in drugih organizacijah imeli 38 volilnih enot, za družbenopolitični zbor pa 12. S tem se bo zmanjšalo skupno število delegatskih mest za 13 v primerjavi s sedanjim sestavom zborov skupščine občine, kar naj bi prispevalo k racionalizaciji in večji učinkovitosti delegatskega sistema. Ob tem velja omeniti, da se bodo delegati zbora združenega dela volili zlasti po dejavnostih. Največje odstopanje je pri kmetijah, saj so obdržali enako število delegatov kot v sedanjem 70-članskem zboru.
Kot je uvodoma poudaril sekretar skupščine občine Martin Vinčec, so povsem na novo urejene tudi volitve funkcionarjev in izvršnega sveta. »Sedaj postaja predlaganje delegatov mnogo širše, ker je preneseno na delegate, skupine delegatov, delavske svete, skupščine KS in politične organizacije, ki bodo dobile mandate v DPZ občinske skupščine. Volitve v skupščinske zbore so tajne in po dvokrožnem sistemu, kar pomeni, da mora funkcionar dobiti večino glasov enega zbora ali celotne skupščine. pri več delegatih pa pade odločitev v dvokrožnem sistemu. Pripadniki madžarske narodnosti pa bodo v zbore republiške skupščine volili obvezno v po-
Dinar je mrtev, naj živi DINAR!
Tp, kar se nam je zdelo skorajda neverjetno, se je z novim letom uresničilo. Dosedanjim dinarjem smo zbrisali štiri ničle in dobili konvertibilne dinarje. Težko pričakovani otrok običajno dobi ime po očetu in mnogi zdaj ta najnovejši dinar imenujejo kar Antejev dinar, pa tudi težki dinar in podobno. Naj bo kakor koli že, postali smo prva socialistična država, ki ima konvertibilno valuto, to pa je gotovo najlepše darilo, ki smo ga dobili za novo leto. In kot vse kaže, ne bo ostalo le pri notranji konvertibilnosti, saj si dinar že utira pot na devizne borze tudi v tujini.
Napovedi so se torej uresničile in danes lahko že v kateri koli banki v Jugoslaviji za dinarje kupite devize v neomejenih količinah. Tako je bilo že prvi delovni dan v tem letu v večini bank ali pa bi vsaj moralo biti, saj v Narodni banki Jugoslavije zagotavljajo, da so vse poslovne banke pravočasno obvestili o možnostih in pogojih nakupa deviz. Tudi v vseh pomurskih bankah pravijo, da je pri njih možno kupiti neomejene količine deviz, vendar proti pričakovanju povpraševanje po njih ni ravno veliko. Več je celo takih, ki svoje devize prodajajo banki. Črni trg z devizami je tako rekoč izginil in prej je moč dobiti devize pod ceno, kot pa da bi jih bilo potrebno preplačati. Banke pri prodaji deviz seveda zaračunavajo provizijo, pri nakupu večjih količin pa le-te vpisujejo na hranilno knjižico.
Novost je tudi pri obrestova-nju deviznih hranilnih vlog. Vse banke morajo varčevalcem obresti za devizne hranilne vloge za leto 1989 obračunati v devizah, ukinja pa se stimulativna obrestna mera za devizne vloge, kar pomeni, da so poslej vse kategorije varčevalcev izenačene. Spomnimo naj, da so banke do-
sebnih volilnih enotah na narodnostno mešanem ozemlju.«
Dokaj živahna razprava je načela še vrsto drugih aktualnih vprašanj, povezanih s spomladanskimi skupščinskimi volitvami. Delegat KS Partizan Edvard Perhavec, je dejal, da Socialistična zveza izgublja svoj monopolni položaj in da bo skupaj z drugimi zvezarpi poslej še toliko bolj zainteresirana za vodenje javne razprave o predlaganih funkcionarjih. Po njegovem mnenju ni potrebe, da funkcionarje predlagajo tudi v delavskih svetih in skupščinah KS. Pridružil se mu je tudi delegat DPZ Evgen Emri, ki ga najbolj moti to, da po eni strani govorimo o pluralni skupščini, po drugi pa o klasični sestavi. Po mnenju Martina Vinče-ca ne govorimo o sestavi izvršnega sveta, ampak je marsikaj ostalo odprto, pri čemer bo skupščina dala le usmeritve prihodnjemu mandatarju. Nato je Štefan Harkai v imenu OK Zks predlagal ureditev začasnega financiranja političnih organizacij do volitev. Geza Farkaš je opozoril, da tudi Socialistična zveza še ni prejela posebnih sredstev za predvolilno aktivnost, medtem ko je predstavnik Zelenih Štefan Smej apeliral na komuniste, da se odrečejo denarju iz neugotovljenih virov.
Piko na i pa je postavil predsednik skupščine občine Andrej Gerenčer, ko je povedal: »Občinski proračun še nima odobrenih sredstev za volitve. Če se v tem pluralnem prostoru gremo za enakopravno zastopanje vseh, potem moramo zagotoviti normalne možnosti za delovanje v predvolilnem boju. Zato predlagam, da izvršni svet v okviru svojih pooblastil po odobritvi sredstev od republiškega komiteja za finance pripravi delitev teh sredstev na vse sodelujoče v volilnem postopku. »Dodajmo, da so na skupnem zasedanju sprejeli tudi poročilo o delu kmetijske pospeševalne službe ter občinski odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala.
Milan JERŠE
slej varčevalcem, ki so bili na začasnem delu v tujini, njihove devizne prihranke obrestovale po nekoliko višji obrestni meri.
Do sprememb prihaja tudi pri dinarskem varčevanju, saj od 1. januarja ni več tako imenovanih revalorizacijskih obresti oziroma indeksacije. Višino obrestne me-re za dinarske hranilne vloge bo določila vsaka poslovna banka posebej, gibala pa naj bi se od 5 odstotkov za vloge na vpogled do 13 odstotkov za vloge vezane nad eno leto. Zagotavljajo pa, da bodo obresti za dinarske vloge višje od tistih za devizne vloge. Vezane dinarske hranilne vloge bodo do 31. decembra lanskega leta obračunali po starem, torej jim bodo pripisali do tedaj veljavne obresti, po I. januarju pa tudi za te vloge veljajo nova pravila. Podobno velja za posojila, ki jih bodo do 31. decembra obračunavali po starem, od 1. januarja pa bodo zanje veljala nova pravila in tudi ugodnejši pogoji. Zagotavljajo, da strahu pred dodatno revalorizacijo posojil ni.
Najbolj pa je občane gotovo vznemirila odločitev, da ček po 1. januarju ni več obvezno plačilno sredstvo in uporabnikom družbenih sredstev je prepuščeno, ali bodo čeke še naprej sprejemali. Odločitev je gotovo nerazumljiva, saj je v razvitem svetu postal ček glavno plačilno sredstvo, pri nas pa se s takšnim ravnanjem vračamo nekaj let nazaj. To so že izkoristili nekateri monopolisti, ki čekov več ne sprejemajo. V večini pomurskih trgovskih organizacij pravijo, da bodo čeke sprejemali še naprej, saj ne želijo, da bi odvračali kup-
ANKETA
Novi dinarji in težave
s preračunavanjem
ŠTEFAN PUHAN — vodja blagajne in likvidature pri Ljubljanski banki v Murski Soboti:
»No, novi dinarji nam povzročajo težave zlasti pri poslovanju na okencih oziroma pri izplačilih in vplačilih. Največ težav je pri preračunavanju starih v nove dinarje, pri plačilu s položnicami, kajti stranke še vedno operirajo s starimi, nekatere pa celo s prastarimi di-
narji in se praktično ne znajdejo v tej množici novih predpisov oziroma novih, starih in prastarih dinarjev. Naše načelo je, naj bi se čim prej izražali samo v novih dinarjih, kajti drugače ne vidimo sploh nobene možnosti, da bi se lahko prilagodili temu novemu sistemu. Težave imamo tudi z zamenjavo starih epoenov z novimi, saj še vedno ni na voljo dovolj novega denarja, nekaterih epoenov sploh še nimamo, npr. par. Stranke malce negodujejo, ker jim še vedno dajemo stari denar, vendar bo to trajalo vsaj še nekaj časa. Naslednji problem za nas predstavlja zamenjava starih kovancev in bankovcev za večje epoene. Dcdatna težava pa je sprejemanje vseh vrst kovancev iz hranilnikov, ki jih prinašajo naši najmlajši varčevalci.«
JOŽE RIBARIČ — Hotiza:
»Mene novi dinarji ne ovirajo. Navdušen sem nad to spremembo, dogajanje v zvezi s tem pa sem ves čas spremljal po televiziji. Zadovoljen sem s pojavom manjših oziroma krajših številk, decimalne vejice pa me ne motijo. S preračunavanjem iz starih v nove dinarje nimam težav. Odvzamem štiri ničle, pa je. Ostane mi vselej enako. Tistemu, če-
mur smo do zdaj rekli stari milijon, rečem zdaj novi dinar, čisto enostavno. Na primer trideset dinarjev je bilo do zdaj trideset milijonov, to me ne ovira.«
ANICA POREDOŠA — prodajalka v soboški Špeceriji na tržnici:
»Pri blagajni, kjer je bila dodatna ničla, smo zalepili nalepko. S tem smo dobili spet stare številke z decimalkami. Znajdemo se čisto enostavno, saj vse naše poslovanje poteka v novih dinarjih. Cene imamo napisane v novih, pa tudi računamo v novih dinarjih. Stranke se proti našemu pričakovanju dobro
obnašajo, nič se ne motijo. Točno vejo, kaj in koliko je npr. 20 dinarjev. Sploh nismo pričakovali, da bi bilo vse tako enostavno. Če bi bili v obtoku še novi bankovci, pa bi bilo sploh vse O.K. Prodajalci smo se takoj navadili na manjše številke, strah nas je bilo le, preden smo začeli. Potem ko smo popravili cene in začeli delati, pa je bilo vse normalno, sploh ni bilo nobene zmede.«
DARJA KEREC — Otovci:
»Ja, meni so te cene bolj všeč. Ni toliko teh ničel in zato laže vidim cene. Par zaenkrat niti ne gledam. Številko si do vejice prevedem v stare milijone, pa takoj vem, koliko kaj stane. Številk za vejico pa ne upoštevam. Novih bankovcev in kovancev pa še nisem imela'v rokah. Na banki sem namreč dobila še stare, vendar pa me to ne moti. Plačujem
pač račune, pa čeprav s starimi bankovci.«
ce, ki so že zdaj plačevali s čeki.
In še beseda o denominaciji dinarja. Pričakovati je bilo, da bo tu največ težav in zapletov, vendar kaže, da smo vse to sprejeli dokaj enostavno. Po I. januarju vse poslovanje poteka v novih, konvertibilnih dinarjih, vse cene veljajo v teh dinarjih, tudi vse položnice in čeki tekočih računov se izpolnjujejo v konvertibilnih dinarjih, pri prvi transakciji pa se opravi tudi denominacija v hranilnih knjižicah.
Od 1. januarja velja konvertibilni dinar 10.000 dosedanjih dinarjev, ponovno pa se uvajajo tudi pari. V obtoku so že kovanci za 10, 20 in 50 par ter 1 dinar, kmalu pa bomo dobili tudi kovance po 2 in 5 dinarjev. Od novih bankovcev so že v obtoku tisti za 50 iin 200 dinarjev, ki so podobni dosednajim za 500.000 in 2.000.000 dinarjev, podobni dosednajim pa bodo tudi drugi bankovci, ki jim bodo brisali štiri ničle. Dosedanji dinarji ostajajo še naprej zakonito plačilno sredstvo, popolna zamenjava teh dinarjev za konvertibilne pa bo opravljena do 31. decembra 1991. Iz obtoka pa je že vzet ves denar do vrednosti 500 dinarjev, te pa lastniki lahko še zamenjajo na blagajnah službe družbenega knjigovodstva. Najmanjša denarna enota je 10 par.
Stari dinar je torej mrtev in potrebno ga bo pokopati. Pa verjetno za njim ne bomo preveč žalovali, čeprav nas je v zelo kratkem času spremenil v milijonarje in milijarderje. Morda pa prav zato!
Ludvik Kovač
Lidija Kosi Foto: Nataša Juhnov
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 3
MLADINSKI KULTURNI CENTER LJUTOMER
Da mladi ne bi le pohajali
Na vsakem koraku naletimo na pritožbe mladih, češ, da se nimajo kam dati, kje zabavati, ustvarjati in podobno. Težave s prostori in organizacijo jim jemljejo še tisto voljo, ki jo imajo, in tako ostane samo še moledovanje in godrnjanje. Mladinske organizacije po vaseh so skorajda izumrle in z njimi tudi dogajanje, ki so ga še pred časom organizirale in zanj skrbele.
Občinska konferenca ZSMS Ljutomer je lani poleti ustanovila MKC — Mladinski kulturni center, ki naj bi poskrbel za interesne dejavnosti mladih. Čez poletje ga je vodil Vlado Hanžel, ki je moral vložiti precej dela in volje v to dejavnost, saj bi sicer zamrla. O K. ZSMS Ljutomer pa je poleti osnovala tudi mladinski servis pod vodstvom Bojana Pintariča, ki je skrbel, da so mladi čez poletje lahko kaj zaslužili. Zdaj ta servis nima toliko dela kot poleti, saj so mladi spet v šolskih klopeh. MKC je pred časom vzel v svoje roke Gorazd Klemenčič, ki zdaj vodi tudi mladinski servis.
MKC deluje kot oblika interesnega združevanja mladih in naj bi omogočal pristne, kritične in novatorske oblike kulturne teorije in prakse mladih. Za prednostno nalogo je MKC izbral skrb za afirmacijo in predstavitev subkultumih skupin in projektov, ki so na obrobju dogajanja in nimajo pravih možnosti uveljavljanja skozi obstoječe inštitucije. Dejavnosti v MKC potekajo prek sekcij, ki pokrivajo (ali pa še bodo) gledališče, literarno delo, kinematografijo in video, ekologijo, mirovništvo, eksperimentalno multimedialno delo, mladinski turizem in duhovno gibanje. Ob ustanovitvi so med drugim zapisali: »Dogajanje v okviru MKC-ja bo toliko pestro in aktualno, kolikor bodo za to poskrbeli tudi obiskovalci sami.« Torej je dana precejšnja možnost vsem zainteresiranim, da soustvarjajo kulturno in družabno življenje v okolju, v katerem živijo. MKC Ljutomer je navezal stike (nekatere pa še bo) z že uveljavljenimi centri mladinske kulture, kot so ŠKUC-FO-RUM, MKC Maribor in Mladinski kulturni center Šempeter pri Novi Gorici.
Najpomembnejši oviri pri delovanju ljutomerskega MKC-ja sta premajhen interes za prireditve in za njegovo delo sploh ter primeren prostor za delovanje. Zdaj ima MKC sedež na OK ZSMS, vendar bi radi delali zase, v svojih prostorih, ki bi bdi bolj dostopni vsem, tudi tistim, ki ne marajo občinske zgradbe. MKC si prizadeva, da bi bila odzivnost med mladimi večja in da bi dobili svoje mesto v dogajanju v občini, tako na kulturnem kot družabnem področju. Pripravljeni so se tudi sami financirati, saj tudi zdaj ne dobijo nobenega denarja iz proračuna in »živijo« z denarjem, ki ga dobijo od mladinskega servisa in s tistim, ki jim je ostal od poletne velike zabavne prireditve v Ljutomeru. Poleti so bile prostorske težave bistveno manj pereče, saj so razne koncerte in družabne prireditve potekale kar zunaj, zdaj pa jih morajo pogosto odpovedati ali prestavljati iz kraja v kraj, ker ni ustreznih prostorov ali pa dovolj posluha zanje. Tako so npr. novoletni rock žur napovedali v Veržeju, a so jim nazadnje odrekli dvorano, potem pa so ga pripravili v Logarovcih. MKC se je vključil tudi s predstavami ob dnevih domačega filma v Pomurju, decembrski izlet pa so morali zaradi premajhnega zanimanja odpovedati. To leto bodo v MKC-ju poskrbeli za smučarje, za tiste, ki bi si radi ogledali koncert Spandau Baletta v Ljubljani, in tudi za tiste, ki bi radi poslušali domače pevce amaterje na prireditvi Glas Lotmer-ka. Vsak drugi teden bi bil, tako kot pred leti, mladinski kino, z dobrodelnim koncertom pa bodo pomagali tistim, ki jih denarne težave najhuje prizadevajo. Druge priložnostne prireditve bodo napovedovali sproti, tako da bodo vsi pravočasno izvedeli zanje.
V MKC-ju torej ne bodo podpirali dolgočasja mladih in njihove naveličanosti vsega. Radi bi iz njih izvabili kreativnost in pobude, jim omogočili, da se uveljavljajo tudi z dejavnostmi, ki niso običajne, ki so drugačne, nove ... Ali bodo znali mladi to možnost izkoristiti, pa je že druga zgodba.
Lidija Kos:
IZ DOMA OSKRBOVANCEV V RAKIČANI
Zaradi pomanjkanja denatja za gradnjo in obnovo domov za ostarele, ki se zbira v posebnem skladu pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tudi ljutomerska in lendavska občina prav kmalu ne bosta dobili novega doma. Zato pa se mora velikim potrebam po domskem varstvu prilagajati Dom oskrbovancev v Rakičanu in sprejemajo več varovancev, kot imajo predvidenih postelj. V dom prihaja vedno več ostarelih kar iz bolnišnice ali od doma in potrebujejo posebno nego in zdravniško oskrbo, zato so negovalni del zapolnili, tako da so v sobi za dva kar trije starostniki. Nekatere sobe v bivalnem delu so na željo oskrbovancev preuredili v bolniške sobe, vendar pa razmišljajo, da bodo morali del bivalnih prostorov preurediti v negovalni del.
Taki varovanci potrebujejo stalno nego in oskrbo in zato še bolj občutijo kadrovsko šibkost. Občinska zdravstvena skupnost v Murski Soboti jim je sredi leta res odobrila šest novih zaposlitev, kar pa je še vse premalo glede na potrebe in zahtevnost dela ter v primerjavi z drugimi domovi po Sloveniji.
Zelja zaposlenih za leto, ki prihaja, pa je, da bi čim bolj poskrbeli za varovance in skupaj z njimi zapolnili prosti čas. Zato bodo razvijali delovno terapijo ter fizioterapijo, ponovno pa poskušali z dnevnim varstvom ter kuhanjem za starostnike iz kraja, kar letos ni zaživelo. Menijo, da verjetno zato, ker je dom odmaknjen od mesta in bi starostnike svojci vsak dan morali voziti.
Z ukinjanjem sisov in z novo organiziranostjo se delno spreminja položaj doma in zaposlenih. Pravijo, da je bila sedanja oblika za dom dobra in da je
skupnost socialnega skrbstva vedno našla razumevanje za njihove težave. Upajo, da bo tako tudi na izvršnem svetu. Ker pa bodo zdravstveni delavci po novem pod okriljem republike, pri-
TRGOVINA
Milena Čerpnjak
Panonska 20
BAKOVCI
Vsem strankam želimo srečno novo leto 1990 in vabimo na nakup!
Zaradi nenehnega slabšanja življenjskega standarda delovni ljudje čedalje pogosteje letujejo v cenejših počitniških zmogljivostih, zlasti v tistih, s katerimi razpolagajo njihove delovne organizacije. To potrjuje analiza zadnjih letovanj v počitniškem naselju v Rovinju, s katero razpolaga Počitniška skupnost Murska Sobota. Zato si v tej skupnosti že nekaj časa prizadevajo za zgraditev novega počitniškega naselja ob jadranski obali. Pripravili so že potrebno dokumentacijo za gradnjo novega počitniškega naselja ter z njo seznanili delovne organizacije in skupnosti v Podravju in Pomurju. Te se bodo morale v januarju odločiti, če pristopajo k zgraditvi novega počitniškega naselja.
Novo počitniško naselje v Pakoštanih?
Gradnja je predvidena v Pakoštanih. To je majhno mestece ob jadranski magistrali, ki povezuje Zadar in Šibenik, ob Biograda pa je oddaljeno le 6 km. Načelno so se dogovorili za pridobitev zemljišča ter za vsa potrebna soglasja in dovoljenja za začetek gradnje. V janu-
V JUGOSLAVIJI SMO VSI V ELIKI TURISTIČNI DELAVCI IN ZNAMO DE-LITI NAPOTKE. PRAV TAKO KOT SMO VSI NOGOMETNI SELEKTORJI
IZŽIVETO IN ZASTARELO
Če ne bo hitrih sprememb v razmišljanju in odnosu do turizma, bomo v kratkem ostali za splošnim razvojem v turizmu, ki se ta čas nakazuje v svetu. Svetovna smer pa je povsem drugačna od jugoslovanske — v svetu se največji konkurenti združujejo, ravno tako močni organizatorji turističnih potovanj, in vlagajo v nove hotelske zmogljivosti in letala, združujejo pa se tudi letalske družbe in vlagajo v organizatorje turističnih potovanj in hotele. Računalniška oprema bo v tekmi za goste eden od odločilnih dejavnikov, prav tako pa zmanjšanje stroškov na minimum. To pa bo mogoče le z zmanjšanjem režije, ki se je v Jugoslaviji razbohotila tudi v turizmu. Poleg tega pa to dejavnost še vedno obremenjujejo številne organizacije in inštitucije, ki so pravzaprav le debatni klubi.
Na posvetu o turizmu v devetdesetih letih, ki je bi! konec novembra v Radencih, smo slišali veliko opozoril in nasvetov. Da ne bi na njih tako hitro pozabili, jih bomo nekaj tudi zapisali.
Janez Pergar (tozd Turizem Kompas) napoveduje, da se bosta v prihodnjih letih med organizatorji turističnih potovanj in agencijami povečala konkurenca in specializacija. Zmagali bodo tisti, ki bodo imeli največ znanja in sredstev za obvladovanje produkcije in trga, med agencijami pa tehnološko najsodobneje opremljene. Tako doma, in kako v svetu? V Evropi se krepijo veliki, ne pojavljajo pa se več novi. Veliki »touroperatorji« vladajo na trgu množičnih počitnic, mali pa s specializiranimi programi pokrivajo luknje, ki jih puščajo veliki.
Prodaja poteka v glavnem prek tehnološko dobro opremljenih agentskih mrež in le deloma direktno (zaradi sodobne računalniške opreme so velike agencije poskušale prodajati direktno, izkazalo pa se je, da je človeški stik še vedno najpomembnejši). TUI letno pripravi okrog 3 milijone turističnih paketov, IN-TASUN in NUR pa polovico tega-
Nobeno blago s slike se ne prodaja tako kot turistična ponudba. Pred dvajsetimi leti je bilo pripravljanje le-te še lep poklic, pomembna je bila prednost, za njeno pridobitev pa odločilna nova ideja (je dejal Selimir Ognjenovič, Bemex Munchen), danes pa je to boj cen. Cene pa že nekaj časa odreja trg.
Neki hotel je lahko rešen vseh skrbi z zasedenostjo, če ga v svoj
čakujejo izboljšanje njihovega položaja, ne samo osebnih dohodkov, ampak izenačitev z drugimi zdravstvenimi delavci po zavodih Slovenije glede na delovne razmere. Majda Horvat
arju bi morali zbrati potrebno število interesentov, ki bi do konca februarja zagotovili denar za pripravljalna dela. Z gradnjo bi začeli prvega novembra letos in prvo fazo končali do konca prvega polletja prihodnjega leta. Naselje pa bi bilo zgrajeno do konca meseca maja
program vključi kaka večja agencija. Če bi bil n. pr. hotel Radin vključen v Bemexove kataloge, bi se njegovo ime pojavilo na 20 tisoč prodajnih mestih.
V Jugoslaviji zaenkrat delamo po načelu vsi vse, vendar se bo število velikih agencij v prihodnosti najverjetneje zmanjšalo, bliskovito pa se bo povečalo število manjših (zasebnih) agencij, ki bodo prodajni agenti ali pa specialisti. Če želimo prodreti v Evropo, moramo pričakovati tudi »povratni udarec« — konkurenca bo prišla tudi čez mejo.
Privzgojena samozaverovanost
Ognjenovič napoveduje na področju turizma »krvavi maj leta 1990«, kar z drugimi besedami pomeni, da bo huda bitka za gosta v predsezoni. Ob tem pa je 90 odstotkov direktorjev jugoslovanskih hotelov še vedno prepričanih, da v svetu vsi iščejo prav njihove postelje, da je njihov hotel najboljši in kraj najlepši. Priznani strokovnjak pa je prav tako prepričan, da samo zavest o tem, da imamo določene turistične prednosti, v naše hotele ne bo pripeljala gostov, saj bo potrebno poleg tega še trdo delati, si »zaslužiti ceno«, ki si jo postavljamo, poleg tega pa nameniti večjo pozornost kakovosti in gostoljubnosti. Če nočemo postati (ostati) »daljna evropska provinca«, se bomo morali začeti obnašati po določenih tržnih pravilih, kjer je pomembna sposobnost, iznajdljivosti. Napačno je' razmišljati, da pomeni tržno gospodarstvo le možnost hitrejšega bogatenja.
Posnemanje dobrih idej imamo pri nas še vedno za nacionalno sramoto, namesto da bi se učili iz izkušenj in na napakah drugih. Poleg tega, da ne znamo prodajati domačega blaga (ali ga ni v trgovinah ali pa so vmes razne birokratske ovire), se sploh ne spomnimo na prodajo tujega blaga. Nizozemska pa je obogatela prav s prodajo tujega blaga!
Na svetovnem turističnem trgu pomeni Jugoslavija hotel, obkrožen z zelenjem, na obali modrega morja.
Toda ali bosta sonce in morje dovolj? Nekateri napovedujejo zaton »sredozemskega turizma«, kajti dandanes je drugačna turistična moda. Tudi s »komfor-tom« v zdraviliščih gostje več niso zadovoljni, ampak si želijo dogodivščin, ekološko čistega okolja, prijaznosti.
Malo je lepo ali butična ponudba Slovenije
Trženje in uporaba propagandnih metod je tudi v turizmu vse pomembnejše. Za industrijskim zaostaja turistično trženje za najmanj 20 let, zato do pred kratkim ni bilo nobenih raziskav trga, primanjkuje pa tudi ustreznih strokovnjakov. Prvi turistični revoluciji (revolucije množice) sledi druga: turist je bolje informiran, saj je že veliko potoval, zato je tudi bolj zahteven, ima vse več prostega časa (dnevno, tedensko in letno), potuje v organizaciji večjih skupin (ker je ceneje), vendar potem rad zadovolji svoje posebne interese v manjših skupinah, hoteli morajo biti kakovostni, vendar ne preveliki.
Če v turističnem trženju ne zaostajamo preveč za svetom (ki tudi zaostaja za industrijskim trženjem), pa zaostajamo v tem, kar ponujamo. Tudi slovenski turistični izdelek je izživet in zastarel in ga še posebej omejuje kata
1992. leta. Da bi pa lahko začeli, morajo članice zagotoviti 30 odstotkov potrebnih sredstev, to je okrog 25.000 konvertibilnih dinarjev za posteljo. O vseh aktivnostih se bodo kasneje dogovorili počitniška skupnost in članice. Novo počitniško naselje v Pakoštanih bi gradili kot samostojno celoto z okrog 180 apartmajskimi enotami in 500 ležišči. Večina enot je predvidena z dvema in tremi posteljami. Po dosedanjih izkušnjah in ugotovitvah ob iskanju ustreznega zemljišča za počitniško naselje ob jadranski obali pri počitniški skupnosti v Murski Soboti pravijo, da je to ena zadnjih priložnosti za pridobitev potrebnega zemljišča.
F. Maučec
strofalna dezorganiziranost (je dejal med drugim Drago Bulc v prispevku o trženju). Do sedaj v turizmu trgovine skorajda ni bilo čutiti. Zadnje mesece se je v Sloveniji pojavilo 1300 zasebnih trgovin — bo kaj drugače. Ostane seveda še organiziranost! Slovenija je površinsko tako majhna (kot predmestje velemesta), da lahko ponuja le butično turistično ponudbo. Lahko bi se zgledovali po Avstriji, ki nima velikih agencij, a je kljub temu najuspešnejša turistična država, ki upošteva načelo »malo je lepo«. V osemdesetih letih je Avstrija doživela zaton »gemutliche« turizma, ki je bil do takrat značilnost alpske države. Danes je to trženjsko najbolj organizirana država, ki izdaja skupne prospekte, uvedla je enotni pozdrav, barve, na izvrstnih fotografijah so posnetki narave, v katalogih ni hotelov, sob ali nastavljenih manekenov, ampak življenje v Avstriji.
Slovenskemu turizmu manjkata kakovost (imamo 70 tisoč posteljnih zmogljivosti, vendar jih lahko Kompas proda v svetu oziroma ponudi le 15 odstotkov) in profesionalni odnos (pravih strokovnjakov s področja gostinstva nimamo, saj ni niti možnosti usposabljanja, pri poklicu kuharja in natakarja, ki predstavljata gostoljubnost kraja, pa ni priporočljivo »preseljevanje narodov«), Manjka nam še poglobljen odnos do človeka in narave, pa najsi gre za odnos do gostov ali za gradnjo. Pri nas se z urbanizmom ukvarjajo ljudje, ki jim je malo mar za podobo okolja, ne zavedajo se, da je v turizmu potrebno ponuditi park s hotelom, ne pa betona.
Tržni nastop slovenskih zdravilišč
Na tujem trgu zaenkrat najuspešneje nastopajo slovenska zdravilišča, za kar je zaslužna Skupnost slovenskih zdravilišč. Toda če za tujino zgleda, da so zdravilišča povezana in dobro sodelujejo, je to daleč od resnice doma. Pravega sodelovanja ni niti med zdravilišči pod dežnikom Radenske, kaj šele med večjimi konkurenti. Ob tem pa naj ponovimo , da se v svetu največji konkurenti združujejo, da bi se laže ubranili pred drugimi, ki ogrožajo njihov obstoj. Potrebno je tudi boljše sodelovanje z domačimi agencijami in organizatorji turističnih potovanj, le te pa bodo morale prodajati tam, kjer so kupci (v tujini). Slišali pa smo
tudi očitek, ki ga je izrekel Božo Zorko (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč), češ da velike agencije ne prodajajo tistega, kar ima ekonomski učinek (ne vključujejo v svoje programe zdravilišč, turističnih kmetij...) Kar dve tretjini pripravljenih turističnih programov ostane neuresničenih. So res slabo pripravljeni, ali pa ne znamo prodajati? Kako naj prodajajo, bodo dejali v turi-stično-prodajnih službah, ko pa imamo 'zvezane roke — cene so sprejeli delavski sveti, prodajalci jih ne smejo spreminjati brez dovoljenja.
Razmišljati bomo morali evropsko, in ne lokalno, pa najsi gre za gradnjo hotelov (še vedno se gradijo po politični direktivi in ne tam, kjer je potreba), varovanje narave, skupen nastop na trgu ali sodelovanje z zasebniki.
Kljub temu, da veliko govorimo o turizmu in imamo v ta namen ustanovljenih veliko občinskih, republiških in zveznih organizacij, nimamo pravega koncepta razvoja turizma. Janez Pergar je zapisal nekaj zanimivih predlogov: pripraviti je potrebno pregled prednostnih področij, na katerih bo država tako ali drugače podpirala razvoj turizma, predvsem pa gradnjo novih zmogljivosti; vlada mora ustanoviti sklad za razvoj turizma, s katerim bo podpirala le pozitivne projekte, ter pripraviti popoln in-strumentarij ekonomske politike, s katerim bo dala zagon prihodnjim investitorjem; tujim vlagateljem je treba brezpogojno priznati pravico do lastništva objektov, v katere so vložili denar; banke morajo spet imeti interes za vlaganje v turizem in končno — turizmu je potrebno omogočiti takšno razpolaganje z devizami, ki bo pritegnilo pozornost domačega in tujega kapitala.
Prvi pogoj vsega pa je: spremeniti način mišljenja in seveda (ne)dela.
Bernarda B. Peček
BIO
ŽIVILA
NI VEČ
Prišel je čas množičnega, družbenega zavedanja onesnaženosti okolja in nevarnosti za življenje z zastrupljanjem vode, zraka, zemlje in hrane. Iz spoznanja ogroženosti življenja se je okrepil nagon ohranitve, zahteve za čistejše okolje in bolj zdravo hrano ter gibanje. Toda tudi slednje ideje so kaj hitro izrabili v komercialne namene, saj so se hitro našli tisti, ki so za velike denarce začeli prodajati živila z nalepko bio.
Pravimo izrabili, ker so strokovnjaki zatrdili in dokazujejo, da bioživila v že tako zastrupljenem svetu, kot je naš, ni mogoče vzgojiti. Spoznanje, ki razgalja lažnost bioživil in je hkrati tako grozljivo, da se moramo vprašati, koliko strupenih in kemičnih snovi pojemo s hrano.
Začnemo lahko kar z domačim vrtom, njivo ali hlevom in vsaj približno predstavo dobimo, če poskusimo sešteti, koliko škropiv, umetnih gnojil in drugih kemičnih dodatkov je bilo porabljenih. Strokovnjaki pa tudi že lep čas opozarjajo na nestrokovno uporabo škropiv, ki jih mnogi uporabljajo v mnogo večjih dozah od dovoljenih. Tudi trgovci, ki jih prodajajo, niso v vseh trgovinah dovolj poučeni, da bi ob prodaji dali pravi nasvet in opomnili na škodljivost.
Bolj dosledno od malih kmetov in vrtičkarjev pa se spodbuje-
Aditivi so sredstva, ki se dodajajo živilom, da se podaljša njihovo trajanje in ohrani biološka vrednost, videz, okus in vonj in se olajša tehnološki postopek pri proizvodnji. Med aditive štejemo antioksidante, sinergiste, barvila, umetna sladila, emulgatorje, arome, biološko aktivne substance, veziva in strjevalna sredstva ali sredstva proti strjevanju in sprijemanju. Prepovedano jih je dodajati dietetični in otroški hrani.
valcev rasti in uničevalcev nezaželenega v živalskem in rastlinskem svetu poslužujejo v velikih vzrejevalnicah in na posestvih. In vse to se dodaja brez zakonske možnosti nadzorstva.
Zakonsko dobro je urejeno nadzorstvo nad izdelki živilske industrije. Po zveznem zakonu o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne porabe so sanitarne in veterinarske inšpekcije odgovorne, da letno nadzirajo petnajst vzorcev živil na tisoč prebivalcev, dve tretjini iz proizvodnje in tretjino iz trgovin. Republiški zakon pa zavezuje živil-sko-predelovalne organizacije in zasebnike, da sami analizirajo živila, ki jih uporabljajo za predelavo, ter končne izdelke.
Konzervansi podaljšujejo uporabnost živila in so čiste kemične sestavine, ki v določenih razmerah preprečujejo ali zadržujejo razmnoževanje mikroorganizmov. Smejo se uporabljati, ko je to dovoljeno s predpisi.
Lani so v Pomurju vzeli za kemično analizo 4213 vzorcev. Preskusili so jih na vsebnost pesticidov, aditivov, antibiotikov, hormonov, mikrotoksinov, težkih kovin, na organoleptične lastnosti in nekatere določilnice kakovosti. Oporečnih je bilo 62 vzorcev ali le odstotek in pol. Več ali 4,2 odstotka pa je bilo oporečnih vzorcev, ki so jih testirali na bak-teriološkost. Lani so se pomurske inšpekcije priključile republiški raziskavi o radioaktivnosti v življenjskem okolju in ugotovili, da je sevanje pod vrednostmi, ki so določene s predpisi.
Naše norme ali predpisi o dovoljenosti nekaterih nezaželenih bakterijskih in kemičnih dodatkov ne odstopajo od tistih, ki jih je sprejela svetovna zdravstvena organizacija, nekoliko ohlapnejši pa so pri pitni vodi, ki je tudi živilo. Za Pomurje tudi drži, da so inšpekcijske službe pri zakonsko določenem nadzoru najbolj dosledne v Sloveniji, pa tudi hrana še ni tako zastrupljena kot v industrijskih krajih in regijah. Te ugotovitve pa ne kaže jemati s prevelikim samozadovoljstvom, saj bioživil vendar nimamo več, strupene snovi pa se vztrajno kopičijo v zemlji, vodi, rastlinah, živalih in človeku. Res po delčkih, a vsak dan in vse življenje.
Majda Horvat
STRAN 4
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
11.	KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE 	
V EVROPO 92 Z
EVROPSKIMI CARINAMI
_ Zvezni izvršni svet je v lanskem letu, tik pred božičem in novim letom, predstavil svoj darilni paket, ki pa je zelo grenak. Zvezni minister za gospodarske odnose s tujino, Feri Horvat, ki je obenem tudi član Zveznega izvršnega sveta, je takole komentiral celotni paket:
ZA RAZVOJ SLOVENSKEGA
HORVAT: »Drži, daje paket grenak, vendar pa je to posledica dolgoletnih sistemskih in gospo-darsko-političnih napak. Le-te so povzročile tako velike račune, da sedaj, ko so računi prišli in jih moramo plačevati, povzroča to veliko grenkobo. Zvezni izvršni svet je prepričan, da drugega izhoda ni: čimprej moramo odpraviti vzroke in s tem tudi posledice. Ko bomo to poravnali, bomo začeli normalno živeti in se normalno razvijati:«
VPRAŠANJE: Mnogi očitajo ukrepom, da v njih kmetijstvo ni deležno pozornosti, kot bi je moralo biti. Držijo ti očitki?
HORVAT: »V veliki meri ne držijo. Mnogi namreč pozabljajo, da kmetijstvo ni zajeto samo y tem paketu, ki je ponujen in se imenuje program gospodarske politike za leto 1990 s poudarkom na protiinflacijskem programu. Spomniti se moramo namreč na to, da je vlada že pred tem sprejela dokaj obširen program gospodarske politike, ki je zajel vsa vprašanja: sistemska, razvojna in vprašanja tekoče politike. Ta vlada je že od začetka, to je 16. marca 1989, sprejemala ukrepe tekoče politike in med njimi je bila vrsta ukrepov, ki so reševala vprašanje kmetijstva. Torej, če ponovim: o kmetijstvu ne smemo govoriti samo skozi zadnji paket, ampak moramo pogledati vse ukrepe, ki smo jih sprejeli doslej. Teh pa je veliko: Zis je pred kratkim poslal skupščini Poseben paket ukrepov, ki se nanašajo samo na kmetijstvo. V predlogu za spremembo ustave smo predlagali ukinitev zemljiškega maksimuma. Velike so spremembe na področju zunanjetrgovinskega poslovanja, vključno z zasebnim kmetom, ki lahko danes po novem zakonu o zunanji trgovini popolnoma svobodno opravlja zunanjetrgovinske posle. Nobena panoga nima v zveznem proračunu zagotovljenega toliko denarja kot kmetijstvo (za regresiranje umetnih gnojil in obrestnih mer): I milijardo dolarjev. To je tudi edina panoga, kjer pokrivamo velik del obrestnih mer. ..«
VPRAŠANJE: Vsi ti ukrepi ostajajo — ne glede na prednovoletni paket — še naprej v veljavi?
HORVAT: »Tako je. Ti najnovejši ukrepi ne izključujejo že prej sprejetih.«
VPRAŠANJE: Oktobra meseca 1989 je zvezna vlada povečala znesek dovoljenega brezcarinskega uvoza za vse osebe na 100 dolarjev, tik pred koncem leta pa ste ga znižali na 30 dolarjev. Med ljudmi je precej negodovanja. Zakaj takšna odločitev?
HORVAT: »Razlog za spremembo na 100 dolarjev je v tem, da je bil prejšnji znesek pod vsako razumno mejo, ker se ni dalj časa usklajeval. Po mojem osebnem mnenju je bil limit 100 dolarjev takrat prevelik. Zvezni sekretariat za finance je na hitro dal tak predlog, ki je bil sprejet. Posledice so se zelo hitro pokazale: uvoz na tem področju se je zelo povečal, to pa je povzročalo določene težave, predvsem v proračunu, ker so dohodki od carin in drugih carinskih dajatev •e pomemben delež v sestavi proračuna. Sedaj, ko smo prešli na konvertibilnost, ko imamo popolno svobodo kupovanja deviz >n ko tudi nimamo omejitve iznosa deviz v tujino, je zadeva postala še bolj aktualna in zato je zvezni sekretar za finance pripravil nov predlog (prvotni predlog na ukinitev limita), ki je znižal limit na 30 dolarjev. Moram ugotoviti, da imajo druge države podobne omejitve brezcarinskega uvoza in se gibljejo od 20—50 dolarjev. Moram pa povedati to, da v novem sistemu zaščite domače proizvodnje in domačega tržišča na to, da ukinemo najrazličnejše izjeme pri raznih carinskih olajšavah. Gre za oprostitve carin in zmanjševanja carinskih dajatev. Osnovno načelo je, da na splošno zmanjšamo raven carin in khrati zmanjševanje izjem, popustiti moramo, da bodo ljudje lahko uvažali, plačati pa bodo pač morali tiste minimalne Prispevke.«
VPRAŠANJE: Mar te spremembe pomenijo, da je Zis spoznal, da je boljše carine nekoliko znižati, sprostiti uvoz in nato črpati denar za zvezni proračun, oz. mar to ne pomeni tudi ukinitev zaščite nekaterih monopolistov?
HORVAT: »Pri celotni zaščitni politiki, v katero spadajo carine in uvozne dajatve ter nekateri drugi ukrepi, moramo ugotoviti, da je bil velik nered. Mi sploh nismo imeli enega trdnega zaščitnega sistema. Bili sta dve veliki pomanjkljivosti: po eni strani je ta sistem imel eno samo
potrebo — napajanje proračuna, tako da je bil bolj instrument denarne in proračunske politike, torej smo carine in davščine prilagajali potrebam proračuna, namesto da bi imel dosedanji sistem vlogo zaščitnega sistema. Po drugi strani pa je — če gledamo z zaščitnega vidika — na tem področju vladal velik nered, ki je omogočal, predvsem nekaterim monopole, drugim pa izjeme in s tem ugodnejši položaj v odnosu do drugih izdelovalcev. Delovala je vrsta lobijev in podobno. Mi smo v okviru tega paketa pripravili popolnoma nov sistem zaščitne politike, ki ga bomo tudi začeli uveljavljati v kratkem. Glavne značilnosti novega carinskega sistema so naslednje: zaščitni sistem se ločuje od fiskalnega sistema. Tu se zavedamo, da tega ne bomo mogli narediti takoj, ker so prihodki za zvezni proračun (carine, davki) še vedno visoki (okoli 46 odstotkov zveznega proračuna se napaja iz teh dajatev). Menim, da je to absolutno previsoko in da bo ta delež potrebno zmanjševati in poiskati druge vire, predvsem v davčnem sistemu, da bi napolnili zvezni proračun. To pa pomeni, da bodo carine in druge dajatve imele izključno zaščitno funkcijo. Pri carinah (trenutno pripravljamo nov carinski tarifni predpis) bomo ukinili izjeme (doslej so bili carin oproščeni manjraz-viti, skupni izvozni programi . ..). Zmanjšali bomo tudi razpone v carinah. Doslej smo imeli carine zelo visoke, če jih primerjamo z drugimi državami. Predlagamo, da bodo najvišje carine 20 odstotkov, najnižje pa okoli 5 odstotkov. V povprečju pa bodo med 10 do 15 odstotki. Prav to veliko število izjem pa povzroča, da sedaj, ko so povprečne carine okoli 10 odstotkov, efektivno zaračunamo okoli 6 odstotkov, kar je nižje, kot v drugih državah. Še večji problem kot carine pa so druge dajatve, zunajcarinske dajatve, ki so pa celo višje, kot so same carinske dajatve. Predvideno je, da bodo te dajatve postopoma ukinjene. Najprej predvsem za potrebe uvoza zaradi izvoza, potem pa še tudi za druge dejavnosti.«
VPRAŠANJE: Tovariš Horvat, hvala za obisk pri nas.
HORVAT: »Tudi jaz se zahvaljujem za povabilo, obenem pa želim, da bi vsi skupaj vzdržali teh šest mesecev, da bi program, ki je pred nami, v celoti izpeljali. Hkrati želim vsem Pomurcem tudi srečno in uspešno novo leto.«
Ludvik Kovač Dušan Loparnik
Ceprav je 11. kongres ZKS že zdavnaj mimo, pa nikakor niso utihnili odmevi nanj. Ne samo po komentatorski in analitični plati, tudi nekateri dokumenti, predvsem osnovni programski dokument in resolucije, ki so jih na kongresu sprejeli, bodo še nekaj časa tema in rdeča nit pogovorov o usmeritvi Slovenije v prihodnje. Že pred kongresom so bili pripravljeni predlogi treh resolucij: o Mariboru, Revirjih in Za razvoj slovenskega podeželja, na kongresu pa so sprejeli še dva predloga, in sicer o ekološki sanaciji Zasavja in preteklosti.
Za Pomurje sta pomembni dve resoluciji, in sicer tista o Mariboru, ki govori o ponovnem uvajanju in oživljanju starih industrijskih centrov, ki mora postati nekakšno (gledano s pomurskega vidika) gibalo dogajanja v severovzhodni Sloveniji, in resolucija, ki govori o razvoju slovenskega podeželja, ki so jo predlagali trije medobčinski sveti: za Podravje, Pomurje in Celje. Že pred razpravo na kongresu je ta resolucija dobila podporo v več kot 30 občinskih konferencah in tudi kongres je to resolucijo v celoti sprejel in podprl.
Osnovni poudarki resolucije
»Ljudje s slovenskega podeželja bomo uveljavili pravico do razvoja. Mi, ki na podeželju živimo, imamo pravico do vsestranskega ekonomskega in socialnega razvoja, kakovostnega življenja v podeželskem bivalnem okolju in do varovanja kulturne, arhitekturne in naravne samobitnosti podeželja. Povečati želimo lastno odgovornost in vpliv na razvojne spremembe. Odprti smo za vse spodbude tistih, ki podeželju želijo konkretno . svetovati in pomagati v razvoju. Zato se hočemo pridružiti evropskemu gibanju za ohranitev in razvoj podeželja.«
V tem uvodu resolucije je povedano bistvo tega, kar slovenski komunisti želijo in hočejo od slovenskega podeželja in Žanj. Za ta razvoj pa je potrebno storiti nekaj: predvsem je potrebno spremeniti razvojno strategijo do podeželja, brez katere ni mogoče ustvariti možnosti za razvoj gospodarsko učinkovito in ekološko prijazne Slovenije. Zato pa je potrebno znanje, večja iniciativa ljudi v inštitutih, na univerzah, v upravi, finančnih in drugih ustanovah, ki so v središčih. Potrebno je tudi spremeniti stanovanjsko politiko ter teleko
munikacijsko infrastrukturo, politiko do kmetijstva in odpreti več produktivnih delovnih mest. To je le nekaj poudarkov iz resolucije, v katerih je zajeto bistvo razvoja slovenskega podeželja, ki sodi v sklop enakomernejšega in skladnejšega razvoja vse Slovenije.
Podpora slovenskih komunistov
Razprava na kongresu je pokazala, da ima ta resolucija veliko podporo med slovenskimi komunisti. Navajam nekaj najzanimivejših razprav. Matija Gjerkeš je o njej povedal: »Resolucijo predlagamo v času pomembnih sprememb, mnogi pogoji razvoja so novi. Naj jih nekaj naštejem: razviti trg v njegovi celovitosti razvoju podeželja ne bo prijazen, to že priznavamo pri odnosu do kmetijstva; nekatere industrije izgubljajo pomen, zato bi v strukturne spremembe lahko bolj pritegnili podeželje; zadružništvo mora doživeti velike spremembe; spreminjajo se odnosi med vlogo slovenske države s centraliziranim kapitalizmom in občino z omejenimi možnostmi pri zbiranju sredstev za razvoj; začenjamo procese za drugačno razporeditev odgovornosti za razvoj in položaj izobraževanja, zdravstva, kulture itd. Zato v resoluciji ne omenjamo mnogih dosedanjih pobud ZK in realizirane politike Slovenije do manj razvitih in obmejnih območij. Skladnejši regionalni razvoj Slovenije je prispeval, da je podeželje v Sloveniji aktivno, ustvarjalno, pa tudi kritično.«
V razpravo o resoluciji se je vključila tudi Etelka Korpič-Horvatova: »Ustanavljanje posameznih skladov s centraliti-čnim zbiranjem sredstev in centralitičnim upravljanjem je zaradi svoje odtujenosti prav tako preživela sistemska rešitev za spodbujanje razvoja vse republike. To dokazujejo rezultati regionalnega razvoja Slovenije. Med centri in podeželjem so tudi v Sloveniji prevelike razlike, saj podeželje niti ni dobilo potrebne infrastrukture, ki je
PODEŽELJA
Na 11. kongresu ZKS, ki je bil v Cankarjevem domu, se je zbrala slovenska politična smetana, obkrožena seveda z delegati kongresa. V prvi vrsti sedijo (od leve proti desni): Štefan Korošec, Janez Stanovnik, Milan Kučan, Jože Smole in Boris Muževič, v drugi pa (tudi od leve proti desni); Franc Šetinc,
Stane Dolanc, Miran Potrč in Mitja
osnova za razvoj. Kapital, pa tudi znanje sta se skoncentrirala v centrih in tako pri uveljavljanju tržne ekonomije zagotovila boljše temelje za start in nadaljnji razvoj. Ce nismo v času dogovorne ekonomije, ko je bila dana možnost razporejanja sredstev brez upoštevanja skupnih interesov posameznih partnerjev, zagotovili enakomernejšega razvoja SRS, bomo tega, če se ne bomo ustrezno organizirali, še težje uresničili v prihajajočem času. Mnogosre-diščnega razvoja v Sloveniji ne bomo mogli zagotoviti, če posameznim geografskim območjem ne bomo dali tudi večje dejanske in formalne pristojnosti in samostojnosti, kar bo določeno že v ustavi.«
Ker je slovensko podeželje predvsem kmetijsko območje, . je bilo prav kmetijstvo ena rdečih niti razprav o resoluciji.
Kot gost se je kongresa udeležil Franc Štih iz Ljutomera in razpravljal prav o tem perečem problemu: »Zavedati se moramo, da so se korenine našega življenja začele na podeželju. Zato smo dolžni, da podeželju vrnemo mladost in znanje. Želimo doseči drugačno kulturo kmetovanja, in sicer takšno, da bo za kmetijskega proizvajalca ekonomsko uspešna, obenem pa za okolje neškodljiva. V tem letu je hiperinflacija slab položaj kmeta še poslabšala, kaže pa se v veliki zadolženosti in pogojih kreditiranja, ki ne zagotavlja reprodukcije za uspešno delovanje kmetijstva. Zato se kmetje zavzemamo predvsem za cilje ekonomske narave. Zavzemamo se za kmetovanje na osnovi pestrega kolobarja in s tem za ohranjanje rodovitnosti tal, da žitnici Slovenije ne bi vsiljevali okolju nesprejemljivega koncepta forumske in monokulturne proizvodnje.«
V nadaljevanju razprave je Franc Štih naštel deset predlogov, kako izboljšati oz. pospešiti razvoj kmetijstva. O kmetijstvu v Pomurju je govorila tudi
Po stari dobri navadi so se prvi dan kongresa pomurski delegati zbrali na prijetnem večeru, medse pa so povabili tri pomurske prvake, ki danes zasedajo pomembne položaje v republiki in zvezi: Franc Horvat (zvezni minister za ekonomske odnose s tujino in član Zisa, Milan Kučan (prejšnji predsednik CK ZKS) in Marjan Šiftar (republiški minister za informiranje).
Etelka Korpič-Horvatova: »S sedanjimi sistemskimi rešitvami kljub odpravi zemljiškega maksimuma ne moremo pričakovati izboljšanja razmer v kmetijstvu. V svetu terja strojna opremljenost kmetov koncentracijo zemlje, pri nas pa sledimo obratnemu procesu, da se kmetije še naprej drobijo, in to kljub temu da so določili zaščitene kmetije. Deagrariza-cija ni vplivala na zaokroževanje naših zemljišč, ampak je zemlja prehajala in še prehaja v roke nekmetov. Mešane kme-
Ribičič.
tije so pri nas postale prevladujoča oblika lastništva kmetijske posesti. Da te trditve podkrepim še z nekaterimi podatki: v Sloveniji imamo nekaj več kot 650.000 hektarov obdelovalnih površin. Obdeluje jih nekaj več kot 173.000 kmetov in okoli 22.000 jih ima srednjo šolo, 1.800 višjo in 550 visoko šolo. Podatkov o čistih kmetih žal ni. Vsi ti kmetje so imeli leta 1986 (novejših podatkov ni) 83.700 traktorjev. Kmečko posestvo je v Sloveniji poprečno veliko 3 hektare, če pa upoštevamo samo obdelovalne površine, pa 2,5 ha. Če upoštevamo vse te podatke, lahko ugotovimo, da so kmetje sicer strojno dobro opremljeni, njihovi stroji pa so slabo izkoriščeni. Zato porabijo preveč svojega dela in strojnih ur na enoto proizvoda. . . Omogočiti moramo, da se tudi v tej panogi uveljavljajo ekonomske zakonitosti proizvodnih faktorjev, to je zemlje, vloženega dela in kapitala. V zadovoljstvo kmetov in porabnikov hrane moramo dosledneje izvajati dolgoročno zemljiško politiko za spodbujanje koncentracije zemljišča. Temu ustrezno bi bilo potrebno spremeniti zemljiško in dedno zakonodajo. Zaradi moderne tehnologije obdelave zemlje bi morali predpisati potrebna znanja za pridobitev statusa kmeta. Prav zaradi tega bi morali še bolj razviti izobraževalne centre in jih približati kmetijskemu podeželju. Ustrezno bi morali obdavčiti opravljanje kmetijske dejavnosti zaradi pri-dohitništva. Presežke kmečke delovne sile pa bi morali zaposlovati v novih obratih na podeželju.«
Podeželje ni samo kmetijstvo
Seveda pa kmetijstvo ni edina in najpomembnejša opredelitev v resoluciji. To so v razpravah poudarili tudi pomurski delegati. Vlado Potočnik iz
Ljutomera je svoj diskusijski prispevek namenil šolstvu: »Toda še težje kot preseči staro miselnost, da je pač osnovno šolstvo in vzgoja predšolskih otrok v glavnem le stvar DPS, v katerih otroci in učitelji živijo, je izruvati iz podzavesti in zavesti povojnega proletarskega razmišljanja in odločanja delitev delovnih ljudi na proizvajalce in porabnike tako težko pridobljenih sredstev. Formula je enostavna: vsi, vsak na svojem področju delamo, proizvajamo. Izobraževanje in vzgoja na vseh stopnjah je del proizvodnje ... kot nakup novega stroja, surovin, tehnoloških postopkov, prodaje . . . Samo šolan, usposobljen človek, kulturno bogat, telesno in psihično zdrav — skratka zadovoljen s seboj in življenjem, ki ga obdaja — bo opravičil, presegel in vračal sredstva, ki so bila zanj »žrtvovana« .. . Komunisti predlagamo: socialni status znotraj družbe le-teh ne dela silno zadovoljnih in prijetnih. Seveda so izjeme. Mi pa hočemo prerojeno šolo, simpatično za mlade. Četudi je strategija izobraževanja dolgoročna, se mora, določiti konec dolgoročnosti. Določiti moramo tudi etapne cilje. Obljube v programu vežimo na 4 leta. Vztrajati moramo na strokovnih določitvah nacionalnega programa, to pa pomeni: sprejem nacionalnega programa izobraževanja, financiranje iz namenskih skladov republike in ne občine in približno enak dohodek za enako odgovorno in predpisano delo.«
O izobraževanju je govoril tudi Tone Rovšnik, delegat iz Gornje Radgone. Govoril je o dvotirnosti izobraževalnega sistema, ki se ni uveljavil, o zgre-šenosti usmerjenega izobraže
vanja in pripravništvu, ki prineslo nič dobrega.«
ni
Tudi o narodnosti
Kongresa se je kot gost udeležil tudi Tibor Fiile iz Lendave, svoj prispevek pa je namenil dvojezičnemu območju v Pomurju in položaju madžarske narodnosti: »Kot pripadnik madžarske narodnosti živim in delam na narodnostno mešanem območju občine Lendava, in tudi v sedanjem zelo težkem družbenem trenutku, ko se do skrajnosti zaostrujejo številna nasprotja v Jugoslaviji in krepijo mednacionalne napetosti in spori, s ponosom lahko ugotovim, da pri nas, na 'skrajnem severovzhodu naše dežele živimo Slovenci in Madžari ter pripadniki drugih narodnosti v sožitju in enakopravnosti. Za uresničevanje narodnostne politike je značilno, da je bilo v preteklem obdobju nekaj pomembnih dosežkov v kulturi narodnosti, dvojezičnem šolstvu, pri informiranju, tisku ter založništvu in pri razvijanju stikov z matičnim narodom. Dvojezično šolstvo se je razvilo v resničen dejavnik vzgoje za skupno življenje, ker se prav pri dvojezičnem šolskem delu narod in narodnost najtesneje in najkonkretneje dopolnjujeta v svojih eksistenčnih interesih, to je v jeziku, kulturi in sožitju.« V nadaljevanju je Tibor Fiile spregovoril tudi o ustavnih spremembah, ki so dale narodnosti še več pravic in še bolj izenačila s položajem večinskega naroda. Posebej je poudaril pomen informiranja za madžarsko narodnost, ki pa je v primerjavi z informiranjem drugih narodnosti v Sloveniji in zamejstvu še vedno premajhna, saj Radio Murska Sobota in drugi mediji zanje nimajo dovolj programa. Zato zahtevajo enako uresničevanje posebnih pravic za obe narodnosti, delovanje sredstev javnega obveščanja, ki opravljajo to poslanstvo, pa ne bi smeli prepuščati tržnim zakonitostim.
Seveda so se v razprave vključevali še številni drugi delegati, vendar pa v bistvu niso dosti dopolnjevali resolucije o slovenskem podeželju.
Delegati 11. kongresa ZK Slovenije so to resolucijo tudi v celoti potrdili in ostaja kot eden pomembnih programskih dokumentov za delo Zveze komunistov Slovenije v prihodnje.
Dušan Loparnik
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 5
kmetijska panorama
PO ZAPLETIH S CENO SLADKORNE PESE
REPA IMA ZLAT REP
Gnojenje vinske trte
Že pred koncem spravila lanskega pridelka sladkorne pese je prišlo med nekaterimi pridelovalci do precej hude krvi in obtožb na račun tovarne sladkorja v Ormožu, ki da se ni držala vseh dogovorov pri izplačilu sladkorne pese. V razčiščevanje se je vključil tudi ekonomski odbor pri Slovenski kmečki zvezi, ki je pripravil potrebne izračune in hkrati zahteval, da tovarna opravi ustrezne poračune. Predstavniki Slovenske kmečke zveze tovarni sladkorja v Ormožu predvsem očitajo, da pri določanju odkupnih cen ni upoštevala ustrezne mesečne inflacije. Izhodiščna odkupna cena za sladkorno peso je bila določena 1. avgusta na osnovi cene pšenice v razmerju 1 proti 3,5, tako kot v večini drugih jugoslovanskih tovarn, ta cena pa naj bi se povečevala v skladu z rastjo inflacije. Predstavniki Slovenske kmečke zveze trdijo, da slednje tovarna ni dosledno upoštevala in so kmetje, ki so dobili peso plačano v začetku novembra, dobili zanjo od 31 do 48 odstotkov manj, kot če bi jo dobili plačano 1. oktobra.
Vsaka medalja ima seveda dve plati, zato so skušali nastale spore razčistiti na skupnem sestanku pridelovalcev, organizatorjev pridelave in tovarne, ki ga je prejšnji teden v Soboti sklical izvršni odbor Slovenske kmečke zveze. Že na začetku je kazalo, da se zgolj z medsebojnimi obtoževanji težav ne bo dalo rešiti, pač pa lahko k temu prispeva le strpen dialog. Ob očitkih, da plačilo sladkorne pese ni bilo pravično, smo slišali tudi očitke na račun kakovosti semena, ki ga pridelovalcem zagotavlja tovarna, kot tudi nekatere pomisleke v zvezi z ugotavljanjem vsebnosti sladkorja in primesi.
Predstavniki tovarne so zagotavljali, da so določila iz pogodb med pridelovalci in tovar-
no sladkorja dosledno izvajali; tega se bodo držali tudi v prihodnje, saj ne želijo, da bi izgubili zaupanje pridelovalcev. Svoje pa je seveda v zadnjem času opravila inflacija, ki ni prizanesla niti pridelovalcem niti tovarni. Tudi slednja se ubada s pomanjkanjem lastnih obratnih sredstev, ■visoke obresti, ki jih plačujejo za posojila, pa vplivajo tudi na poslovne rezultate. Preračunano v konvertibilne dinarje je znašala vrednost odkupljene pese v lanskem letu 65 milijonov dinarjev, in če k temu dodamo še slabo prodajo sladkorja v zadnjih treh mesecih, potem lahko sklenemo, da tovarna ni bila v zavidljivem finančnem položaju.
Kljub vsem težavam pa v ormoški tovarni sladkorja dosegajo dobre proizvodne rezultate, ki jo
uvrščajo v sam vrh med tovrstnimi jugoslovanskimi tovarnami. Po izkoristku sladkorja je s 85 odstotki kar 3 odstotke nad jugoslovanskim povprečjem, pa tudi po pridelkih, ki jih dosegajo pridelovalci, to območje daleč presega jugoslovansko povprečje. V lanskem letu so bili pridelki sladkorne pese na območju ormoške tovarne za tono višji od jugoslovanskega povprečja, zasluge za to pa gredo ob pridelovalcih in organizatorjih pridelave nedvomno tudi tovarni. Zato bi bilo nesmiselno, da bi trenutne težave skrhale dosedanje dobre odnose, saj se tako pridelovalci kot tovarna morajo zavedati, da eni brez drugih ne morejo. Osnovo za proizvodnjo mora predstavljati ekonomska računica, smo lahko slišali na tem razgovoru, te pa ne smemo vedno iskati le v cenah. Ekonomiko pridelovanja je treba v prvi vrsti iskati v večjem in kakovostnejšem pridelku, in prav na tem področju je še veliko neizkoriščenih možnosti. Podatki namreč kažejo, da na nekaterih območjih pridelki presegajo 60 ton sladkorne pese na hektar, so pa še vedno tudi območja, kjer s pridelki ne morejo biti zadovoljni. Povprečni pridelki na območju ormoške tovarne so v lanskem letu dosegli 49 ton na hektarju in v prihodnje bo potrebna še večja
selekcija med pridelovalci. Dosegli smo namreč že takšen obseg pridelave sladkorne pese, da so predelovalne zmogljivosti tovarne prezasedene in tudi to bo eden od razlogov, za večjo selekcijo med pridelovalci.
Naj bo kakorkoli, podatki kažejo, da je sladkorna pesa še vedno ena od dohodkovno najbolj zanimivih poljščin, zato tudi narašča zanimanje za njeno pridelovanje. To potrjujejo tudi izračuni, ki so pokazali, da pridelek 28 ton na hektarju že pokrije pridelovalne stroške. Ali, kot se je slikovito izrazil eden izmed razpravljalcev, ki je dejal, da ima repa zlat rep, vendar se nam lahko to, če jo bomo preveč tolkli po glavi, maščuje.
Kljub vsemu pa se udeleženci razgovora v Soboti niso razšli brez nekaterih dogovorov in sklepov. Pridelovalcem, ki sladkorne pese niso dobili izplačane v 15 dneh, bo tovarna izplačala razliko, glede morebitnega dobička, ki ga bo imela, pa so se dogovorili, da ga bodo namenili za posodobitev proizvodnje in -pridelave sladkorne pese; Ceno sladkorne pese bodo tudi v prihodnje določali na osnovi cene pšenice, to razmerje pa zaenkrat ostaja 1 proti 3,5.
Ludvik Kovač
(nadaljevanje)
Kemična analiza tal pred založnim gnojenjem (oziroma rigolanjem) in tudi kasneje na vsakih 4—6 let naj bi bila osnovno vodilo našega gnojenja. Zato bi bilo potrebno voditi evidenco porabe gnojiI za posamezno parcelo oziroma vinograd (zapisovali bi si kdaj s čim in s kakšno količino posameznega gnojila smo gnojili). Na drugi strani pa bi bili dobrodošli podatki o pridelku grozdja, njegovi kakovosti in zdravstvenem stanju — prav tako za vsako leto posebej. Iznos posameznih hranil iz vinograda je v odvisnosti od količine pridelka. Tako pri nizkih pridelkih porabi trta več fosforja, kalija in magnezija, pri visokih pridelkih pa več dušika. Vinska trta »odnese« iz tal pri pridelku desetih ton z grozdjem in tudi drugimi deli (listje, rozge) približno
40-150 kg/ha
40-200 kg/ha
N (dušika),
10—60 kg/ha P2Os (fosforja),
KO (kalija), 30,-45 kg/ha MgO (magnezija),
---Težave v prireji piščančjega mesa
SOODVISNOST IN PRAVIČNA DELITEV
Medtem ko je kmetijstvo že nekaj let v krizi, ki se občasno kaže v eni. pa spet v drugi proizvodnji, smo do nedavnega slišali zelo malo za težave v prireji piščančjega mesa. Z brojlersko rejo se v Pomurju ukvarja soboški Agromerkur, ki je razvil tudi močno kooperacijsko rejo; ta predstavlja zdaj že 60 odstotkov skupne reje piščančjega mesa. Težave so tu izbile na dan ob koncu minulega leta, ko so kooperanti zaradi vse težjega položaja brojlerske reje ustanovili 13-članski odbor, ki naj bi ob pomoči Slovenske kmečke zveze poiskal najustreznejše rešitve.
Kooperanti opozarjajo predvsem na vse težji dohodkovni položaj brojlerske reje, kar nazadnje potrjuje tudi podatek, da dobijo rejci manj kot triodstotni delež drobnoprodajne -cene piščančjega mesa, medtem ko trgovina, denimo, pri tem pobere tudi do 18 odstotkov. Pravijo, da se je po ukinitvi temeljne organizacije kooperantov njihov položaj še poslabšal, saj zdaj tako rekoč nimajo vpliva na odločanje v Agromerkurju. Zato zahtevajo samostojno obračunsko enoto in ustrezno zastopstvo v delavskem svetu, prav tako pa tudi svoj delež pri delitvi dobička. Po njihovem mnenju tudi stroškovnik ni več realen, zato so zahtevali izde-
lavo novega, pri njegovem nastanku pa naj sodelujejo predstavniki kooperantov, Agromer-kurja in Slovenske kmečke zveze.
In kako nastali položaj ocenjujejo v soboškem Agromerkur-ju? Tudi v preteklosti so imeli v Agromerkurju večje ali manjše proizvodne in finančne težave v vseh fazah proizvodnje, vključno s kooperacijo, pravi Karel Nemec, vodja obrata Kooperacija pri tej delovni organizaciji. Vendar jim je probleme v glavnem uspevalo sproti reševati, kar dokazujejo tudi proizvodni rezultati, ki so jih dosegali v zadnjih desetih letih. Delno izgubljeno zaupanje kooperantov v zadnjem času ima vzrok v splošni gospodar-
ski krizi, ki ni obšla tudi brojler-ske reje. V Agromerkurju sicer pravijo, da bi bilo nepošteno, če ne bi priznali, da so se razmere v zadnjem času nekoliko poslabšale, vendar to ne velja le za kooperacijsko, pač pa tudi za lastno rejo. Seveda si prizadevajo, da bi se položaj izboljšal, zato so na zadnjem razgovoru s kooperanti ustanovili posebno skupino kooperantov in strokovnjakov, ki bo še v januarju izdelala nov stroškovnik za kooperante, proizvodna problematika, ki v največji meri vpliva na dohodek, pa je v glavnem sanirana.
Kakšna je po vsem tem prihodnost prireje perutninskega mesa in s tem povezana tudi pri-
hodnost kooperantov v proizvodni verigi? V Agromerkurju zatrjujejo, da bo piščančje meso še naprej konkurenčno drugim vrstam mesa, vendar pa bo težko premostiti tržne presežke, ki se običajno pojavljajo od decembra do marca, ob koncu leta pa so ti presežki v Agromerkurju znašali okrog 400 ton. Ker izvoz dohodkovno ni zanimiv, povpraševanje na domačem trgu pa se je zmanjšalo, prirejo piščančjega mesa zmanjšujejo.
Ker kooperanti zahtevajo tudi drugačno organiziranost te reje, v Agromerkurju pravijo, da bodo odločitev o tem prepustili njim samim. Ob tem pa se kooperanti morajo zavedati pomembnosti povezanosti obrata kooperacije z drugimi členi reprodukcijske verige, pri čemer imajo v mislih valilnico, tovarno krmil in klavnico. Za kakršnokoli organizacijsko obliko se bodo odločili, vsaka bo morala ohraniti soodvisnost vseh enot v delovni organizaciji Agromerkur, s skupnim ciljem, da z dobrim delom ustvarijo čim več, ustvarjeno pa si tudi
pravično delijo.
L. Kovač
25—100 kg/ha kalcija itn. Po drugi strani pa trta ne izkoristi vseh hranil, ki so ji bila z gnojenjem dana na razpolago. Tako lahko rečemo, da v najboljših razmerah trta izkoristi do 80 % razpoložljivega dušika, 40 % fosforja, 60 % kalija in do 40 % razpoložljivega magnezija v tleh. Za enak pridelek grozdja moramo na dobro oskrbljenih tleh dodati manj hranil kot na slabo oskrbljenih.
Vrednotenje kemičnih analiz tal
Iz vsake kemične analize tal (izvida) so poleg osnovnih podatkov o lastništvu, kulturi (v našem primeru je to vinska trta) razvidni tile podatki: vrsta zemlje, globina v cm (globina iz katere je bil vzet vzorec), humus v %, reakcija tal, oskrbljenost zemlje z lahkotopnim fosforjem, kalijem, magnezijem in borom, potrebna količina hranil (PiOs, KjO, MgO, CaO) in opombe. Poglejmo si kratke obrazložitve:
— Vrsta zemlje: ločimo lahka (L), srednje težka (St) in težka tla (T).
— Globina v cm: pred založnim gnojenjem je priporočljivo vzeti vzorec iz dveh do štirih plasti, in sicer iz naslednjih globin: 0—20 cm, 20—40 cm, 40—60 cm in 60—80 cm. V rodnih vinogradih pa predvsem iz prvih dveh plasti. Ponavadi pa vzamemo iz globine 0—40 cm eden vzorec, kar pa ni najbolj točno.
— Humus v %: če je v tleh vsaj 3 % humusa, lahko rečemo, da so tla dobro založena s humusom, ki nam pozitivno vpliva na fizikalno-kemične lastnosti tal.
— Reakcija tal (vrednost ph v n/10 KCL); ph pod 4,5 — močno kisla tla, ph 4,6—5,5 — kisla tla, ph 5,6—6,5 — slabo kisla tla, ph 6-6-7,0 — nevtralna tla, ph 7,1—7,2 — slabo alkalna, ph 7,3—7,8 — alkalna tla in nad 7,8 — močno alkalna tla. Za vinsko trto je najugodnejši ph 6—7. Reakcija tal ima izredno pomembno vlogo pri dostopnosti posameznih elementov do trte.
— Oskrbljenost zemlje s fosforjem, kalijem, magnezijem in borom: izraža se v številkah, ki pomenijo mg posameznega elementa v 100 gramih zemlje, v oklepaju pa so velike črke abecede (A, B, C, D, E), ki nam opisno povejo, kakšna je ta oskrbljenost (A — slaba, B — srednja, D — dobra, D — visoka, E .— ekstremno visoka). Za vinsko trto je ugodno, če se gibljejo rezultati analiz med B in D. Vrednost E, marsikdaj tudi enega samega elementa, pomeni, da je prišlo ali še bo prišlo do toksičnosti tega elementa za trto in nesorazmerja med osnovnimi hranili. Ob tej priložnosti ne bi pisal o številčnih mejnih vrednostih, za dostopnost posameznih elementov in njihovo razvrstitev v kategorije A—E, ker je to odvisno od metode, s katero je bil posamezni element določen.
— Potrebna količina hranil (priporočilo gnojenja na podlagi rezultatov analize: ta rubrika je za nas najpomembnejša, kajti pove nam, s kakšnimi količinami čistih hranil gnojiti, da bomo doseglo optimalno založenost. Za elemente P, K, Mg, B je ta vrednost izražena v kg/ha potrebnih čistih hranil, za kalcij pa v dt/ha. Velika pomanjkljivost mnogih teh analiz pa je, da si mora vinogradnik sam na podlagi dostopnih gnojil, izračunati potrebno količino kompleksnih (NPK) oziroma enostavnih gnojil, ki jih mora potrositi na svojo površino.
— Opombe: v tej postavki nam ponavadi svetujejo potrebo po dušiku, gnojenje z organskimi gnojili in čas gnojenja.
Jemanje vzorcev za analizo
Najbolj primeren čas za jemanje vzorcev tal je v rodnih vinogradih, takoj po trgatvi. V primeru, da obnavljamo vinograd, pa vzamemo vzorec vsaj 2—3 mesece pred predvidenim rigolanjem, kajti skoraj toliko časa moramo čakati na izvide analize. Vzorce lahko jemljemo s posebno sondo ali z lopato. Vzorec zemlje naj bi izkazoval povprečno oskrbljenost parcele s hranili, zato ga jemljimo na več različnih mestih na parceli in iz istih globin. Vzorec damo v čisto vrečko in naj vsebuje vsaj 0,5 kg zemlje. V vrečko damo listek z našimi osnovnimi podatki, globino v cm, napišemo tudi, ali gre za rodni vinograd ali obnovo. Navesti moramo tudi, za katere elemente naj se opravi analiza. Za oceno plodnosti tal je ponavadi dovolj analiza fosforja, kalija, določitev ph vrednosti in morda še magnezija.
Inž. E. Novak
Veselo v novo leto z delavskimi oblačili iz soboškega BIMA!

NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI V KMETIJSTVU
Ostaja le večna priložnost
Po podatkih zvezne statistike pridelamo v državi letno okrog 18 milijonov ton žitaric. Od tega smo v lanskem letu prodali na tuje nekaj več kot milijon ton in za to zaslužili okoli 150 milijonov dolarjev. Če smo s tistim, kar je ostalo doma, spitali okoli pet milijonov prašičev in 40 odstotkov tega mesa, skupaj z mesnimi izdelki, izvozili, se devizni prihodek giblje okoli 300 milijonov dolarjev. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je to vse ali pa so izvozne možnosti našega kmetijstva še večje. Pri tem nam vedno znova prihajajo na misel ugotovitve tujih strokovnjakov, ki so izračunali, da bi Jugoslavija lahko prehranjevala trikrat več prebi-
valcev, kot jih hrani zdaj.
Žitarice zdaj pridelujemo le na 4,3 milijona hektarjih polj, na voljo pa imamo več kot 8 milijonov hektarjev. Torej bi jih lahko pridelovali na znatno večjih površinah, veliko neizkoriščenih možnosti pa imamo tudi pri pridelkih. Povprečni hektarski pridelek žitaric v Jugoslaviji znaša okrog 4 tone, čeprav nekateri rekorderji dosegajo tudi več kot 8 ton. Če bi torej sedanje površine, ki jih namenjamo žitari-
čam, povečali vsaj za 20 odstotkov in če bi povprečni pridelek dosegel 5,2 tone na hektar, bi lahko v Jugoslaviji pridelali okrog 23 milijonov ton žitaric, od tega 15 milijonov ton koruze, 6 milijonov ton krušnih žit in 2 milijona ton drugih žit. S temi pridelki bi v celoti zadovoljili domače potrebe, ostalo pa bi tudi za izvoz. Tako bi lahko izvozili letno 2,4 milijona ton krušnih žit in in s tem zaslužili 340
milijonov dolarjev. Ce bi od 15 milijonov ton koruze samo 10 milijonov ton porabili za pitanje prašičev, bi jih lahko vzredili blizu 20 milijonov, in če bi vsaj dve tretjini teh šunk izvozili v ZDA in Kanado, kjer so za to skorajda neomejene možnosti, bi zaslužili dodatnih 300 milijonov dolarjev. Za izvoz drugih vrst mesa, ki bi ga spitali s preostalimi 5 milijoni ton koruze, bi devizni priliv povečali za nadaljnjih 100 milijonov ton — in če k vsemu temu dodamo še dva milijona ton ostalih žitaric, bi izvoz našega ibnetijstva lahko dosegel letno eno milijardo dolarjev.
Toda kaj, ko ostaja vselej le pri možnostih, v praksi pa se razmere ne spreminjajo. In tako ostaja kmetijstvo »večna priložnost«, ki je ne izkoristimo.
L. Kovač
Družbena in zasebna podjetja! Zagotovite svojim delavcem, da se bodo prijetno počutili na delovnih mestih. I/ okviru naše prodaje na veliko jim zagotovite zaščitna oblačila, rokavice, čevlje, skratka, vse, kar je potrebno za zaščito pri delu. Imamo veliko zalogo.
14 ■ Y.
i
d. o. o.
Murska Sobota
Ciril-Metodova ulica 50
Za prvo osemletko, proti kanalu
Želimo vam srečno in delovnih uspehov polno novo leto!
IK ,1

„3
OCENA IN PROGRAM DELA
Društvo vinogradnikov prekmurskih goric Goričko bo prihodnjo nedeljo, 21. januarja, na občnem zboru pregledalo delo v minulem enoletnem obdobju ter sprejelo program dela za naprej. Lani zastavljeni program je društvo v glavnem uresničilo, največ skrbi so v • društvu posvečali izobraževanju svojih članov, pripravili pa so tudi izlete in družabna srečanja, med katerimi velja posebej omeniti že tradicionalno postavljanje klopotca na Jelovškovem bregu pri Teša-novcih. Tudi letos bodo nadaljevali z izobraževanjem članstva in z družabnimi srečanji ter izleti. Zbor članov društva bo ob 9. uri v kavarni hotela Diana v Murski Soboti.
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 6
Več demokracije, bolj zapleten volilni postopek
Skupščina SRS je koncem lanskega leta sprejela volilni zakon, ki določa volilne postopke na letošnjih volitvah v aprilu. Ta zakon prinaša in vnaša v volitve nekaj novosti, ki jih doslej nismo poznali. Katere so te novosti, nam je povedal član ustavne komisije SRS, Ferenc Hajoš.
Kandidiranje bo tudi sedaj uvod v volilne postopke. Ta postopek poteka v dveh fazah, predlaganje kandidatov bo prva, druga pa določanje kandidatov. Novost je v tem, da bomo imeli po novem tudi liste kandidatov. Te pridejo v poštev samo za družbenopolitični zbor. V načelu ločimo v novem volilnem postopku posamezne kandidate in liste kandidatov. Kaj je predlaganje kandidatov in kaj določanje kandidatov?
Zakon izrecno določa, kdo predlaga kandidate v različne zbore. Pomembno je vedeti, da mora tisti, ki želi predlagati, predlog predložiti pisno. Navesti mora skupščino in zbor, za katerega vlaga kandidaturo. V tem pisnem predlogu mora navesti svoje in predlagateljeve podatke ter pisno soglasje kandidata, da bo kandidaturo sprejel, če bo izvoljen. Predlog posamične kandidature in liste kandidatov je
POLITIČNI PROGRAMI SAMI OD SEBE NE BODO PRINESLI LEPŠE PRIHODNOSTI
Poslovne partnerje obveščamo, da smo se preoblikovali v družbeno podjetje, ki bo poslovalo pod firmo:
ABC POMURKA -
V Socialistični zvezi občine Murska Sobota zato našemu programu dodajmo našo resnično pripravljenost za spremembe in odločnost, da programske cilje uresničimo.
Ko se v občinskem političnem prostoru oblikujejo novi politični dejavniki v obliki različnih zvez, se tudi Socialistična zveza prenavlja v sodobno politično organizacijo z lastnim članstvom in prepoznava-nim programom. Še naprej ostajamo organizacija vseh ljudi ne glede na spol, narodnost, veroizpoved in ideološko različnost. V naše vrste vabimo vse posameznike, ki sprejemajo naš program in ga želijo skupaj z nami uresničiti. Ohranjamo tudi kolektivno članstvo, seveda na prostovoljni osnovi. V organizaciji želimo tudi več svežega duha, zato bomo vključevali mlade kot posameznike, jih organizirali v sekcije in skupaj z njimi pripravili programe, ki bodo odraz njihovih interesov.
Organizacijo želimo vrniti človeku, članu, ki mora postati srčika našega zanimanja in izvir pobud, ki naj jih presoja, vrednoti in oblikuje organizacija ter z njimi vstopa v konkurenčno tekmo z drugimi ponudniki na trgu političnih programov in idej.
Naš program izhaja iz neposrednih interesov ljudi na lokalni ravni. V tem vidimo tudi našo prednost, saj bo tu prav gotovo manj »strankarjenja« kot na višjih ravneh, kjer je več oblasti in manj zahtevnega konkretnega dela z ljudmi in za ljudi. Tu imamo obilo izkušenj. Tako smo si tudi v preteklosti kljub nekaterim slabostim pridobili določeno zaupanje ljudi.
Omejeni prostor ne dopušča širše razgrnitve programa Socialistične zveze na republiški in občinski ravni. Ta bosta v prihodnjih dneh v različnih oblikah predstavljena. Posebno konkretizacijo bodo naši programi dobili tudi v nalogah, ki jih bodo dodale v svojih programih krajevne organizacije, ki še naprej ostajajo temelj naše organiziranosti. Zato želim opozoriti le na nekaj naših občinskih programskih Poudarkov:
1.
Občino vrnimo občanom. Ponovno mora pridobiti določeno avtonomijo in možnost izvirnega odločanja ljudi v njej. Odpraviti je treba sedanjo uniformirano in ideološko postavljeno organiziranost občin. Organizirana mora biti glede na gospodarske, kulturne, demografske in teritorialce posebnosti. Dobiti mora svoj izvirni prihodek. Upravo morajo približati občanom. Prenehati moramo z birokratskim predpisovanjem organov in nalog KS. Mesto M. Sobota mora dobiti primeren status. Jasneje pa treba opredeliti tudi strategijo policentričnega razvoja občine.
treba poslati predsedniku občinske volilne komisije v 30 dneh po razpisu volitev. To je zelo pomembno zaradi določanja kandidatov in list kandidatov, kajti če ne bo predloga za kandidate in liste kandidatov, jih ne bo mogoče potrditi, oziroma določiti dokončne kandidature. Pri tem ima volilna komisija veliko vlogo, saj po novem SZDL nima več tiste vloge, kot jo je imela doslej. Imeli bomo več volilnih komisij, ki bodo poskrbele za pravočasno obveščanje volilcev o predlaganih kandidatih in listah. Kako se določajo kandidati in liste kandidatov? Na zborih volilcev mora dobiti kandidat ali lista kandidatov določeno število glasov, daje kandidatura potrjena. Volilni zakon določa, kdaj so zbori volilcev sklepčni. Sklepčni so, če je navzočih najmanj 20 volilcev v krajevni skupnosti, tam, kjer pa krajevna skupnost šteje manj kot 500 volilcev, je dovolj, če se zbora udeleži 10 volilcev. Sklicatelj zbora je dolžan sklicati zbor najkasneje v treh dneh, ko je sprejel predloge kandidatov in list kandidatov, zbori pa morajo biti opravljeni v 11 dneh po sklicu. Kandidatura kandidata je določena, če je za zbor združenega dela ali zbor krajevne skupnosti
2.
Preprečiti moramo vmešavanje politike v gospodarstvo in uveljaviti tržni način gospodarjenja.
Spodbujali bomo podjetniško dejavnost na .osnovi vseh vrst lastnine in z intenzivnejšo naložbeno politiko rešili problem brezposelnosti. Delež drobnega gospodarstva v dohodku občine je treba dvigniti vsaj na 10 odstotkov in se docela otresti predsodkov o nevarnem bogatem posamezniku. Omogočiti moramo hitrejši razvoj krajevnih središč in manj razvitih ter obmejnih območij. Vzpostaviti se mora trg delovne sile, uveljaviti znanje in
VOLITVE 1990
dobil najmanj 30 glasov, za družbenopolitični zbor občinske skupščine najmanj 50 glasov, za zbor združenega dela in zbor občin SRS najmanj 100 glasov, za družbenopolitični zbor skupščine SRS pa najmanj 200 glasov. Glasovanje je predvidoma tajno, vendar zakon predpisuje oziroma dopušča tudi drugačno glasovanje, o tem pa mora biti doseženo soglasje na zboru volilcev.
Druga oblika določanja kandidatov in list kandidatov je določanje s podpisovanjem. Za kandidate bodo določeni le tisti, ki so že predlagani, ki so dobili za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine najmanj 30 glasov, za družbenopolitični zbor najmanj 50 glasov, za zbor združenega dela in zbor občin SRS najmanj 100 glasov in za družbenopolitični zbor SRS najmanj 200 glasov. Volilec lahko da svojo podporo samo enemu kandidatu iz volilne enote ali eni listi kandidatov. Podpisovanje se opravi pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilnih upravičencev, ali pri pristojnem krajevnem ura
preprečiti odhajanje potrebnih in usposobljenih kadrov.
3.
V svojem kmetijskem programu smo sprejeli projekt, ki ga predlaga skupina strokovnjakov naše občine in je bil javno predstavljen in tudi pozitivno ocenjen. Doseči želimo cilj, da bo naš kmetijski proizvajalec postal zadovoljen, ekonomsko uspešen in v družbi ustrezno vrednoten. Naše kmetovanje mora sloneti na pestrem kolobarjenju in obvezni povezanosti poljedelstva in živinoreje ob uvajanju najsodobnejše tehnologije in večjem lastnem znanju.
Predlagamo sistemske spremembe, ki posegajo v sedanjo kmetijsko politiko, in to na področju družbenih intervencij, davčne politike, vloge zadrug s poudarkom na večji skrbi usmerjanja razvoja kmetijske dejavnosti.
Drugačna kultura kmetovanja bo za okolje sprejemljivejša, za kmetijske proizvajalce ekonomsko uspešnejša, s tem pa bomo našemu podeželju vrnili mladost in novo znanje, predvsem na prebivalstveno osiromašenem Goričkem.
4.
Vzpostavitev informacijskih in komunikcijskih tokov z drugimi deli Slovenije in Jugoslavije ter z Avstrijo in Madžarsko nam omogoča enakopravno vključitev v Srednjo Evropo. Zato je treba nemudoma zagotoviti cestno povezavo Lendava—Murska Sobota—Maribor in zgraditi mednarodno železniško progo Murska Sobota—Monošter. Z odprtjem mejnih prehodov v Martinju in Prosenjakovcih moramo doseči
du ali matičarju. Podpis na posebnem obrazcu je uradna tajnost vanjo lahko ima vpogled le pristojna volilna komisija ali sodišče, če pride do kršitve volilne pravice. In končno, tretja oblika določanja kandidatov je lista kandidatov za družbenopolitični zbor. Te liste lahko določijo organizacije delovnih ljudi, in občanov, ki so v skladu z zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije oziroma stranke.
Pravila igre v zvezi s strankami določa zakon o političnem združevanju, ki je bil sprejet skupaj z volilnim zakonom. Edina vloga, ki jo ima SZDL v volilnem postopku, je dogovor, ki se sklene v okviru SZDL za sestavo vseh list kandidatov in določi izbirna lista v volilni enoti. Postopek je določen, zakon določa način, kako se določi vrstni red kandidatov. Možnost kandidatnih list je novost za delovne ljudi in občane, ta pa je v demokratičnem postopku volitev nujna. Možnost za enakopravno sodelovanje na volitvah imajo torej vsa alternativna gibanja.
Prihodnjič: Glasovanje in ugotavljanje volilnih izidov ter posebnosti volilnega zakona za pripadnike narodnosti
DRUŽBENO PODJETJE INDUSTRIJA KONFEKCIJE, p. o., VELIKA POLANA
RAZPISUJE
skladno s statutom in sklepom delavskega sveta podjetja ter komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	DIREKTORJA PODJETJA
— pogoji:
a)	visoka ali višja strokovna izobrazba konfekcijske, ekonomske ali pravne smeri,
b)	najmanj 5 let delovnih izkušenj, c) znanje enega tujega jezika.
2.	RAČUNOVODJE PODJETJA
— pogoji:
a)	višja strokovna izobrazba ekonomske ali finančne smeri,
b)	najmanj 5 let delovnih izkušenj pri finančno-računo-vodskih delih.
Kandidati za direktorja podjetja morajo poleg navedenih izpolnjevati tudi zakonsko določene pogoje.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave — kandidati za zasedbo delovnega mesta direktorja morajo svoje vloge nasloviti na razpisno komisijo, kandidati za delovno mesto računovodje pa na delavski svet podjetja Industrija konfekcije Velika Polana, p. o., Velika Polana 106.
Murska Sobota
živahnejši pretok ljudi in blaga z Madžarsko. Naš cilj je posodobitev cest v občini in zagotovitev, da bo sleherno naše naselje povezano z asfaltno cesto. Doseči moramo slovensko povprečje razvitosti telefonskega omrežja.
5.
Našim potomcem ohranimo zdravo življenje in prijazno okolje, zato je nujno sanirati ali onemogočiti največje onesnaževalce okolja v občini in prepovedati vse zemljiške operacije, ki rušijo ravnovesje v naravi in ogrožajo njen obstoj. Zahtevamo strokovno obvladovanje in po potrebi zmanjševanje porabe zaščitnih sredstev v kmetijstvu. Zavrniti moramo vse umazane tehnologije, ki nam jih nemalokrat vsiljujejo zaradi naše manjše razvitosti. Vsem občanom je treba zagotoviti zdravo pitno vodo in zavarovati naše vode ter poskrbeti za prejeno in strokovno neoporečno zbiranje odpadkov. Poleg konkretnih akcij bomo skozi različne izobraževalne programe krepili našo ekološko zavest.
6.
Prekmurci smo s kulturo in ob njej (knjiga, jezik, običaji) stoletja vztrajali pod tujo nadoblastjo in se uspeli obdržati, kultura nas še danes opredeljuje kot posameznike in skupnost, nas spodbuja k ustvarjaInejšemu delu, nas bogati in dela svobodne. Zato bomo v našem skupnem življenju v občini kulturi dali prednost, zagotovili ji bomo ustrezne prostore, zahtevali boljšo organiziranost in kakovostnejšo ponudbo. Skrbeli bomo za ohranitev naravne in kulturne dediščine ter se trudili, da se mesto Murska Sobota razvije v še večje pokrajinsko kulturno središče in stičišče.
Celovit program Socialistične zveze v občini zajema tudi vsa druga področja našega dela in življenja. Vse, kar ponujamo in bomo v naslednjih dneh ponudili je realno možno uresničiti. Posamezne programske naloge bomo podprli s konkretnimi strokovnimi študijami.
Zavedamo se, da ljudem ne smemo ponuditi golega političnega programa, le eno utopijo več, ampak realne možnosti, ki jih bo s skupnimi napori mogoče uresničiti v prid boljše kakovosti življenja ljudi v naši občini.
V naslednjih dneh se bomo srečali s številnimi programi in programskimi izjavami ostalih organizacij in političnih zvez. Vse jih bomo sprejeli kot izziv za naše boljše delo. Skozi oceno kritične javnosti se bo pokazalo, ali s svojim programom, ki je v širši obliki tudi v razpravi v KK SZDL, še opravičujemo zaupanje naših ljudi. V tem smislu vabimo tudi vse, ki to želijo, k tvornemu sodelovanju.
GEZA FARKAŠ, predsednik O K Socialistične zveze Murska Sobota
PROJEKTIVNI BIRO-INŽENIRING, MURSKA
SOBOTA, p. o.
Zahvaljujemo se za dosedanje sodelovanje in pričakujemo, da bomo pri prihodnjih skupnih poslih še uspešneje sodelovali.
Srečno in uspešno NOVO LETO 1990!
Za realizacijo predvidenih nalog in širitev dejavnosti potrebujemo nove, vitalne, sposobne strokovnjake.
Zato
vabimo:
— diplomirane inženirje in inženirje tehniških strok (arhitekte, gradbenike, strojnike),
— diplomirane ekonomiste in ekonomiste,
— gradbene tehnike,
ki jih zanima delo na tem področju, da se oglasijo na naslov: ABC Pomurka — Projektivni biro-inženiring, Murska Sobota, Ulica Št. Kovača 28, osebno pri sekretarju podjetja do 20. januarja 1990.
Kandidatom bomo omogočili takojšnjo vključitev v konkretne, projekte ter možnost strokovnega in osebnega razvoja. /
Na podlagi sklepa delavskega sveta
RAZPISUJEMO
dela in naloge
1.	DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja podjetja mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končan magisterij ali visokošolsko izobrazbo tehniške stroke iz dejavnosti podjetja,
— da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih,
— da ima opravljen strokovni izpit, preizkus znanja s področja varstva pri delu in protipožarnega varstva,
— da obvlada tuji — nemški ali angleški — jezik,
— da ima sposobnosti za uspešno gospodarjenje,
— da ima organizacijske sposobnosti,
— da izdela in predloži program razvoja podjetja.
2.	POMOČNIKA DIREKTORJA ZA PODROČJE PROJEKTI-
RANJA
Kandidat za pomočnika direktorja za področje projektiranja mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končan magisterij ali visokošolsko izobrazbo tehniške stroke iz dejavnosti podjetja,
— da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na področju projektiranja,
— da ima opravljen strokovni izpit, preizkus znanja s področja varstva pri delu in protipožarnega varstva,
— da obvlada tuji — nemški ali angleški — jezik,
— da ima organizacijske sposobnosti,
— da izdela in predloži program razvoja podjetja za področje projektiranja.
3.	POMOČNIKA DIREKTORJA ZA PODROČJE INŽENIRINGA
Kandidat za pomočnika direktorja za področje inženiringa mora poleg zakonskih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končan magisterij ali visokošolsko izobrazbo ekonomske oziroma pravne stroke,
— da ima vsaj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta s področja priprave investicij,
— da ima opravljen strokovni izpit,
— da obvlada določena znanja iz organizacije dela in metode vodenja,
— da ima zunanje trgovinsko registracijo,
— da obvlada tuji — nemški ali angleški — jezik,
— da ima organizacijske sposobnosti,
— da izdela in predloži program razvoja podjetja za področje inženiringa.
Direktorja in pomočnika direktorja se imenuje za mandatno obdobje štirih let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
ABC Pomurka — Projektivni biro-inženiring, Murska Sobota, Št.
Kovača 28, z oznako. ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidati bodo o rezultatih izbire pisno obveščeni v roku / osmih dni po sprejemu sklepa.	/
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 7
S POTI PO ALBANIJI
EVROPSKA TRDNJAVA REAMIGA SOCIALIZMA
LUDVIK KOVAČ
2
Potem ko se v Evropi kot domine podirajo še zadnje trdnjave realnega socializma, dobi med popotovanjem po Albaniji človek občutek, da se kaj takega v tej državi skorajda ne more zgoditi. Predebela je železna zavesa, ki loči Albanijo od Evrope, politika pa si je ustvarila takšno premoč nad prebivalstvom, da ji le-to slepo zaupa. Ljudstvo ubogljivo izpolnjuje vse naloge partije in živi v prepričanju, da je njihova pot graditve socializma edina pravilna in prava. Vsaj na zunaj, ob bežnih srečanjih, dajejo Albanci vtis, da so zadovoljni z življenjem, ki ga živijo, saj boljšega doslej še niso okusili. Pa bi ga lahko, saj imajo za to vse naravne možnosti, le več samozavesti in poguma bi morali zbrati, da bi zaživeli dostojno življenje, kakršno gre človeku na prelomu tisočletja. Kdove, morda pa je kje globoko v njihovi zavesti skrita tudi ta želja in čakajo le primeren trenutek, da jo bodo uresničili. In če se bo to zares zgodilo ...
Vzgoja se pri Albancih začenja že zelo zgodaj, v vrtcih, v katere so vključeni vsi predšolski otroci ter nadaljuje v osnovnih in srednjih šolah. Kar se nauči mladost, to dela starost in kaže, da se albanski ideologi tega pravila zelo resno držijo, zato že najmlajšim Albancem
Bunkerje, za katere pravijo, da služijo izključno za obrambo pred agresorjem, je mogoče videti po vsej Albaniji. Na tisoče jih je, ob cestah, na poljih, ob obali.
ob vsej učenosti vbijajo v glave tudi svojo ideologijo socializma in življenja, v katerem ni prostora za nobeno drugačno razmišljanje. Partija je zato, da razmišlja, ljudstvo pa naj izpolnjuje njene ukaze, saj jo je izvolilo in je zato v službi ljudstva. Ni kaj, saj se lepo sliši,
vendar je resničnost velikokrat drugačna. Pa pustimo razmišljanja in ugibanja ter poglejmo, kakšna je albanska realnost.
Kot sem že zapisal, posvečajo Albanci posebno skrb vzgoji in izobraževanju. V otroške vrtce so vključeni vsi predšolski otroci, saj brezposelnosti in brezdelja ne poznajo in sta tako oba starša zaposlena. Delovna obveznost traja od 16. do 60. leta starosti za moške in ženske, vsem pa je po končanem šolanju zagotovljena zaposlitev. Obvezna osnovna šola traja 8 let, vsak, ki to želi in pokaže sposobnost, pa se lahko vpiše v srednjo šolo. Albanija je razdeljena na 26 srezov, vsak srez pa sam načrtuje svoje potrebe po kadrih. Po končani šoli je mladim zagotovljena zaposlitev v domačem srezu, posebej nadarjeni pa lahko po srednji šoli nadaljujejo študij na višjih in visokih šolah. Tudi potrebe po visoko izobraženih kadrih načrtuje vsak srez za sebe, zato je vpis v višje in visoke šole načrtovan in omejen. Delovni teden traja v Albaniji 48 ur, delajo tudi ob sobotah, porodniški dopust za matere traja 6 mesecev, nato pa imajo eno leto skrajšan delovni čas, saj delajo le 6 ur dnevno. Čeprav število rojstev ni omejeno, zagotavljajo, da nimajo problemov z visoko nataliteto. Splavi so celo z zakonom prepovedani in so dovoljeni le izjemoma, če je to potrebno iz zdravstvenih razlogov. Če so se še ne tako dolgo nazaj dekleta moži-la pri 15 ali 16 letih, je zdaj povprečna starost ob sklepanju zakonske zveze 20 let. Pravijo pa, da so Albanci tudi vzorni zakonci, saj so razveze redkost,
prav tako pa tudi izvenzakon-ski otroci. Albanska zakonodaja predvideva tudi smrtno kazen, vendar pravijo, da se te najstrožje kazni le redko poslužujejo. Kriminala skorajda ne poznajo, smrtna kazen je predvidena za težje politične in gospodarske prestopke, izreče pa jo lahko le vrhovno sodišče.
Albanija je tudi ena od tistih redkih držav, ki ne priznava nobene vere in verskih obredov. Z vero so razčistili zato, da ne bi prihajalo do verskih nestrpnosti. Redke cerkve, ki so še ostale, že dolgo ne rabijo več svojemu prvotnemu namenu, pač pa so jih preuredili v kulturne ustanove, knjižnice, muzeje ... Mladi Albanci, postanejo člani komsomola ko dopolnijo potrebno starost, članstvo je obvezno za ve, kar pa ne velja za poznejše članstvo v komunistični partiji. Za sprejem v partijo veljajo posebna pravila, kot zagotavljajo, pa članstvo v partiji ne prinaša nobenih privilegije.v Sposoben Albanec lahko psotane direktor, četudi ni član partije.
Albanija vztraja na svoji poti in ostaja najbolj zaprta evropska država. Tjakaj prihaja le malo tujih gostov, pa tudi v tujino potujejo le redki Albanci. Tako poznajo le svoje lastno življenje, za boljše ne vedo in s tem so zadovoljni. Da je njihova pot prava in pravilna, pa jih prepričujejo tudi njihova sredstva informiranja. Televizorji v njihovih stanovanjih niso več redkost, vendar v glavnem lahko spremljajo le spored tiranske televizije. To je mogoče razbrati tudi iz televizijskih anten, saj je na strehi le ena ante-
V Albaniji so z vero razčistili, ne priznavajo nobene vere in tudi verskih obredov ni. V središču Tirane sta še ohranjeni džamija in cerkev, vendar so ju preuredili v kulturne ustanove.
na, vse pa so usmerjene v isto smer, proti oddajniku tiranske televizije. S programom začenja ob šestih popoldne, dnevno pripravlja tri informativne oddaje, osrednji večerni dnevnik traja pol ure, sicer pa v programu prevladuje kulturnoumetni-ški program. Podobno vlogo opravlja tudi Radio Tirana, ki oddaja vsak dan od petih do polnoči, na posebnih frekvencah pa oddaja tudi program v 20 tujih jezikih. Tudi časopisna dejavnost je dobro razvita, saj ima ob osrednjih dnevnopolitičnih listih tudi vsak srez svoj lokalni časopis. Časopisje je bralcem dostopno po razmeroma nizki ceni, saj je treba za izvod odšteti le tretjino leka, televizijske in radijske naročnine pa Albanci ne plačujejo.
Kjerkoli smo potovali, povsod smo lahko videli veliko bunkerjev. Zgrajeni so na vsakih deset, dvajset metrov, ob cestah, sredi rodovitnih polj in travnikov, celo ob obali. Celo malce užaljen je bil naš albanski vodnik, ko smo ga vprašali, čemu toliko bunkerjev. Hitro nam je dal vedeti, da njihovi bunkerji nimajo niti nog niti koles in so zato namenjeni iz ključno za obrambo pred sovražnikom. Koga se bojijo in kdo jih bo napadel, ga seveda nismo spraševali. Sicer pa so to bunkerji, ki bi v prvi svetovni vojni morda še lahko rabili namenu. Sicer pa, če se ob teh bunkerjih počutijo varnejše, jim tega zadovoljstva ne smemo kratiti.
(konec prihodnjič)
s poti v Katalonijo KAKO PRIDOBITI NOVE ČLANE
PSUC — Katalonska združena socialistična partija je le ena od številnih političnih strank Španija. Njena posebna značilnost pa je, da združuje ponosen narod — Katalonce, ki nikoli niso hoteli pripadati kateremu koli drugemu narodu. Pred leti je imela ta stranka več deset tisoč članov, tačas jih šteje nekaj nad šest tisoč.
Kako pridobiti nove člane, mlade v stranko ? Da ima na tisoče in tisoče simpatizerjev, je dokazal festival, ki je ena od tradicionalnih oblik združevanja Kataloncev. V treh dneh trajanja festivala se je udeležilo zabavnih, kulturnih in političnih prireditev več sto tisoč ljudi. Kakšna sreča, da se to tam ne imenuje miting, potem bi verjetno poročali o milijonih udeležencev.
Torej: La Festa Treball. Treball je glasilo PSUC in uredništvo tega glasila vabi uredništvo slovenske izdaje Komunista že več kot deset let na festival, ki ga organizirajo na griču Montjuic v bližini Barcelone. Za tistega, ki prvič obišče to prireditev, je tu ogromno zanimivosti. Osvobodilna gibanja celega sveta in komunistične ter sociali-
V LENDAVI SO ZA NOVO KAKOVOST TURISTIČNEGA BIVANJA_________
IŠČEJO SOVLAGATELJE
Kar dve leti so pripravljali in izbirali najprimernejše načrte za nadaljnji razvoj turizma v občini Lendava. Tamkajšnje naravno zdravilišče je eno najmlajših hotel Lipa je bil zgrajen šele 1979. leta in ima 141 postelj, v restavraciji pa je prostora za 300 gostov. Zadnja leta si je zdravilišče ustvarilo dober sloves doma in v tujini, povprečna zasedenost v letu 1989 pa je bila čez 90-odstotna. Vse to je spodbudilo odgovorne v DO Golfturist in Naravnem zdravilišču Lendava ter vodstvo Skupščine občine Lendava, da so začeli smeleje razmišljati o nadaljnjem razvoju.
20.	decembra so predstavili načrte in program nadaljnjega razvoja naravnega zdravilišča'. Njihova ponudba mora biti nekaj povsem novega, so prepričani, kajti že razvitim zdraviliščem ne morejo in nočejo konkurirati. Klasična zdraviliška ponudba bo razširjena s programi za preventivo in zdravo življenje. Pri zbiranju potrebnih sredstev bo sodeloval tudi izvršni svet SO Lendava, saj naj bi potrebnih 60 milijonov mark dobili po načelu sovlaganja domačega in tujega kapitala. Načrte in maketo so predstavili sodelavci Pro-
stične partije postavijo na ogromnem prostoru svoje stojnice.
Festival se začne 15. septembra z velikim rock koncertom. Ozvočenje je takšno, da slišiš glasbo na kilometre daleč. Pri palestinski stojnici dobiš palestinsko ruto, plakate, nalepke, propagandni material, vse to pa nosi lik vodje gibanja — Arafata. Ko se s kolegico sprehodiva do njih, pravijo, da je Jugoslavija O. K. in pokažejo kot pri nas v reklami za vegeto. Seveda dobiva nalepko z Arafatom.
Pa ne prodajajo le spominkov, temveč tudi hrano in pijačo, značilno za kraje, od koder prihajajo. Polisarijeva stojnica nam ponuja kegelegele — to je neki koktejl z eksotičnim sadjem. Tudeh — iranska partija je tudi tu. Na ražnju se
Ob cesti proti Trimlinom bodo zgradili pet manjših hotelov, apartmaje v prekmurski vasi... Pogled na maketo.
obrača kozliček, in zanimivo — punce nimajo čadore. pač pa so evropsko oblečene.
Libanonci tudi prodajajo arafa-tove rute. Kdo ve, mogoče je to tudi pri njih moderno?!
Sredini te velike scene je pravi afriški šotor, v katerem sediš na tleh in ti ob zvokih bobnov zastonj postrežejo s čajem. Pa se le ne odločimo za obisk, ugotovimo namreč. da plastičnih kozarcev po uporabi pravzaprav ne operejo.
Kubanci in daiquiri — kubanski beli rum z drobljenim ledom — in seveda sangria. tekila, funda-dor in še kaj pri Špancih ter Lam-bada — od jutra do večera.
Komunistova stojnica je na elitnem prostoru. Naš kuhar vztrajno cvre ražnjiče, pleskavice, kotlete, piščance, medice nam zmanjka že prvi večer. In Šaleški fantje igrajo. Španci pa plešejo. Vsi plešejo: otroci, starši, natakarji, gostje. In ne marajo drugega kot polko. In mogoče Jugoslavijo. E viva Espana
jekta MR Maribor, predstavnik Mikrokozmosa iz Ljutomera pa že nekaj zdravih prehrambnih izdelkov.
Delavci Gradbenika Lendava gradijo tačas prizidek k hotelu Lipa, s katerim bo dobilo zdravilišče 71 postelj, moderno zdraviliško
pa ne — oni so Katalonci, ne Španci.
Oba naša šoferja — Rajko in Vinko — sla nepogrešljiva za točilno mizo, prav tako kol Nika in naša jugoslovansko-špdnska zakonca — Slavica in Rafael. Rafael je Slavico spoznal v Jugoslaviji, poročila sta se in že dvajset let živita r Barceloni. Govorita oba jezika. in ker nismo imeli prevajalca, sta nam bila v neprecenljivo pomoč.
Drugi dan festivala je bilo več okroglih miz o ekologiji, gospodarskih in družbenih reformah v vzhodni Evropi, notranjih razmerah r Kataloniji, mladini ipd. Član naše skupine Lev Kreft je sodeloval s predstavniki Madžarske. Sovjetske zveze in Italije na pogovoru o reformah v vzhodni Evropi. Ker pač ni bilo prevajalca, razen »socializem, kapitalizem, perestrojka. Gorbačov«, kaj dosti več nisem razumela. Je pa bilo zanimivo videti, kako se predstavniki različnih partij spopadajo med sa-
terapijo ter nov bazen. Tako bodo ustvarili osnovne možnosti za zdraviliško turistično ponudbo, program nadaljnjega razvoja pa bo usmeijen predvsem v preventivo, ohranjanje zdravja, telesne kondicije, zdrav način prehranjevanja ter bogat program prostočasnih dejavnosti.
V smeri proti Trimlinom bodo v prihodnjih letih zgradili še pet manjših hotelov (vsak bo drugačen po arhitekturi in notranji opremljenosti), tem pa bo sledila prekmurska vas z apartmajsko ponudbo, južneje od vasi pa bo biopolje za pridelavo vrtnin in poljščin za potrebe zdraviliških gostov. Celoten kompleks se bo končal s tipično prekmursko kmetijo.
Bernarda B. Peček
bo na verbalnem bojišču. Ker je bil navzoč tudi generalni sekretar PSUC. Rafael Ribo, in ker so se bližale volitve, ni manjkalo vprašanj in različnih mnenj. Posebno pozornost je pritegnilo dejstvo, da
Spravno svetišče Sagrada Familia, življenjsko delo Antonija Gaudija.
se je okrogle mize udeležilo tudi veliko mladih ljudi.
Ribo je zadnji dan festivala govoril tudi na velikem odru. Več tisoč ljudi mu je ploskalo, posebno še pobudi, da bi Katalonija pridobila avtonomijo, ki jo je izgubila med Francovo diktaturo. Pobuda za Katalonijo je program, ki združuje Katalonce ne glede na strankarsko pripadnost.
Nehote se človeku porodi primerjava z našimi političnimi razmerami. Čeprav je list Komunist nekajkrat organiziral Dan Komu
nista v različnih krajih Slovenije, vse možnosti politične propagande še zdaleč nismo izkoristili pozitivne izkušnje zahodnih strank.
Nekaj dni pred zapisovanjem teh vrstic sem bila na obisku v
uredništvu Komunista v Ljubljani. Pravijo, da bo prihodnje leto verjetno prekinjena tradicija sodelovanja na katalonski La Festi. Obstaja namreč nevarnost, da ho Komunist ukinjen. Ali pomeni to, da bo ZKS pretrgala vezi tudi s PSUC? Bilo bi škoda, ne le zaradi vsakoletnega izleta v Barcelono, ampak predvsem zaradi izgubljene možnosti druženja, spoznavanja, izmenjave izkušenj.
Jolanda Novdk-Csaszar
STRAN 8
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
kulturna obzorja
DANE ZAJC V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Razseljeni istež
Priznati je treba, da je pesnik in dramatik Dane Zaje, ki je na sam rojstni dan naše ljudske vojske obiskal našo malo provincij-sko mesto, odličen sogovornik. Ne le o življenju, ki mu ga je zapredla Beseda, ki je Pesem postala, temveč in predvsem o Poeziji, ki je eros-thanatos, strah in pogum, klečanje in povzdigovanje, je »trda lastna šola«, ki se začne še dlje od otroštva.
Pa se je razgovor ob sicer številnem občinstvu — kje so le tičale zvedave učiteljice, ki strastno in na petah razlagajo Velikega črnega bika — razpletel o njegovi Požgani travi (1958), pa o »razlagalcih poezije, ki da so od rojstva slepi na poezijo«, pa o njegovih prijateljih in nenazadnje o dramatiki, ki se je že zdavnaj zarisala v slovenski prostor poetične drame.
»Drame so dramatizirane pesmi«, je trdil tenkočutni in na prvi pogled zaprt ter odsoten Dane Zajc, a ko je prebral monolog Krvi in drame Mlada Breda, je marsikoga zaneslo v onostrastje. Strast in onkraj sta vendarle dvojčka, bi dejal Dane Zajc, pa vendar ne sedita na istem stolu, ne prespita večino noči v isti postelji, na kateri dremlje »razseljeni istež«.
Milan Vincetič
PROSTOR
ZA NOV KULTURNI
DOM
Kulturni dom (ki ga bodo — po zatrdilu voditeljice odbora za gradnjo pri izvršnem svetu Marije Hajoš — gradili v Lendavi predvsem zato, da bi poživili kulturni utrip in dali streho različnim skupinam ter kulturnim društvom, pa tudi tistim, ki prihajajo gostovat v mesto ob meji) bo stal v centralni coni ob Župančičevi. Tako so se opredelili udeleženci četrtkove popoldanske javne obravnave. O njej bodo zadnjo rekli strokovnjaki, jasno pa je že, da je med tremi predlaganimi prevladala različica A v središču mesta. To ima bogato likovno tradicijo, središče dogajanja je bil doslej lendavski grad, ki so ga kanili lani obnoviti, vendar jim to ni povsem uspelo. Graščino so sicer deloma prekrili, da bi jo usposobili za bivanje udeležencev mednarodnih Poletnih likovnih kolonij, pa bo potrebno več sredstev. Če jih bodo zbrali za novogradnjo, potem jih bodo gotovo tudi za zgodovinski spomenik.
B. Bavčar
V KOLOŠEVEM OBJEKTIVU
SOBOTA MOJE MLADOSTI — Tak je naslov cikla umetniških in dokumentarnih fotografij samostojnega umetnika in mojstra fotografije Jožeta Kološe-Kološa. Kot smo vam obljubili, bomo v jubilejnem letu , ko bo dopolnil 70 let, v vsaki številki Vestnika na Kulturnih obzorjih objav.lt po eno fotograf>jo rojaka ki zdai živH Kooru s Primorske pa se vedno znova rad vrača v Prekmurje m svojo Soboto.
’ „ aaJ ,VI v ~p r“’.	. . .• nastala v središču Murske Sobote, ko so ga se označevale nizke
tinič^3 foto|ra[l.la’	JO °^av J d’:jJelša prodajalni Izbira in Elektrotehna in Zavarovalna skupnost
Lpicno panonske hiše. Tam, kjer so	in ,rgovina s sadjem
in 8 ,av’.je b|la svojcas trgovina	vPnoletnih dneh daje senco obiskovalcem letnega vrta gostišča
'n zelenjavo. Kostanj, ta se vedno stoji m v poletnin one j	Bavčar
Zvezda. Tako kot hiš nasproti nje, tudi snega ni vec m miru, k. veje tz zimske idile na sl.ki. B. Bavčar
Doklej še »murskarenje« ali:
Sobota ne bo več Murska Sobota?
Zavezanost verodostojnosti je zgodovinsko društvo za Pomurje privedla do pobude, ki jo je že posredovalo občinski skupščini in občinski konferenci Socialistične zveze, naj bi se slovensko mesto končno znebilo madžarskega imena in dobilo izvirno slovansko oz. slovensko.
Pri tem se sklicujejo na več dejstev oz. predpostavk, ki so bile sicer že večkrat posredovane v javnost in do katerih so se dokopali nekateri naši imenitni raziskovalci in proučevalci. Navedimo le tri: dr. Ivan Zelko, gotovo največji razčlenjevalec in popisovalec srednjeveške preteklosti Prekmurja, o čemer pričajo številna knjižna dela, dr. Vilko Novak (npr. Stopinje za leto 1988, kjer se huduje nad »grdim murskarenjem«) in dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, ki je v budimpeštanskem arhivu odkril listino, s katero so grofje Szechyji Soboto že imenovali mesto in dali Sobočanom svoboščine (jih oprostili vsakršnih dajatev oz. osvobodili tlačanstva) ter jih povzdignili v svobodne meščane. Slednje je povezano s pobudo, naj bi bil njihov grb soboški, torej mestni grb.
Zgodovinarji v svojem predlogu — ki šo ga nazadnje naklonjeno pretresali vodilni soboški frontniki — zatrjujejo, da »je slovenska ljudska oblika imena Murska Sobota dejansko Sobota. Madžarom je ime Murai Szombat pomenilo isto kot Sobota, ki stoji v okviru zemljišča Mura. Več znakov kaže, da krajevno ime Sobota izhaja iz osebnega imena Sobota-Sabota, ne pa od imena dneva v tednu, ki so znana v slovenskem svetu.«
O usodi pobude za preimenovanje Murske Sobote v Soboto, ki jo je že pred 50 leti takratnemu sreskemu načelstvu posredovalo prekmursko muzejsko društvo, bo zanesljivo kaj več znano jeseni (oktobra), ko bodo v Soboti zborovali slovenski zgodovinarji.
Branko Žunec
RAZSTA VA JE POGLED VASE
Po treh letih imamo v Soboti spet priložnost videti slike akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera. Tokrat se predstavlja s samostojno razstavo in številnimi deli. ki. povsem zapolnjujejo galerijo Kulturnega centra Miško Kranjec, živo pa je še v spominu njegova predstavitev v prvi (mali) sobi soboške galerije 1986. leta. Otvoritev v minulem letu je bila priložnost za pogovor z umetnikom, ki se ne izraža le z barvo in čopičem, ampak je tudi zanimiv sobesednik.
Verjetno je bilo potrebno veliko napora, da ste ob delu pedagoga, kar ste, uspeli ustvariti toliko ži-vopisanih slik v tako kratkem času?
»Da. Medtem sem samostojno razstavljal tudi v Mariboru in Beogradu. Sedaj se predstavljam praktično s svojim kompletnim delom, nastalim v obdobju treh, štirih let.
INTERVJU Z VLADIMIRJEM POTOČNIKOM
Pravilno ste ugotovili, čeprav se umetniki neradi hvalimo, da je to, kar je nastalo, velika stvar. Razstava je za likovnega ustvarjalca silno pomembna, ne samo •zaradi gledalcev in kritike, ampak zato, da svoja dela vidi razstavljena v prostoru. Ogromno energije je bilo potrebno, da je zdaj videno nastalo.«
Platna pa imajo tudi po drugi strani svojo ceno. Na njih se barvito izražate v smeri opaznega napredka in iskanja svojega odgovora na sodobna vprašanja likovnosti.
»Mislim, da to vprašanje muči kar vse ustvarjalce, jasno da tudi slikarje med njimi. Eno je formalno, drugo vsebinsko. Torej: formalno je danes vprašanje, kako iz abstrakcije, v katero smer. Je to ta nova podoba, ah' je to simbioza abstraktnega in simbolističnega — ekspresivnega. AH bomo slikali na platno ali grebli iz njega; skratka, vsa ta tehnična likovna vprašanja. Drugi problem pa je seveda vsebinski. Osebno se imam za zelo angažiranega umetnika, verjetno pa poskušajo tudi drugi te stvari tako jemati. Danes je svet tako kompliciran, tako bogat in krvav po svoji moči vsebine, dogajanj in dejanj, da umetnik mimo tega sploh ne more. Slika je likovno formalni izraz hotenj sveta, v katerem živimo. To je naša podoba.«
Pravzaprav imate umetniki na neki način prednost, da se lahko
izrazite, da izrazite svoje doživljanje na platno.
»Ja, imamo prednost, da delamo v miru, da se nam ni potrebno hkrati predstavljati pred publiko, ko ustvarjamo, kajti tega koraka osebno ne bi zmogel. Potrebujem mir, tišino, veliko zbra
nosti. Je pa to tudi veliko tveganje, velika odgovornost, to, kar počnemo, čeprav na prvi pogled tega včasih ni videti.«
Kaj vam pa še pomeni razstava: je soočenje, bilančni pregled nekega obdobja ali kaj? Prav gotovo je nekaj pomembnega, drugače bi bile galerije prazne in ljudje, ki želijo vedeti, ne bi bili na tekočem, kaj nastaja v ateljejih.
»Res je neka bilanca, s katero ugotavljamo, kaj smo naredili in je neki pogled vase. Moram pa reči, da prav v Murski Soboti ugotavljam, da je iz leta v leto večji obisk, več del je tudi prodanih v prodajni galeriji, na kar ima vpliv tudi cena. Ta je v evropskih merilih smešno nizka, no, takšne pa so tudi naše plače, tako da kaj več niti ne moremo pričakovati. Vsaka kupljena slika je samo korak v naporu, da os
veščamo ljudi s kulturo, kulturnim dejanjem, kar pa je tudi nekaj.«
Ker ste razmišljajoč človek, v tem času pa je veliko govora o podjetništvu, povejte, kako si ga predstavljate f galerijski dejavnosti. Zdaj je običaj tak, da umetni
ki prihajate k vodjem galerij, mislite. da se bodo časi tako spremenili, da bo smer obratna ?
»Misel je dobra, saj bi tako galeristi morali delati. O tem smo se že večkrat pogovarjali, vendr doslej zaradi različnih, tudi formalnih razlogov tega niso tako početi, razen kadar so bila posredi osebna znanstva. Mislim, da bi tako kot drugod po svetu galeristi morali začeti tudi pri nas prihajati v ateljeje, k umetnikom med živo delo in se tam pogovarjati o problemih, tako bodo tudi slikarji spoznali delo kustosov ter obratno. Ta simbioza se mi zdi nujna in potrebno bo bolj marketinško nastopati, biti bolj medijsko prodoren, si pridobiti več mentorjev ali celo mecenov, na katere smo nekoliko pozabili. Seveda bodo tudi zasebniki, vendar na družbeni sektor ne bomo smeli pozabiti. Predvsem na to
varne, ki so v soboškem okolišu to že počele in ko postaja ob razstavah male plastike praksa, da odkupujejo posamezna dela.«
Vi živite v Ljutomeru, tam je galerija Ante Trstenjak, v njej trenutno na ogled dokumentarna razstava. Kako pa je z razstavami sicer? Imate kot umetnik kakšen vpliv na izbor razstavljenih slik,
ali pa se vključujete v kak programski svet in tako posredno sodelujete pri načrtovanju razstav?
»Imamo galerijski svet, v katerem se dogovarjamo, vendar so za realizacijo dogovorjenega iz: redno skromna sredstva. Tudi kulturna skupnost Ljutomer ni na boljšem, moram pa reči, da so se pri pripravah na mojo razstavo izkazali in sofinancirali izdajo kataloga. (Natisnjen je v nakladi 800 izvodov, izdala in založila pa ga je galerija Kulturnega centra Miško Kranjec.) Tako poskušajo zadnje dinarje kanalizirati tja, kjer je to potrebno, in v glavnem so njihove odločitve dobre. Galerija se trudi in je povezana s soboško galerijo ter drugimi, poskušamo pa tudi vzgajati publiko. Zaenkrat tega še ne počnemo z zahtevnejšimi razstavami, vendar pa počasi, tudi prek šolske vzgoje to počnemo na nevsiljiv način. Tako si ob obisku filmov in proslav ljudje ogledujejo tudi slike.«
Pri likovni vzgoji imate vi platno in škarje v rokah.
»Mislite v šoli?
Ja, otroci so material, s katerim ni mogoče manipulirati. Večkrat vodijo oni mene kot jaz njih. Moram kar odkrito priznati. So simpatični, delavni, radi kaj naredijo, so pa včasih tudi preži-vahni in marsikaj bi bilo potrebno urediti z našo novo izobraževalno politiko. Morda bo ravno Zveza komunistov kaj dosegla v tem štiriletnem obdobju. Namreč, da bi malo zmanjšala normative, da bi bilo delo lahko boljše, kakovostnejše, individualno: o tem mnogo govorimo in da bi morda res za talentirane otroke storili mnogo več, kot smo doslej.«
To so že eni pokazatelji vašega razmišljanja, kaj pa bi še spremenili v času tako imenovane reorganizacije družbenih dejavnosti in sisov, kamor se je zvrščala tudi kultura, ki je z novim letom prešla pod izvršno oblast. Se vam ne zdi, da bo to korak nazaj?
»Na to- vprašanje ne vem odgovoriti. Mnenja so različna. Osebno podpiram slovenski nacionalni program, tako v šolstvu kot izobraževanju, kulturi in telesni kulturi. Če se bo pošteno delalo, vidim v tem premik na boljše, kajti ne zdi se mi prav, da smo v odročnejših krajih prikrajšani. Zakaj bi moral imeti tako delavec v izobraževanju kot otrok — ker pač ne živi v središču — nižji standard od drugih.
Obratno — imeti bi mora! celo višjega, da bi ob prihodu v Ljubljano lahko konzumira! stvari.
Če bo ta politika pravilno usmerjena, skoncentrirana in potem pravilno razdeljena, torej decentralizirana, bo to uspeh, sicer pa lahko korak nazaj. No, jaz sem optimist vedno bil in ostajam tudi v prihodnje.«
Brigita Bavčar
kulturni koledar
SREDA, 17. JANUARJA
GORNJA RADGONA — Ob 19.00 bo v kulturnem domu gostovalo Primorsko dramsko gledališče s komedijo Mandragola. Režiser predstave' je Georgij Paro, igrajo pa: Radoš Bolčina, Ivan Barišič, Stane Lebar, Bine Matoh, Maja Sever in drugi.
razstave
MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled samostojna razstava slik akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera.
Na študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je odprta razstava literarnih del pesnika in dramatika Daneta Zajca.
LJUTOMER - V galeriji Ante Trstenjak je še vedno na ogled dokumentarna razstava Boj za slovensko severno mejo (1918—1920), ki jo je pripravil in jo posreduje Muzej narodnoosvobodilne borbe Maribor.
LENDAVA — V galeriji Lendava je poleg stalne likovne in muzejske zbirke že dlje časa odprta 17. razstava mednarodne likovne kolonije, na kateri se s svojimi deli predstavljajo: Tibor Budahazi, Dare Birsa, Tone Demšar, Marjan Gumilar Jozsef Lakatos, Anna Nemeth in Dušan Premrl.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so do konca tega tedna na ogled slike akademske slikarke Maje Kocmut iz Maribora. Konec naslednjega tedna bo razstavljala Angelca Marčič, tudi iz Maribora.
JOZSEF LAKATOS: ODA O SVOBODI, poslikan les.
Male plastike zdaj
v Ljubljani
Od ponedeljka so v Cankarjevem domu v Ljubljani na ogled male plastike 57 jugoslovanskih avtorjev, ki sodelujejo na 9. jugoslovanskem bienalu male plastike. V soboški galeriji si je razstavo, ki je bila na ogled od 6. oktobra do 6. novembra 1989, ogledalo 5722 obiskovalcev, njen drugi del pa je v slovenskem središču na ogled v mestni galeriji. Tam so razstavljena dela enajstih belgijskih in desetih umetnikov iz Sovjetske zveze, prav tako pa male plastike bienalnega nagrajenca iz leta 1987, Vaška Lipovca, ter dela pokojnega beograjskega kiparja Dušana J.ovanoviča-Djukina. Iz Ljubljane, kjer bo razstava na ogled ves januar, bodo male plastike prenesli v Sombotel na Madžarskem ; v tamkajšnji galeriji bodo razstavljene v marcu, bb
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Jenny Tyler, Graham Round - RAČUNSKI OREHI (Cankarjeva založba), Wayland Drew — WILL0W (Mladinska knjiga) in Jaka Čop - KRALJESTVO ZLATOROGA (Mladinska'knjiga).
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Mimoidoči na londonskih ulicah ne morejo verjeti svojim očem. Argentinski akrobat Hudo Zamorata, ki je visok 1,73 metra, se je stlačil v steklenico, ki je visoka 66 centimetrov in široka 45 centimetrov.
Se en človekov prednik
Skupina grških in francoskih paleontologov je trideset kilometrov od Soluna našla lobanjo an-tropoidnega primata, ki je živel nekako pred 9 in 11 milijoni leti. Pripadala je človekovemu predniku, podobnemu avstralopiteku, čigar ostanke so našli v Afriki. Odkritje v Grčiji potrjuje, da obstaja povezava med evropsko
Tisti, ki na tem svetu ne vedo kam z denarjem — in takšnih niti ni malo —, imajo novo možnost za metanje denarja skozi okno. Otrokom lahko kupijo mini vespe, mini džipe, mini dirkalne avtomobile. Gre seveda za otroške igrače, pomanjšana vozila svetovnih znamk, povečini urejena na električni pogon. Zanje se je najprej navdušilo nemško tržišče, se pa bolezen širi tudi drugam. Da te stvari seveda sploh niso poceni, kažejo tele številke: najcenejša mini vespa iz Italije stane 289 mark, najcenejši avtomobilček stane 1600 mark, za nekoliko zahtevnejše igračke pa je treba odriniti od 4500 do 6000 mark. Ce jih imaš, seveda.
NADLEŽNA FOTOGRAFIJA
Vsi vemo, da je bilo o ekologiji veliko povedanega, še več napisanega. Toda večkrat gre vse to mimo pravih ušes. Če človeka zanese pot do kroškega broda, mimogrede naleti na grozljivo smetišče. Pričakoval bi, da bo smetišče kdo pospravil, a vse bolj se širi in na njem je mogoče najti vse od jogijev do svinjskih glav in še česa.
Le kaj bo leta 2000?
nj
DUH V STEKLENICI
in afriško celino.
Paleontološko najdišče v bližini Soluna, kjer so strokovnjaki začeli raziskovati že leta 1972, je zelo pomembno. Tu so že prej našli fosilne ostanke rastlinstva in živalstva, stare približno 9 do 11 milijonov let. Te najdbe so paleontologom pomagale pri da-tiranju lobanje.
S PRSTANOM ALI BREZ
Medtem ko v italijanski reviji Panorama ugotavljajo, da je v Italiji spet čedalje več ljudi, ki se odločajo za klasično poroko, je sveža nemška raziskava pokazala, da bi 53 odstotkov moških in 46 odstotkov žensk še najraje živelo na koruzi. Divji zakon se jim zdi dandanes še najboljša oblika sožitja. Še leta 1985 seje zdela poroka najbolj nujno potrebna 62 odstotkom Nemcev in 65 odstotkom Nemk. Demografski inštitut v Allenbachu je objavil, da živi v ZR Nemčiji v trdni izvenzakonski skupnosti 15 odstotkov ljudi med 20. in 29. letom starosti, med deset let starejšimi pa je takih koruzniških zvez le 8 odstotkov.
PODARJENE
MRCINE
Zdaj, ko se obe Nemčiji veselo družita, morajo vzhodnonemški graničarji rešiti prenekateri problem. Ne samo da so odstranili bodečo žico, zdaj so celo sklenili, da se bodo rešili psov čuvajev, ki so »stražili« nekdanjo mejo. Samo na jugovzhodu so graničarji domačemu prebivalstvu podarili 250 psov različnih pasem, ki so vsi dobrega" zdravja in v odlični kondiciji. Tiste pse, ki ne bodo dobili novih lastnikov, bodo pokončali.
ROMAN V ŽIVO
Pred nekaj dnevi je žilavi 73-letni Španec Camilo Jose Cela prejel iz rok švedskega kralja Nobelovo nagrado za literaturo. Njegova punca ga je nagradila posebej, z mladostnim poljubom. Cela zasluži tudi manjšo nagrado za pogum: njegova zaročenka Marina Coballero je stara vsega 27 let. Sicer je letošnji nobelovec še poročen in uradna soproga je njegovih let. A ker že dolgo vrsto let živita ločeno, se Švedi niso prav nič zgražali, ko je po nagrado prišel v družbi čedne Marine.
VISOKO
LEGLO
Leglo na najvišji ravni je prav gotovo pasja družina predsednika ZDA Busha in njegove soproge Barbare. Triletna springer španjelka Millie in njenih šest mladičev se je znašlo tudi na naslovni strani ameriške revije Life in na dolgi slikovni reportaži nekaj strani naprej. Millie je drugi španjel v družini in prva psica doslej. Stara je tri leta in Bushevi so se odločili, da bo naraščaj prvi in poslednji v Millijini karieri. Menda je prenaporno vzgajati v Beli hiši še legla mladih španje-lov, še posebno, ker sta ameriški predsednik in njegova soproga »sentimentalna« pasja lastnika. To pomeni, da spi Millie v njuni spalnici in ne vselej na svojem ležišču. Dostikrat dela družbo predsedniku v njegovi znameniti ovalni dvorani, kjer Bush uraduje, pa tudi druge sobe so je polne. Le v rezidenčni del Bele hiše nima vstopa, a še tja jo kdaj pa kdaj pripeljejo, če predsednikovi gostje želijo videti njegovo Millie. Kakor koli že: triletna Millie je eden najsrečnejših psov na zemeljski obli.
OPICE ZA MIZO
Na Tajskem je lastnik nekega hotela priredil pravo pojedino za opice, ki prebivajo v bližnjem budističnem svetišču. Živalce so atrakcija, in zato je Tajčev hotel vedno poln. Da bi se jim oddolžil, je možakar postavil mize in stole, razporejene po vseh gostinskih pravilih, natakarji pa so postregli kar dvanajst jedil in poslastic. Opice so bile sprva pridne, potem pa so se začele zabavati in so turiste škropile s sokovi in sifonom. Zvečer jih je čakala še večerja.
W VEČ TOPLOTE V BAŠ DOM
MARIBOR —————————
— SPECIALNI OLJNI KOTLI RL OD 20 do 40 kW Z BOJLERJEM ALI BREZ NJEGA ZA PRIPRAVO ČISTE SANITARNE VODE
— popolno izgorevanje — vroča kurilna komora — avtomatska regulacija
- SOLARNI BOJLERJI MODEL SAT IN SB EXPORT
— vakuumsko emajlirani
— možnost izkoriščanja več sistemov ogrevanja
— količina vode — 850 l/h
— SPECIALNI OLJNI KOTEL Z AVTOMATSKIM 2-STOPENJ-SKIM GORILNIKOM TVT REKORD ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE
— dimenzije in oblika primerne za vgradnjo med kuhinjske elemente
— program varčnosti
— vrhunski izkoristek do 92 %
— tiho obratovanje
— enostavna in hitra inštalacija
— popolno avtomatsko delovanje
DOBAVITELJ SODOBNEGA OGREVANJA
TOVARNA VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n. sol. o. MARIBOR

Samolepilne znamke
V tem hitro spreminjajočem se svetu ni veliko zoprnij, ki bi sto let ostale enako nadležne, ampak znamkam se je to posrečilo. Še dandanes se mučimo s tem, da jih previdno trgamo po perforirani liniji, slinimo, lepimo, si potem čistimo prste in kremžimo nad slabim ukusom v ustih. Tako kot so delali naši pradedi. Do kdaj še? Ne prav dolgo, saj znamkarski klasiki verjetno bije zadnja ura.
V Združenih državah Amerike so ta mesec poskusno dali v promet prvo serijo samolepljivih znamk, ki jih slavijo kot »najskrbneje raziskani in preskušeni izdelek v ameriški poštni zgodovini«. Prve samolepilne znamke so po 25 centov in na njih se ponosno šopiri ameriški orel.
KOZMETIKA JE STARA
Ženske in moški se ličijo že dobrih 5 tisoč let. Stari Egipčani so se barvali z mineralnim hema-titom, Sumerijci so imeli raje rumeno okro, medtem ko so stari Grki najraje uporabljali kabuki, belo barvo, na katero so nanašali rdeče vzorce. Kozmetika in lepotičenje je torej starodavna umetelnost in spada med tiste stvari, za katere lahko mirne duše rečemo, da niso nič novega na svetu.
Vrsta arheoloških izkopavanj je postregla z dokazi o starodavnosti kozmetike. Izraelski strokovnjaki so bili prvi, ki so se načrtno lotili predstavitve razvoja kozmetike skozi tisočletja. V Jeruzalemu so pripravili prvo tovrstno razstavo na svetu. Na nji je mogoče videti najrazličnejše starodavne kozmetične pripomočke in recepte, od tistega, s katerim
JUGOPRESLEY
Kult Elvisa Presleya, kralja rock and rolla, je trdoživ. Tako še vedno v ZDA vsako leto priredijo tekmovanje posnemovalcev slavnega pevca. Impersonator-jev, kot jim pravijo, nikoli ne zmanjka. Letos so se posnemovalci pomerili v Las Vegasu, zmagovalca pa je tisk opisal takole: »Ni bilo mogoče verjeti očem, kar so videle. Menda ni človek vstal iz groba. Kakšna neverjetna podobnost! Čudežna!« Naslova prvaka in občudovanja je bil deležen Andrija Sebič. Po imenu je razvidno, da gre za potomca izseljencev jugoslovanskega rodu.
WEISHAUPT GORILNIKI OD 21 DO 3500 kW SEDAJ TUDI ZA DINARJE
— najsodobnejša avtomatika
— elektromotorna zračna loputa
TVT — EVROPSKI
so si stari Egipčani pomagali proti plešavosti (uporabljali so mešanico levje, krokodilje in nil-skokonjske masti), do recepta Neronove žene, ki si je kožo naredila voljno in mehko s kopelmi v mleku oslic.
Razstava je tudi pokazala, da je bila kozmetika velik posel že od najstarejših časov civilizacije. Nekateri kozmetični pripravki in dišave so bili prava dragocenost, ki so jo lepote željni, morali enakovredno odtehtati v zlatu. Samo zamislite si, koliko zlata je za kozmetiko zmetal biblijski kralj Salomon. Imel je 700 žen in 300 priležnic, vse pa so hotele biti lepe!
Čigav je šampanjec?
Kitajci so nazadnje le popustili Francozom: poslej v tej socialistični državi na vinih in podobnih pijačah ne bo več nalepk z napisom šampanjec. Zanimivo je, da je doslej večina naših »rumenih« prijateljev menila, da je beseda šampanjec sinonim za vino. V resnici pa se šampanjec, tako so Francozi tudi poučili Kitajce, imenuje belo vino, ki ga pridelujejo v francoski provinci Šampanji. Francozi so se gle-. de omenjenih nesporazumov s Pekingom prerekali dolga leta, zdaj pa so le prišli na svoje.
- TRAJNOGOREČI IN UNIVERZALNI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE DO 120 kW
- KOTLI NA TRDNA, TEKOČA IN PLINSKA GORIVA ZA CENTRALNO OGREVANJE VEČJIH OBJEKTOV DO 3500 kW
— PEČI ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE KLETNE IN KUHINJSKE IZVEDBE
— TRAJNOGOREČE PEČI ZA SOBNO OGREVANJE
— avtomatsko delovanje
—* z vakuumsko emajliranim bojlerjem ali brez njega
— popolno izgorevanje
— enostavno kurjenje in vzdrževanje
62000 Maribor, Leningrajska 27 telefon: (062) 302-321 telex: 33-161 TVT MB YU
Predstavništvo:
11000 Beograd, Kataničeva 24/U telefon: (011) 450-685
STRAN 10
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
za vsakogar nekaj
—DOBRO JE VEDETI---------
MADEŽI NASPLOŠNO
Madeže na slikah morate odstraniti zelo previdno in spretno. Pri oljnatih slikah se jih lotite najprej s čopičem za prah in nato s milnico, narejeno s destilirano vodo. Nanesite jo mlačno ter obrišite in posušite z zelo mehko krpo. Nato nanesite čisto tanek film iz najboljšega rnande-Ijevega olja.
Madeži na pločevini in medenini odstranite tako da potopite krpo v plovčev prah in s tem zdrgnete madeže.
Madeže na puhastih odejah vedno očistite s tetraklormetanom ali bencinom. Voda in milo prodreta skozi tkanino in škodujeta polnilu. Madeže na klobukih iz klobučevine zdrgnite s najfinejšim smirkovim papirjem in zgladite s nohtom palca.
Madeži na žimnicah: mehko krtačo pomočite v bencin in del za delom skrtačite. Madeže na držajih nožev zdrgnite s limoninim sokom in soljo. Madeže na niklju zdrgnite z vlažno krpo, potopljeno v sol. Madeži na temnem blagu kostimov: krpico iste barve in po možnosti iz enakega blaga pomočite v zelo vročo amoniakovo vodo in s tem zdrgnite madeže.
Madeže na poliranem pohištvu odstranite tako, da krpo pomočite v vodo, v kateri se je namakalo kislo zelje in madeže zdrgnite. Zgladite s suho krpo.
Na kaj opozarjajo nohti?
KRPANJE NI POTREBNO
Spet si bo treba vzeti urico ali dve, da zakrpate raztrgane sinove kavbojke. Tudi možev pulover se na komolcih nevarno svetlika. Škoda bi ga bilo vreči stran. Saj ga ni treba in tudi za krpanje kavbojk ne potrebujete veliko časa. Pomagal vam bo lepko. Lepko je par zaplat, ki jih z malo truda nalepite na raztrgano mesto, pa naj bo na kolenih, komolcih ali zadnji plati. Za otroke je lepko narejen iz je-ansa. Za komolce pride najbolj v poštev lepko iz žameta. Kako skrijemo strgana kolena in komolce z lepkom? Regulator likalnika naravnamo med volno in bombaž. V likalniku ne sme biti vode. Z likalnikom pogrejemo mesto, kamor bomo nalepili zaplate. Na pogreto mesto položimo lepka, ga pokrijemo z likalni-
SVEČKA
Z dvema prtičema iz blaga bomo čedno okrasili jedilno mizo. Prtiča v različnih barvah in velikostih položimo enega čez drugega. Nato ju prepognemo, da nastane trikotnik. Vogal trikotnika pričnemo zavijati proti sredini. Nastane »svečka«, ki jo postavimo na sredino trikotnika.
kom in močno pritisnemo. Držimo 20 sekund in likalnika pri tem ne premikamo. Nato počakamo, da se zaplate ohladijo, in že so pred nami imenitne »nove kavbojke«. Če lepimo lepko na volnene izdelke, mora biti temperatura nižja, zato je čas lepljenja daljši. Zaplate lahko kupite v trgovinah.
So maščobe vzrok za zadah iz ust?
Neprijeten vonj iz ust ni vedno posledica obolenja v ustni votlini ali v prebavilih. Človek lahko skozi pljuča izdihava aromatične maščobne kisline, ki jih je v telesu pre-- več. Če nekaj dni uživa hrano brez maščob, se morda izgubi tudi neprijeten vonj. Tudi zobne obloge niso opomin za motnje v prebavilih. Včasih se naredijo iz odmrlih celic s površja jezika. To se zgodi predvsem takrat, kadar ne prežvečimo hrane dovolj temeljito in jezik pri prebavi ne sodeluje dovolj.
1.	Pogreznjeni nohti so lahko znak, da organizem potrebuje železo.
2.	Vodoravne črte, ki so bele, opozarjajo na neko vnetje ali zastrupitev. Včasih se takšne črte pojavljajo v času depresije.
3.	Navpične črte opozarjajo na vnetje slepiča ali zglobov ter prebavne motnje.
4.	Razširjeni noht opozarja na bolezni srca in krvnega ožilja, pomanjkanje kalcija v organizmu. Pijte pol litra mleka na dan in jejte svež sir.
Čedno in ne pretirano drago knjižno polico lahko naredite sami. Potrebujete 5 desk debeline 25 mm, širine 30 cm in dolžine 240, 210, 180, 150 in 120 cm, 4 nosilne lestve v merah 190 x 6 x3cm. Nosilne letve poljubno pobarvamo, police zaščitimo z brezbarvnim lakom. Na skicah je označeno, kako montiramo police na nosilne letve.
Radio murska sobota
Kuhajte z nami
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, v oddaji 21 232.
1.	Julija — Magnet
2.	Girl, I’m gonna miss you — Milli Vanilli
3.	That’s what I like — Jive Bunny & The Mastermix
4.	Lambada — Kaoma
5.	Varovalke padajo — Lačni Franc
Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi-fi videostudiem tia Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota (UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz) ob petkih od 18.00 do 19.00.
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Odgovore pošljite na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29/1, Murska Sobota. Kupone nalepite na dopisnice in pripišite »10 sekund«. Upoštevali bomo odgovore, poslane do 17. januarja 1990.

Rižev narastek z jabolki
Močnate jedi vsebujejo večjo količino škroba. Ta se pri kuhanju zelo napne in tako spremenjena zrnca so lahko prebavljiva in nasitna hrana. Z dodatkom maščobe se kalorična vrednost še poveča. Ker pa je večina teh jedi sestavljena iz preveč enostranskih živil, jih uravnotežimo tako, da k njim postrežemo sadni sok, sadno solato ali sveže sadje, med pripravo pa jim lahko dodamo sadje.
Tako ravnamo tudi z riževim narastkom: v 1 I vrelega mleka zakuhamo 20 dag prebranega in opranega riža. Med mešanjem ga kuhajmo, da se zgosti. Ohladimo in malo posolimo.
Posebej zmešamo: 6 dag margarine, 3 rumenjake in 3 žlice sladkorja. Odišavimo z vaniljo. Iz beljakov stepemo trd sneg. Tanko olupimo 3 do 4 srednje debela kisla jabolka in jih narežemo na drobne kocke. Pekač ali model izdatno namažemo z margarino ali mastjo in potresemo z drobtinami.
Vse sestavine rahlo zmešamo: ohlajen riž, zmešamo maso iz rumenjakov z dodatki, dodamo jabolka in trd sneg. Maso stresemo v pripravljen pekač in v vroči pečici pečemo, da svetlo porjavi. Še toplega narežemo na večje kose in ponudimo.
Namesto riža pa lahko za narastek vzamemo svežo proseno kašo. Ravnamo enako kot z rižem. Žal pa je pri nas proseno kašo močno izpodrinil riž. Poznavalci zdravilnih zeli pa jo še vedno zelo priporočajo zlasti pri črevesnih tegobah.
— Eni so za srp in kladivo, drugi za plug in motiko, a vsi so za božič. (Tinč)
— Pred ali po Markoviču! (Milica)
— Božičnih daril smo se res razveselili, za konvertibilni dinar pa bomo še videli. (Ja Ma)
__ Pa naj še kdo reče, da vladni paket ni za vso družino! (Mi Hi)
— Mama, od kdaj pa dedek Mraz nosi vlake bratstva in enotnosti? (Aleš)
TRGOVINA DOBRINA ROGAŠOVCI
Bojan Lah želi vsem strankam uspešno leto 1990 in se še naprej priporoča za ugoden nakup!
NAREDI SAM
OBESEK JE SRCE
Iz modro belega karirastega blaga urežemo dve srci. Sešijemo ju in napolnimo z vato. Prišijemo obroček s ključi, pa dobimo izviren obesek za ključe, ki je tudi prav ljubko darilo za nekoga, ki nam je pri srcu.
— NAREDI SAM--------
NAMIZNA URA
Preprosto namizno uro lahko naredimo, če premoremo staro uro, ki ima še dober mehanizem. Vtaknemo ga v ohišje barvastega akrila. Ura na sliki ima 10 x 10 cm veliko številčnico, visoka pa je 45 in široka 15 cm.
SESTAVIL MARKO NAPAST	NOVI PRED SEDNIK ZKS	EGIPTOVSKA BOGINJA	VEDA 0 HR VAŠKEM JEZIKU IN LITERATURI	LOMLJENJE	IZKUCANA BARVA PRI IGRALNIH KARTAH	SLOVITI AMERIŠKI VIOLINIST (YEHUDI)	JAPONSKI PISATELJ IN MISLEC UEDA
GOZDNA CVETLICA							
KAR SE IZRODI. TUDI POKVARJENEC							
DEL EKVATORIALNE GVINEJE							
FILMSKA IGRALKA KRAVANJA				MORSKA RIBA PRVA ČRKA AZBUKE			
LETEV					MEDMET MOŠKO IME		
AVTOMOBILSKA OZNAKA ROMUNIJE		TURŠKO MESTO ČREVESNA BOLEZEN					
NEZNANKA V MATEMATIKI				AMERIŠKA KUKAVICA ERBU			
ZASTOPNIK OTROKA PRI KRSTU						ŽIDI	GRŠKI KOŠARKAR SKI KLUB
KEMIČNA TOVARNA V LJUBLJANI							
DENARNA NAKAZNICA				NEKDANJI TISOČAK VALJEVO			
GLAVNA REKA V BURMI							
AVTOMOBILSKA OZNAKA ČAČKA			LATINSKO IME ZA JANEŽ				
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: zadrega, ideolog, nesnaga, Ane, not, Gott, LH, Amalija, R, Rab, Ra, krst, Ist, Ari, Strehar, omorika, Nat, Man.
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 11
RIŠE:ŠTEFAN CERVEK
In z nevihto ni bilo nič. Spet so poletele lastovke visoko v nebo. Oblaki so se razprli, razvlekla se je temina in zaslišal sem sestričnino vprašanje:
»Franček, Franček, kje pa si? Na pašo je treba gnati. .. Hitro pridi!..
in pase! sem v tisti sparini, odganjal mrčes s sebe in živine, ki je bila nemirna, da že dolgo ne tako. In vedno hujše je bilo. Krave so začele letati do! po Klemenčičevem travniku, dol ob Ročici. Podivjale so. Butale so se med seboj in proti večeru, ko bi že moral gnati živino s paše, je Seka dregnila telico, da se je ta nerodno opotekla in padla naravnost v Ročico.
Vse svetnike sem klical na pomoč, da ne bi živa! utonila, nato sem začel klicati še Liziko, teto in strica in še sosede povrhu. Cmeril sem se in pravil, da nisem jaz porinil telice v vodo, da jo je Seka. In vendar so me odslej zbadali mlinarjevi:
»Franček, Franček, tako si majhen, pa si vseeno porinil telico v Ročico ...«
In ko so moški in ženske, zbrani iz soseščine, začeli vlačiti lepo rejeno telico iz Ročice, se je pooblačilo, lastovke so začele letati nizko, in ko so padle prve debele kaplje, so se porazgubile v gnezda po bližnjih hlevih. Ljudje ob Ročici so vlačili telico iz vode z močnimi vrvmi, dež je bi! vse močnejši, da je nevarno drselo rešiteljem, začeli so padati, telica pa je nemirno mencala po blatni Ročici, saj so na nebu zagospodarili bliski. Strašno grmenje je bobnelo po dolini Ročice po Slovenskih goricah. Kot iz škafa je lilo in bali so se, da bo Ročica hitro narasla. Nekdo se je spomnil
V dolgem nagovoru je predstavnik iz Maribora, ki je nameni! največ besed naporom partije pri uresničitvi načrtov prve petletke končal:
»Naj živi ljudska republika Jugoslavija, naj živi največji sin naših narodov, tovariš Tito! Naj živi tovariš Stalin ...«
Ob domu kulture je bila popoldne gasilska veselica. Tudi Anzek in Gustek sta bila tam in s seboj sta prignala šestnajstletnega Južeka. Piti sta mu dala in Anzek ga je nagovarjal:
»Le pij Južek.. . Moški si že, pa sva te pripeljala z Gustekom na veselico . . . Naj babe vidijo, da imaš korajžo v hlačah ...«
In pili so ljudje, peli in plesali. Tudi trški funkcionar Pepek je bi! na rajanju, mlada aktivistka pa mu je delala družbo. Anzek je namigni! že krepko pijanemu Južeku:
»Južek! Vidiš tisto deklino... Tisto ziza-sto ?... Pojdi tja in jo malo pošlataj, če te je kaj v hlačah...«
In Južek se je zarežal in se korajži!:
»Kaj. . , Kaj. . . Misliš Anzek. . . Misliš, da si ne upam?. . .«
In že je opotekajoče hite! k aktivistki suhljati, pijani deček; začel jo je nadlegovati, okorno in grobo, da je zakričala od presenečenja in strahu. Pepek je zagrabil nasilneža in ga začel klofutati.
Takrat sta priletela zraven Anzek in Gustek. Zgrabila sta Pepeka in Anzek je zakričal:
»A tako, funkcionar si, Pepek, pa se spraviš nad otroka ... Otroka si upa vsak pretepati... Pa se pretepaj z mano, če si upaš, tovariš Pepek. ..«
Začel se je hud prepir in Pepek se je branil, češ da mu je Južek nadlegoval dekle. Udarci so začeli padati, potem še brce in Anzek je zatulil:
»Ti bom že pokazal tisto opico...«
Pretep je bit silovit, neusmiljeno so padali udarci. Ljudje so se nagnetli okoli pretepačev in nihče ni točno videl, kdo je z nožem zabodel Pepeka. Gneča je pač bila in ko je Pepek pade! in je pritekla kri, so se vsi razbežali, le funkcionarjevo dekle je čepelo ob njem. Pridrveli so gasilci, prisotni funkcionarji so zmedeno gledali in že so odnesli ranjenca v mariborski gasilski avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je na srečo kmalu okreva!
križemkražem po naših šolah
OH, TA ZIMA
Lansko zimo sem ves čas čakala, kdaj bodo začele padati prve snežinke. Vsak večer sem napeto prisluhnila vremenski napovedi, ki naj bi oznanila, da bo zapadel sneg, vendar...
Tudi letos-nestrpno pričakujemo ples prvih snežink, dočakamo pa le meglena jutra, sivino, ki nas obdaja skoraj ves dan.
Prišli so novoletni prazniki. Mamica je okrasila jelko z umetnim snegom in na oknih naredila tudi snežinke. Videti je bilo res lepo, a to ni isto, kot je v pravi zimi. Želim si, da bi lahko brata skotalila v snežno beli preprogi, ga skepala, čeprav bi se zaradi tega morda tudi jokal.
Ne spominjam se več dobro, kdaj smo se nazadnje veselo kepali s sošolkami in sošolci, kdaj smo deklice kriče bežale pred kepami naših fantov, kdaj sem nazadnje skrivoma prišla domov vsa snežna in premočena, kdaj-....
Danes bom spet sedla pred televizor in čakala vremensko napoved. Kdo ve, morda bodo vseeno napovedali sneg...
a	Laura Grah, 7. d, OŠ Dane Šumenjak-Miran,
Murska Sobota
Zima se je začela 21. decembra. Letošnja je zelo muhasta, ker sije sonce, namesto da bi snežilo. Kako naj se zdaj sankam, s- nučam in delam sneženega moža?	Mateja Kosi, 2. razr.,
OŠ Cven
MOJA PRIJATELJICA
Moji prijateljici je ime Katja. Spoznala sem jo že v vrtcu.
Stara je deset let. Hodi v 4. razred. Ima temno-rjave lase; tudi oči ima rjave. Je zelo pridna učenka. Zbira prtičke in znamke, a tudi zapleše rada.
Je zelo prijazna deklica in jo imam zelo rada.
DARJA LUTAR, 4. b, OŠ GABERJE
Srečanje
z Milanom
Vincetičem
Pred kratkim nas je obiskal prekmurski pisatelj in pesnik Milan Vincetič. Rodil se je v Stanjev-cih in sedaj poučuje slovenščino na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu.
Pesmi je začel pisati že v osnovni šoli in večina jih je bila posvečena dekletu, ki jo je imel rad. Potem je imel dolg premor in se je začel resno ukvarjati s pisanjem šele po srednji šoli. Postavljale smo mu zelo različna vprašanja in moram reči, da je na njih dobro odgovarjal. Priporočil nam je tudi, kaj naj bi brali mi, osnovnošolci. Predvsem nam je svetoval, naj preberemo knjigo Ajša Najša, ki jo je napisal Feri Lainšček, s katerim veliko ustvarjata. Vsaki od nas pa je podaril tudi zbirko pesmi z naslovom FINSKA.
Ta pogovor je bil zelo poučen, ker smo veliko zvedeli. Želela bi, da bi našo šolo obiskalo še več pisateljev in pesnikov.
SIMONA ŠEMEN, 8. b, OŠ BOGOJINA
na motiko in ljudje so skopali v nabrežje nekakšne stopnice in telica je poskočno, z dvignjenim repom prikorakala na svobodo.
Mi kri smo bili in teta je predlagala:
»Šnops spijte, da se ne boste prehladili!«
Meni žganja seveda niso ponudili, ker sem bil otrok, le Lizika je rekla:
»Smrkavec, šmrkav! Če bi bolje pazi! na živino, se to ne bi zgodilo... Saprabolt negda, kako smo vsi mokri... Še pljučnico lahko kdo dobi. ..«
In jaz sem tisti večer drgnil v stali s suho slamo telico, da se ne bi prehladila.
»Težki, težki časi so prišli... Bogokletniki nam vladajo, antikristi... Komunisti se jim pravzaprav reče ... Po Rusih so se vrgli... V tiste kolhoze bi nas radi spravili... Krucifiks negda, kam smo prišli...« je godrnjal Anzek v Golobovi gostilni, ki je bila zdaj nacionalizirana in je delal Golob v njej kot navaden natakar.
»Še križi so jim v napoto, tem antikristom... Si videl Anzek, kaj so naredili? Kristusa so vrgli ponoči s Poličevega križa . .. Tam v Spodnjem Por-čiču..." je doda! Gustek in si spil pošten požirek vina.
»Ja, ja, vrgli so ga ... Kristusa so vrgli s križa ... In tisti nori Pepek govori po sestankih, da ni več Boga ... Pomisli Gustek, kaj si je izmislil. Pravi, da nas ni ustvari! Bog... Iz opice pravi, smo prišli ljudje .. . Sakramenski opičjak... Jaz mu bom enkrat izbi! tisto opico iz glave . . . Mahnil ga bom, da se mu bodo prikazali vsi svetniki in potem naj mi še samo reče, da ni Boga ...« je bi! jezen Anzek.
Velik gasilski praznik je bi! pri Sveti Trojici. Kapelnik Be/na je na hitro naučil svoje fante igrati udarne, borbene, partizanske koračnice. In hodili so potem tisto jutro godbeniki gor in dol po trgu. Budnice so igrali in s tem so začeli slovesnost.
Pred gostilno sredi trga so postavili oder in na njem so se zbrali funkcionarji in borci iz Maribora, od Svetega Lenarta, pa nekaj zaslužnih domačinov je bilo tam: pred oder je strumno prikorakal trški gasilski poveljnik in zaprosi! je najvišjega predstavnika na tribuni, da bi dal znak za začetek gasilske parade.
In potem so korakali po trgu domači gasilci in njihovi kolegi iz vseh sosednjih vasi; z najboljšo opremo so bili iz Maribora. Strumen je bi! njihov korak in prah se je dviga! izpod nog, da so gostje na odru kašljali in hvalili odlično pripravljene gasilce obenem, zaploskali so, ko se je peljala mimo kočija z domačimi gasilskimi veterani, s starčki, starimi osemdeset let in več. In funkcionarji so si ogledoval brizgalne. Konji so jih vlačili po trgu in tisti na tribuni so si prikimavali, da so zares zastarele in da jim bo morala dati nova domovina sodobnejše.
»Kaj ti pa je danes? Že tretjič se odpravljaš po vodo...« me je vprašala Lizika.
»Tovarišica učiteljica nas je učila, da moramo uporabljati čisto in svežo pitno vodo... In naša pitna voda v tistem ... v tistem lesenem škafu je vedno postana. ., Skoraj, skoraj ni več za pitje ...« sem se delal pametnega.
»Ti mi pripoveduješ o postani vodi, ko te moramo s šibo goniti ponjo. .. Vem, vem, kaj te muči danes. .. Radovednost hodiš past.. . Misliš, da brez tebe pri sosedovih ne bodo mogli okrasiti hiše in napeči dobrot za gostijo ...« je drezala vame sestrična in zdelo se mi je, da tudi njo daje radovednost in bi najraje šla po vodo namesto mene.
Naslednjega dne se je poročila soseda, Nežina Micka. Vsa vase potegnjena, bledih in upadlih lic je odšla pred trojiški oltar z visokim, mičnim Kor-lom. Radovedne ženske, trške opravljivke, so staknile glave in besedovale:
»Jezus, Marija! Te Micke je sama kost in koža ...«
»Le kaj si bo začela s tem hrustom . . . Zdi se mi, da se je priženi! ta velikan iz Radehove . .. Povem vam, da jo bo Bog kmalu poklical k sebi... To ne gre skupaj. Bolna ženska pa tak henks ...«
»Mogoče bo pa le šlo vse po sreči?... Bog že ve, kaj dela ... Moškega ... Moškega pa so končno le dobile Nežine ženske...» se je končal klepet in obrazi žensk so se kislo zarežali.
Kor! in Micka sta preživela tistih nekaj mesecev v zadnji hiški. Malo sreče sta zaužila. Z jetiko na pljučih je bilo zdaj sicer bolje, a zamenjala jo je kostna tuberkuloza. Micka je večinoma ležala, noseča, nemočna, vedno bolj shirana, posušena.
Krofasta Neža in šantava Mica, starki, ki sta noč in dan molili, da bi ju že Bog poklical k sebi, sta posedali ob Mickini postelji, vzdihovali, jo tolažili, jokali; Neža jo je bodrila z vedno bolj opešanim, sikajočim, šumečim, piskajočim glasom:
»Kaj hočemo?... Bog nam pošilja preizkušnje .. . Trpeti moramo v tej solzni dolini... Po porodu bo vse drugače.. . Boš videla Micka ... Potrpi, zaupaj v Boga 4. .«
In v najhujših, najtežjih, najbolj bolečih trenutkih, je Micka komaj slišno stokala:
»Ljubi Bog, kaj sem ti storila, da me tako kaznuješ?. .. Ljubi, ljubi Bog, reši me . .. Po porodu me reši.. , Otroku pa pusti živeti. . .«
Rodila je drobceno dekletce. Sama kost in koža ga je bila, a bilo je žilavo, gibčno in vreščalo je, kot bi hotelo pokazati širnemu svetu, da zares živi.
Porodnici se je izpolnila goreča želja in potem je še bolj hirala v zadnji, obupno zatohli, po pos-canih plenicah in zdravilih smrdeči hiški.
»Ne odpirajte oken . Prosim, ne odpirajte, da se otrok ne bi prehladil... In mene strašno zebe ... Bolj kurite... O, Jezus... O, mati božja ... Zakaj me tako mučita .:je stokala Micka.
Večkrat sem prišel k ubogi, bolni sosedi. Ženski, ki me je imela rada in mi je nekoč kupovala igrače, spominke. Pozabi! skoraj pozabil sem, da me je včasih zatožila, ko sem spal med mašo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Najraje imam raco
Moja najljubša žival je raca. Ko sem bil majhen, sem imel igračko v obliki race. Ko sem bil star tri leta, me je mama vsak dan za kratek čas pustila samega na dvorišču. Jaz pa sem odšel k sosedovim. In ti so ravno klali race. Zelo so se mi smilile. Prosil sem jih, naj jih pustijo pri življenju. Tisti fant, ki je tam stanoval, je videl, kako se mi smilijo. Potem je eno raco ujel in mi jo odnesel domov. Ko je odšel, sem odbežal k mami in ji povedal, kaj se je zgodilo. Ona se mi je nasmejala, da bi videl, daje tudi ona vesela. Bila je malce jezna, ker sem bil ves nor na te race. Čez čas je prišel oče. Ko je videl moje veselje, mi je prinesel še enega racaka, da sem imel par. Pri naši hiši so se race hitro razmnožile. A prvo raco imam še vedno. Zdaj, ko sem večji, sem kupil še divjo raco in kitajsko raco. Ko imam čas, jih gledam. Vedno primerjam domačo in divjo raco. Velika razlika je med njima. Divja vedno poseda ob vodi in vedno bi letela. Enkrat mi je odletela v potok. Iskal sem jo in jo naenkrat zagledal. Nisem vedel, če je prava. Šel sem bližje k njej; sploh se me ni bala. Vedel sem, da moja raca upa k meni, če jo pokličem, kajti dajal sem ji ribe. Tako se je navadila, da je vedno, ko sem jo poklical, vedela, da bo nekaj dobila. Tudi zdaj sem jo poklical. Kot vedno je tudi sedaj prišla iz vode in pricapljala k meni. Ampak zdaj je bilo drugače. Prijel sem jo za peruti in jo odnesel domov. Oče ji je takoj peruti porezal.
Kitajske race so dobre nesnice, zato mi jih je oče naročil. Velike so kol . goske. V knjigi sem bral, da letno znesejo 180 jajc.
Neko nedeljo sem prinesel še kitajske race. Ves dan sem sedel ob drevesu in jih gledal. Če bi imel kamero, bi lahko posnel film.
GAŠPER TOM PA, 4. raz. OŠ ODRANCI
Kaj pomeni biti sam ?
To je kot prepovedana ljubezen, kot nekaj, kar nimaš, a si želiš.
Hudo je biti sam.
Kaj pomeni biti sam ? To je nekaj strašnega : kot telo brez duše, kot polje brez plodov. Hudo je biti sam.
Kaj pomeni biti sam ?
To je kot drevo brez življenja, kot roža brez cvetov, kot človek brez vsega.
Hudo je biti sam. BRANKO ERNIŠA, 6. raz..
Mamin
Zaloputnila sem z vrati. Končno sem doma! Ja, kje je pa mami? Aja, šele po tretji uri pride. Ubožica, še vedno je v službi. Kar zamislila sem si jo . .,
Sključena nad tistimi velikimi papirji. Že petnajst let se ukvarja s papirji, ravnili, tuši in vsemi tistimi stvarmi. Ko sem bila majhna, so mi te stvari pomenile nekaj čisto posebnega; tako rekoč so zaslužile slabo polovico vsega tistega, kar sem kdaj imela.
Tudi danes je tako.
Dela v podstrešnih prostorih. Tam je čudovito. Dosti svetlobe, lepo pohištvo, le cigaretni dim moti neko posebno vzvišeno vzdušje. Velika soba je razdeljena z lesenimi zidi, na katerih so tudi slike in risbe iz mojega otroštva. Tiho se sliši glasba in pogovor ljudi, ki jih sploh ne vidiš. Zvonijo telefoni in mami se včasih oglasi za veliko mizo: »Halo?« Potem govori o raznih, me-
OPAZOVALI W
SKOZI OKNO 5ri0 OPAZOVALI UČENCE 3. B RAZREDA. S TRDIM PAPIRJEM 30 ZAVIJALI HAJUNA DREVESA.
DEKLICE SO VEZALE Z VRVICAMI. TAKO SO DREVESCA ZAŠČITILI PRED LAČNIMI ZAJCI.
LIPOVEC DARKO, fr
0 3 STROČJA l/AS
OŠ KUZMA
delavnik
ni tujih, >službenih< temah.
Ko odloži slušalko, spet zasumijo listi, zasliši se ropotanje ravnil, škripanje tuša. Kljub tem neprijetnim zvokom, mami napenja možgane. Misli na razne mere vrat, oken, hiš, obliko stopnic . . . Vse, kar napiše na načrt je v nemščini.
Včasih nenadoma vstane in odide dol. Nazaj se vrne s kupom knjig in listov. Gor pride z dosti bolj vedrim obrazom. Pravi, da jo ta hoja >gor-dol< sprosti.
Spet sede za mizo, napreza oči in premetava ravnila. Občasno pogleda navzgor in se zravna. Vem, boli jo hrbtenica. Vselej se zato boji za mojo držo in ponavlja: »Ko sediš, pazi na zdravniške predpise!« (Sama se jih seveda nekdaj ni držala in ima težave.) Mora skočiti na pomoč tudi kakšnemu neizkušenemu novincu. Pravi, da ji je to v veselje, čeprav mora eno in isto večkrat ponoviti. Rajši ima ljudi kot predmete. Zato je tudi nekdaj želela biti medicinska sestra. Rada pa je risala od ranega otroštva in jo tudi ta poklic, ki ga opravlja danes, osrečuje.
Rade jo obiskujejo tudi njene prijateljice in takrat jo šef gleda nekoliko postrani. Sicer pa, tudi čenče, pa čeprav na delovnem mestu, so včasih dobrodošle. Mami pravi, da si ne more predstavljati, kaj bi počela v času, ko ne bi sedela v službi.
Ojoj, že prihaja! Ni živčna kot ponavadi. Lepo. Stekla jo bom pozdravit in se z njo marsikaj pomenila . ..
BIANCA ŽVORC 8. a, OŠ DANE ŠUMENJAK, M. Sobota
Pri kovaču
V naši vasi sta dve kovačnici. Kovač obdeluje železo. Na velikem ognjišču ima žerjavico, tja nasuje koks in požene meh. Železo se hitro ožari in kovač ga lahko oblikuje s kladivom in kleščami. Dela konjske podkve, železne ograje, prikolice in druge izdelke.
Sandi Balažič, 3. raz.., OŠ Odranci
STRAN 12
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
spori
STOLPEC UREDNIKA
REKREACIJA ZA VSE
Športno društvo v krajevni skupnosti Tišina. ki deluje komaj tri leta, je gotovo eno najaktivnejših v Pomurju, saj se uveljavlja na tekmovalnem in rekreacijskem področju. Lani je društvo organiziralo kar 38 športnorekreacijskih prireditev in z različnimi aktivnostmi pritegnilo 3.710 udeležencev. Zelo pester in privlačen program aktivnosti pa so pripravili tudi za letos. Skupno načrtujejo 23 množičnih športnorekreacijskih prireditev, od katerih jih sedem uvrščajo v vseslovensko akcijo Razgibajmo življenje. Prva taka akcija bo že v marcu, ko bodo v Tropovcih pripravili ciklokros. V aprilu bodo organizirali tekaški kros, v maju tek mladosti in ribiško tekmovanje, v avgustu tradicit nalni. 10. jubilejni kolesarski maraton treh src in kolesarsko dirko za pokal krajevne skupnosti Tišina, v septembru pa še tretji pomurski rekreacijski tek. Poleg teh bodo pripravili še vrsto prireditev, ki so privlačne za vse občane, od najmlajših do najstarejših. Med te sodijo igre sreče, spretnosi in znanja, vaške igre, prikaz žetve in mlač-ve. razni turnirji in druga srečanja. Letos bodo pripravili tudi rekreacijske dneve ter zabavne igre s starimi običaji. Na novo pa bodo ustanovili tudi badmintonsko sekcijo.
Poleg zelo pestre športno-re-kreacijske ponudbe pa športno društvo v krajevni skuonosti Tišina uspešno rešuje vprašanje športnih objektov. Samo za letos načrtujejo začetek gradnje klubskih prostorov kolesarskega kluba v Tropovcih in ureditev športno-rekreacijske-ga centra pri osnovni šoli na Tišini. V načrtu pa imajo še urejanje igrišč in slačilnic v posameznih krajih krajevne skupnosti Tišina. Posebej velja tudi omeniti, da si bodo pretežni del sredstev zagotovili sami s prireditvami in ob pomoči pokroviteljev. Računajo pa tudi na pomoč krajevne skupnosti in Zveze telesnokulturnih organizacij. Največji delež pa bodo zagotovili s prostovoljnim delom. Gre za zgledno športno društvo, ki bi ga kazalo posnemati.
Feri Maučec
Odbojka
SLAB ZAČETEK -DOBER KONEC
Odbojkarji Agroploda Ljutomera, ki predstavljajo Pomurje v najvišjem tekmovanju — prvi slovenski ligi, so v jesenskem delu tekmovanja pristali na sedmem mestu z 10 točkami.
To je uvrstitev, ki so jo v klubu pričakovali, saj z odhodom treh standardnih igralcev niso mogli ponoviti lanskega uspeha. Dejstvo je namreč, da so šest igralcev prve postave in štirje kadeti premajhno jamstvo za uspešne taktično tehnične menjave. Precejšnja pridobitev za ekipo pa je bil Fujs, ki je prišel iz Pomurja, saj je bil skoraj na vseh tekmah med najboljšimi. Ljutomerčani so letošnjo sezono začeli izredno slabo, saj so karštiri tekme zapored izgubili, čeprav je treba priznati, da z objektivno boljšimi nasprotniki, z izjemo tekme z Mislinjo doma, ki bi jo lahko premagali. V nadaljevanju prvenstva pa so Ljutomerčani, ki prav gotovo sodijo med boljše ekipe, pokazali pravo vrednost. Zanimiva je tudi ugotovitev, da igrajo Ljutomerčani boljše doma, kjer so dosegli štiri zmage, zunaj pa le eno.
Kaj lahko odbojkarji Agroploda Ljutomera pričakujejo v drugem delu tekmovanja v slovenski ligi? Boljše uvrstitve od jesenske si skoraj ne morejo obetati, saj igrajo eno tekmo več zunaj. Poleg tega pa imata trener Tone Ficko in pa njegova desna roka Jože Šumak premajhno število kakovostnih igralcev, saj bi lahko ena sama poškodba igralca iz prve postave že vplivala na uvrstitev ekipe. Upajo pa seveda, da se to ne bo zgodilo in da boTahko ob koncu tekmovanja obdržali uvrstitev iz prvega dela tekmovanja, s čimer bi bili tudi zelo zadovoljni. Poleg tega pa imajo Ljutomerčani tudi težave z denarjem, saj jim pokrovitelj Agroplod in pa ZTKO Ljutomer ne moreta zagotoviti potrebnih sredstev za tekmovanja. Zato jih morajo dodatno zbirati.
Kajakaštvo-	’
MARIČ-VEREŠ PRVA
Na 12 km dolgi progi reki Savi od Podsuseda do Zagreba je bil tradicionalni novoletni spust, ki ga je pod pokroviteljstvom Sportskih novosti pripravil KK Slavija iz Zagreba. Med 60 kajakaši in kanuisti iz BiH, Hrvaške in Slovenije, so bili tudi trije tekmovalci BD Mura iz Kroga in se lepo odrezali, saj so zasedli eno prvo in eno tretje mesto. Prvo mesto sta osvojila Marič—Vereš med člani C2, Varga pa je bil tretji med člani Cl. Zmagal je državni prvak Arnautovič pred državnim reprezentantom Skokom. Tako so kroški tekmovalci dobro začeli letošnjo sezono.
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, ki tekmujejo v drugi republiški ligi vzhod, so si zagotovile drugo mesto.
Foto: N. Juhnov
BITI V REPREZENTANCI JE PRIZNANJE
Odbojka, ki si v zadnjih letih vse bolj utira pot v Pomurju, ima v svojih vrstah nekaj mladih in perspektivnih igralcev. Med te gotovo sodi osemnajstletni Darko Horvat iz Sobote, učenec četrtega letnika naravoslovno-matematične usmeritve na SCTPV v Murski Soboti, sicer pa član O K Pomurje iz Sobote. To je potrdil s svojimi nastopi v slovenski mladinski reprezentanci, pa tudi v članski ekipi Pomurja, ki je jesenski prvak v drugi republiški ligi vzhod.
— Odbojka je tvoj najbolj priljubljeni šport. Kako si se odločil zanj ali se ukvarjaš tudi z drugimi športi?
»Za odbojko me je navdušil oče, ki sem ga včasih spremljal na tekmah. Igra me je pritegnila, saj se mi je zdela zelo dinamična in kombinatorna. Poleg tega pa je odbojka šport, kjer je zelo malo poškodb, grobosti v igri pa praktično ne more biti. Čeprav se ukvarjam predvsem z odbojko, rad zaigram tudi tenis in košarko, v zimskem času pa tudi zelo rad smučam.«
— Si stalni član slovenske mladinske reprezentance, ki je na letošnjem tradicionalnem turnirju republik in pokrajin zasedla prvo mesto, koliko časa že nastopaš v republiškem dresu?
»V slovenski reprezentanci sem začel nastopati že kot pionir, nadaljeval sem v kadetski reprezentanci, zadnja tri leta pa nastopam v mladinski reprezentanci. Če seštejem vse tri sekcije, v slovenski reprezentanci nastopam že sedem let. V tem času smo dosegli vidne uspehe, med drugim smo osvojili prvo mesto na partizanski olimpiadi v Foči, lani smo bili
stali jesenski prvaki v drugi republiški ligi vzhod. Kakšne pa so možnosti za uvrstitev v drugo republiško ligo?
»Naslov jesenskega prvaka smo osvojili brez poraza in imamo prednost štirih točk. Ob tej prednosti ter dobri fizični in psihični pripravljenosti na drugi del tekmovanja mislim, da nam prvo mesto ne more uiti iz
NAŠ POGOVOR
drugi na turnirju mladinskih reprezentanc republik in pokrajin, letos pa celo prvi, česar sem še posebno vesel.«
— Kaj pomeni biti, član slovenske odbojkarske reprezentance?
»Nastopi v reprezentanci so posebno doživetje, saj spoznavaš nove ljudi, kraje; neprijetna pa so dolga potovanja in naporni treningi, saj treniramo tudi po šest ur na dan, vendar brez tega ne gre., Kljub temu pa mi članstvo v reprezentanci veliko pomeni in je tudi priznanje za vsakega športnika.« — Odbojkarji Pomurja so po-
rok. Za ta uspeh pa imata velike zasluge tudi strokovni vodja kluba Ivan Hochsteter in trener Borut Praček, s katerim se odlično razumemo.«
— Kakšni pa so tvoji nadaljnji načrti oziroma želje v odbojki?
»Po končani srednji šoli odhajam v vojsko, potem pa nameravam nadaljevati študij, zato tačas težko povem kaj določenega o načrtih v zvezi z odbojko. Za zdaj si želim le to, da bi lahko tudi med služenjem vojaškega roka nemoteno treniral, če bo to seveda mogoče. Želim pa si tudi, da bi odbojkarji Pomurja postali člani prve slovenske odbojkarske lige in da bi s soigralci nadaljevali z dobrimi igrami ter tako navduševali vedno več ljubiteljev odbojke.
Feri Maučec
Košarka
Košarkarice Pomurja druge
V zadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški ženski košarkarski ligi vzhod je ekipa Pomurja v Hrastniku premagala istoimensko moštvo s 67:48. Strelke za Pomurje: Borčeva 31, Brezičeva 13, Drožinova 10, Ciganova 6, Harijeva 5 ter Forštna-ričeva 2. Košarice Pomurja so zasedle drugo mesto za Metko iz Celja.
Pomurje premagalo Radgono
V predzadnjem kolu tekmovanja v drugi republiški moški košarkarski ligi je ekipa Pomurja v pomurskem derbiju v Soboti premagala Radgono s 101:96. Strelci: Gomboc 30, Cigut 20, Klemar 19, Juteršnik 13, Kerčmar 12, Roškar 5 in Bilič 2 za Pomurje ter Grgič 36, Čavič 32, Štihec 12, Do-manjko 6, Golob in Senekovič po 5 za Radgono. V zadnjem kolu igra Radgona z Elektro, Pomurje pa gostuje v Rušah.
DRUGA ZMAGA LJUTOMERČANOV
V dvanajstem kolu tekmovanja v območni moški košarkarski ligi vzhod je Ljutomer jiremagal Kungoto z 80:58. Strelci za Ljutomer: Luci 34, Skrbenta, Mlinarič in Semenič po 10, Bežan 8, Pušenjak 5 ter Filipič in Štefanec po 2. To je bila druga zmaga Ljutomera, ki bo v naslednjem kolu igral s Koroško na Ravnah.
ŠD Tišina	*
Priznanja in nagrade najboljšim
Športno društvo v KS Tišina je ob koncu leta pripravilo priložnostno slovesnost, na kateri so najzaslužnejšim podelili priznanja in nagrade. Prireditev je popestrila ritmična skupina tišinske osnovne šole.
Za najboljšega športnika so razglasili Draga Pertocija, drugi je bil Branko Bukovec (oba strelstvo) in tretji Ludvik Vogrinčič (kolesarstvo). Za najboljšo športnico so izbrali Metko Horvat pred Polonco Flegar (obe strelstvo) in Vido Lapoši (rokomet). Najboljša ekipa ŠD Tišina je članska ekipa SD Koloman Flisar Tišina pred pionirsko ekipo KK Tropovci in ekipo MN Gradišče. „
Srebrne plakete društva so prejeli: Nataša Domjan, Jože Fanč, Viktor Kos, Vinko Šnurer in Karel Turner, bronaste pa: Drago Križan Franc Pertoci, Alojz Ratnik, Jože Seršen in Vlado Zorec. Posebna priznanja so prejeli: Dragan Aleksič, Jože Ozvatič in Jože Ružič. Najuspešnejši društvi v lanskem letu sta bili KK Tropovci in MN Gradišče.
Namizni tenis
IZPADLA V PREDTEKMOVANJU
Na republiškem prvenstvu v namiznem tenisu za pionirje posamezno in dvojice, ki je bilo v Ljubljani, sta sodelovala tudi Sobočana Horvat in Šadl. Izpadla sta že v predtekmovanju.
v PETEK V GORNJI RADGONI
ŠPORTNO ZABAVNA PRIREDITEV IZBIRAMO ŠPORTNIKA LETA
ZTKO Gornja Radgona prireja v petek, 12. januarja 1990, ob 17 uri v Domu kulture v Gornji Radgoni tradicionalno športno-za-bavno prireditev Izbiramo športnika leta. Na prireditvi bodo razglasili najboljšega športnika, športne ekipe, šolska športna društva m rezultate delavskih športnih iger za leto 1989. Prav tako bodo zaslužnim telesnovzgojnim delavcem podelili priznanja m Bloudkove značke. Na prireditvi pa bo sodeloval tudi znan športnik — skrita oseba.
Dvoranski hokej
SOBOČANI TRETJI
V Zagrebu je bil turnir v dvoranskem hokeju za memorial Mladena Krkača. Sodelovalo je 12 ekip, ki so se v predtekmovanju pomerile v treh skupinah. V B skupini je sodelovala tudi ekipa ABC Pomurke iz Murske Sobote in zasedla tretje mesto. Sobočani so premagali Trešnjevko s 5:3 in Slogo s 4:3 ter izgubili z Jedinstvom (vse ekipe so iz Zagreba) z 0:8.
Mali nogomet
Turnir v Lendavi
Nogometni klub Nafta pripra-. vlja turnir v malem nogometu, ki bo v soboto in nedeljo; 20. in 21. januarja 1990, v telovadnici Osnovne šole Draga Lugariča v Lendavi. Kavcija je 100 dinarjev. Prijave zbirajo v gostilni Kančal. Žrebanje bo v četrtek, 18. januarja, ob 18. uri v gostilni Kančal. Prva tri mesta bodo nagradili.
ZMAGA METEORJA
TVD Partizan Ljutomer je pripravil tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu. Med 18 ekipami iz lendavske, ormoške, radgonske in ljutomerske občine je zmagala ekipa Meteorja iz Ljutomera, ki jo sestavljajo učenci srednjih šol Pomurja. V finalu so premagali Železne Dveri s 6:2. Tretja je bila ekipa Buč-kovec.	T. F.
Strelstvo
Zmaga Tišine v Rušah
V Rušah je bilo spominsko tekmovanje L Pohorskega bataljona v streljanju z zračno puško. Med 20 ekipami je zmagala Tišina z 834 krogi pred Večerom, 828, Avgustom Majeričem, 824. in Jovom Jurkovičem, 823 krogov. Pri posameznikih je bil Kocbek (Videm) z 283 krogi drugi, Pertoci z 270 tretji in Bukovec (oba Tišina) z 269 krogi četrti.
Odbojka
PRVENSTVO BAKOVEC
Društvo Partizan Bakovci organizira v soboto, 13. januarja 1990, ob 9.00 vaško prvenstvo v odbojki za člane. Prijave in žrebanje v petek, 12. januarja, ob 18.00 v prostorih društva. Najboljši igralci in ekipe dobijo nagrade.
Šah
Zmagovalec Alen Kelemen
Šahovsko društvo Radenska Pomurje je pripravilo decembrski hitropotezni mladinski turnir. Med 23 ša-histi in šahistkami je zmagala Mirica Marič pred Alenom in Petrom Kele-menom, Tomažem Buzetijem in Urošem Benkom. Po desetih turnirjih, ki so jih izvedli v lanskem letu, pa je zmagovalec Alen Kelemen (z 88 to-člcami) pred Mirico Marič in Petrom Kelemenom (po 85) ter Katarino Marič (66 točk).
Namiznoteniška šola
Namiznoteniški klub Sobota bo pripravil namiznoteniško šolo za učence drugih in tretjih razredov osnovne šole. Kandidate bodo vpisovali v sredo, 17., in v četrtek, 18. januarja, od 17. do 18. ure v mali telovadnici SCTPu, Murska Sobota.
Strelstvo
PRVI PORAZ TIŠINE
V sedmem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi je ekipa NTU Slovenj Gradec premagala Tišino s 1481:1468 krogi, kar je prvi poraz Tišine. (Pertoci 378, Bukovec 372, Gider 364 in Flegar 354). Noršinci pa so premagali Unior s 1454:1408 krogi. (Balaško 367, D. Špindler 367, Lj. Špindler 362 in Horvat 358).
Lestvica
A Majerič	7	6 1 10285	12
TIŠINA	7	6 1 10278	12
NTU S. Gradec -	7	6 I 10248	12
Kovinar	7	4 3 10231	8
Žalec	7	4 3 10219	8
NORŠINCI	7	4 3 10195	8
Steklar	7	3 4 10217	6
Rudnik	7	2 5 10076	4
Celje	7	1 6 10068	2
Unior	7	0 7 9987	0
		K. T.	
VODI LJUTOMER
V sedmem kolu tekmovanja v drugi republiški strelski ligi sever so pomurske ekipe dosegle naslednje izide: Panonija : Jovo Jurkovič 1465:1483, ABC : Središče 1435:1417, Kovinar : Ljutomer 1421:1412 in L Pohorski bataljon: SCT 1447:1407 krogov.
Lestvica
LJUTOMER	7	6 1		10046	12
J. JURKOVIČ	7	5	2	10173	10
PANONIJA	1	5	2	10061	10
ABC POMURKA	7	4	3	10001	8
B. Kidrič	7	4	3	9936	8
I. Poh. bataljon	7	4	3	8633	8
SCT	7	3	4	9901	6
Središče	7	2	5	9826	4
ELRAD	7	1	6	9834	2
Kovinar	7	1	6	8399	2
K. T.
Radio Sobota
ŠPORT OB 16.15
Zaradi sprememb v programu soboškega radia, bo odslej športna oddaja vsak ponedeljek ob 16.15 in ne ob 17.00. kot je bila doslej.
Nogometaši Hodoša — člani druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota. Stojijo od leve: F Magyar (trener), A. Belak, G. Toth, R. Bunderla, D. Gašpar, J. Lepoša, S. Časar in D. Časar. Čepijo: F. Abraham, E. Lepoša, Š. Barber, G. Tamaško. M. Gorenji, E. Tamaško in L. Gorza. Manjkajo: L Časar, D. Kovač, E. Kerčmar, D. Žlebič in E. Novak.
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 13
i	Radijski in televizijski spored od 12. do 18. januarja
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
5.30 Prebujajte se z nami ( Petkova jutranja oddaja z vami in za vas. Pomurska javna tribuna o vsem, kar vas teži na številki 21-232 in 21-579!), 8.00 Konec jutranje oddaje, 16.00 Uvod v popoldansko oddajo, 16.15 Romano vilago — Svet Romov, 1630 Kronika, 16.45 Glasba, obvestila, 17.00 Aktualno, 1720 Glasba, reklame. 18.00 21-232.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Reklame, obvestila, glasba, 17.00 Aktualno s sobotno anketo, 17.20 Strokovnjak odgovarja. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
LJUBLJANA
9.00 Spored za otroke in mlade. 10.30 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka.
11.00
9.00 Mozaik: Spored za l otroke in mlade, V hribih se j dela dan. Prepovedane igre, i 10.55 Domovina, nemška i nadaljevanka. 14.50 Teleski
90: Pripravimo se na smučanje. 15.25 Svet na zaslonu. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik, ponovitev. 18.00 Spored za otroke in mlade. 18.20 Pika Nogavička. 18.50 Risanka. 1930 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Nafta, angl, dokum. serija. 21.20 Ulice San Francisca, ameri-
Triglavski narodni
park. 13.25 New Swing Quartet, ponovitev. 13.55 Pogumen kot Lassie, igrani film. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik i. 16.45 Spored za otroke in mlade. 16.55 Športni dogodek. 18.30 Iz tropskega deževnega gozda, dokum. serija. 19.00 Risanka, 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3 x 3.20.30 Križkraž. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.25 Jack Razparač, zadnji del angl, nadaljevanke. 23.10 Sloviti primer, angleški film.
9.00 Nedeljska kuhinja — kontaktna oddaja v živo z obilico glasbe, humorjem Mikija Roša, Srečanjem na pomurskem valu. Od 10.30 do 12.00 ekskluzivni gost nedeljske kuhinje, s katerim lahk uro in pol kramljate in ga sprašujete vse, kar’ vas zanima: Marjan Kralj, znani vodja priljubljene oddaje radia Ljubljana, V nedeljo zvečer. Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Pregled novic, 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
TV LJUBLJANA
5.30 Prebujajte se z nami’ (Ponedeljkova jutranja oddaja tudi tokrat ali biti predvsem vaša, zato pokličite na 21-232 ali 21-579 Skupaj nam bo laže, reformo bomo prebrodili z boljšo voljo!), 8.00 Konec jutranje oddaje.
16.00 Uvod v oddajo 16.15 Športna oddaja, 16.45 Obvestila, glasba. 17.00 Aktualno, 17.20 Reklame, glasba, 18.00 Socialna tema (kaj je z delavci Sobote, ki so po stečaju podjetja ostali brez službe — sodelujte na 21-232 ali 21-579!).
5.30 Prebujajte se z nami! (Če vam je do dobre volje in še boljše glasbe, naravnajte radijske sprejemnike na valovno dolžino murskega prebujanja. Dobro jutro!), 8.00 Konec jutranje oddaje 16.00 Uvod v oddajo popoldan, 16.15 Pogovor v živo (o zadnji podražitvi vrtcev — možnost sodelovanja v živo na 21-232 in 21-579), 17.00 Aktualno, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
jTV LJUBLJANA
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
i ška nanizanka. 22.15 Tv । dnevnik 3. 22.35 Pogledi. I 2330 Cestne igre, avstralski : film.
TV ZAGREB
'TV ZAGREB
' Prvi program
830 Tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 1930 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 21.00 Zabavna oddaja, 21.45 Dnevnik, 22.10 Kultura. 23.15 Noč in dan.
Prvi program
8.50 Tv v šoli, ponovitve, 13.00 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Dva filma za groš (f), 21.55 Dnevnik, 22.10 Humoristična oddaja. 23.35 Nočni program.
8.55 Otroška matineja. 10.10 Jack Razparač, zadnji del angl. nadaljevanke. II.00 AIo, alo, zabavnohu-moristična oddaja. 11.30 Videomeh. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka. 14.55 Kolo sreče. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Superman II, ameriški film. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 M. Krleža: Glembajevi, nadaljevanka. 21.25 Zdravo. 22.45 Tv dnevnik 3.
Program 13 2:
10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Mama, boli me!, 2. del. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Kartoteka zemlje, amer, dokum. serija. 20.50 Brata Gorišek, dokumentarne iveri. 21.50 Športni pregled. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV LJUBLJANA
9.00 Zimski počitniški spored. 9.50 Mozaik: Glas-
bena folklorna Utrip, Zrcalo,
oddaja. Mernik.’
16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik, ponovitev. Zdravo. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 K. Apostolova:	Navzkrižja,
bolgarska drama. 21.35 Osmi dan. 22.20 Tv dnevnik 3. 22.40 Človek in glasba, 7. oddaja.
Program 13 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 S poti po Indiji: Rajska dolina. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Super prevodnost, zadnji del angl, znanstvene oddaje. 21.00 Športna oddaja. 21.15 Zabavnoglasbena oddaja. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi.
9.00 Zimski počitniški spored. 10.50 Mozaik, Športna oddaja. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik L 16.45 Mozaik, ponovitev. 17.40 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 1930 Tv dnevnik L 20.05 Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka. 21.05 Aktualno: Žakaj jemo tako drago hrano. 22.10 Tv dnevnik 3.
Program 13 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.25 Teleski 90: Pripravimo se na smučanje. 19.00 Folklorni ansambel Pirin. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer: Veliki nemi film — Zlomljeni cvetovi, ameriški film (čb). 22.15 Svet športa. 23.05 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Tv v šoli, ponovitve. 13.55 Mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 1830 Lorentz in sinovi, 1930 Čas v sliki, 20.15 Ak-tiX, Y — nerešeno, 21.20 Dinastija, 2.15 Filmske novitete, 22.45 Max Headro-om, 23.50 Zvezda zakona (film),
Drugi program
16.45 Hotel, 17.30 Svet živali, 18.00 Kraljevo sodišče na Bavarskem, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Diagnoza, 21.20 Znanost, 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport 22.50 Umetnine
TV MADŽARSKA
8.30 Norman Mailer, angl. film. 930 Szecheyijevi dnevi, madžarska serija.
pon.
10.20 Johannes
Brahms, nemški film. 16.55 Lepi madžarski plesi. 17.00 Za upokojence. 1730 Teka, uporabni napotki. 17.40 Filmska reportaža. 19.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Od česa pa živijo tu ljudje? Kabaret 21.25 Eva in Vera, češki film. 22.45 TV dnevnik.
TV ZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli,
14.05 Mladinski spored,
18.00 Družinski magazin, 18.30 Šport, 19.00 Tedenski tv pregled, 1930 Čas v sliki, 20.15 Kdor reče A..., 22.15 Lovec (f), 23.50 Nori par (f)
Prvi program
10.00 Mladinski spored, 11.00 Kmetijska oddaja, 12.00 Zabavna glasba, 13.00 Serijski film, 14.05 Nedeljsko popoldne, 16.05 Odisejada 2001 (I), 17.00 Film, 18.45 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Glembajevi (nadaljevanka), 21.15 Dnevnik.
Prvi program
8.30 Ponovitve, tv v šoli.
17.00	c; -----.a
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota j
TV AVSTRIJA
MARJAN KRALJ V NEDELJSKI KUHINJI
»Ta pravi« radijec, ki na Slovenskem najbolj slovi po oddajali V nedeljo zvečer, bo prvi, otvoritveni gost murskega vala v Nedeljski kuhinji v nedeljo, 14. januarja, med 10.30 in 12.00. Verjamemo, da ga boste oblegali z vprašanji po telefonih 21-232 in 21-579.
9.00 Zimski počitniški spored, Navzkrižja — bolgarska drama, Vedno popoldne — avstral. nadalje-
vanka.
15.20 Teleski 90:
Pripravimo se na smučanje. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik. 18.05 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Ime rože. ital.-nem. franc, film. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Zvezdni prah, zabavno glasbena oddaja.
Program LJ 2:
16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Skrivnostni svet, amer, dokum. serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 A. Foerster: Gorenjski slavček, opera. 21.45 Svet poroča. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Ponovitve, tv v šoli, 17.00 Mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Film, 22.35 Dnevnik, 23.00 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
Prvi program
TV LJUBLJANA
9.00 Zimski počitniški spored, Indijanske legende, Mostovi. 15.25 Mozaik. 15.55 Žarišče. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik. 18.00 Spored za otroke in mlade. 18.50 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 D. Baker: Paracelsus, angl, nadaljevanka. 21.05 Tednik: 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Komedija na slovenskem odru — O. Wilde: Važno je imenovati se Ernest.
Program 13 2:
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.25 Pripravimo se na smučanje. 18.00 Regionalni programi — Studio Mar: bor. 19.00 AIo, alo, zabavi o humoristična oddaja. 1930 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 V hribih se dela dan: Za Grintovci, dokum. serija. 21.00 Mali koncert: La Rosetta. 21.15 Summerzeit-Winterzeit, dokum. oddaja. 21.45 Večerni gost. 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi.
TV ZAGREB
Prvi program
8.30 Ponovitve, tv v šoli,
17.00
Mladinski spored.
19.30 Dnevnik, 20.00 Refleksi (pol. oddaja), 21.05 Kviz, 22.25 Dnevnik, 22.50 Noč in dan.
Drugi program
11.50 Šport, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Kraljevo sodišče na Bavarskem, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Imeti in ne imeti (f), 21.55 Srčni list, 22.20 Šport, 22.50 Jazz.
TV MADŽARSKA
9.10 Enovitost živega sveta. 9.25 Risanka. 9.45 Pravljica. 10.15 Glasbene vilice. 10.45 Klinika, pon. 3. dela. 11.30 Naš ekran, v nemščini. 15.05 Angleška hiša, 1. del. 1535 Glasbeni film. 17.25 Zemlja na posodo, 15. del. 17.45 Pravni primeri. 1830 Sosedje, pon. 19.30 TV dnevnik. 20.10 Misija, angleški film. 22.15 Lujza Gecser, portret. 22.45 TV dnevnik.
Prvi program
9.00 Ponovitve,
17.15 Mladinski spored. 19.30 Dnevnik, 20.00 Najdaljša Maistrova Mariborska noč (drama), 21.00 Zunanja politika, 21.30 Dnevnik, 22.00 Nočni spored.
19.30 Dnevnik, 20.00 Smaragdni gozd (f), 21.40 Kontaktni magazin, 22.40 Dnevnik. 23.05 Noč in dan.
TV AVSTRIJA
14.00
19.30
Mladinski spored, Čas v sliki, 20.15 Jaz o sebi
(tv film), 21.20 Rigoleto (opera).
Drugi program
19.00 Avstrija danes, 19 30 Čas v sliki, 20.15 Agent brez imena (f), 22.00 Solo za dvojico (f),
TV MADŽARSKA
8.15 Za otroke. 10.10 Spodnja Kalifornija. 10.55 Košarka. 14.25 Družinska nedelja. 15.40 Vohljač. 16.10 Tri želje. 17.25 Panorama; »DD Država«. 18.15 Delta, znanstveni poročevalec. 19.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 20.00 Dnevnik. 20.15 Ubij druga dva, TV film. 21.40 Igralka Erzsi Galambos. 22.35 Telešport, sabljanje, pokal Caola. 23.40 Video strani.
Komisija za kadrovske zadeve sveta delovne skupnosti Zaporov Maribor z oddelkom zapora v M. Soboti
objavlja
prosta dela in naloge:
— POOBLAŠČENA URADNA OSEBA — KUHAR — pripravnik
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja mora kandidat imeti še:
— srednješolsko izobrazbo gostinske smeri — smer kuhar, — odslužen vojaški rok,
.— ne sme biti kaznovan in ne v kazenskem postopku, — sposobnost za delo z ljudmi.
Delo bo sklenjeno za določen čas — za dobo 6 mesecev. Izbrani kandidat bo v pravicah iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugih posebnih pravicah iz dela izenačen s pooblaščenimi uradnimi osebami organov za notranje zade e (zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev).
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema kadrovska služba Zaporov Maribor. Vošnjakova 16, 8 dni od dneva objave.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00
14.05
18.00
18.30
Ponovitve, tv v šoli. Mladinski spored, Družinski magazin,
Lepotica in zver, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Po-
nedeljkov šport, 21.15 Lovec, 22.10 Šladko življenje (D.
TV MADŽARSKA
8.30 Poulična umetnost, pon. 9.25 Danes v eni hiši, pon. 10.30 Ponovitve: Teden, Delta. 16.40 Video no-
vice. 16.50 Poročila munščini. 17.45 Četrt
ure za
gospodarstvo. 18.00 Koledar 1990, magazin. 19.00
Cimbora. 19.30 TV
19.00
dnev-
nik. 20.05 Jaz sem že takrat povedal, spored Istvana Kallaija. 21,20 Panorama,s vetovna politika. 22.10 Moja umetnina. 22.30 TV dnevnik.
Prvi program
9.00
14.00
18.00
18.30
Ponovitev, tv v šoli, Mladinski spored, Družinski magazin, Lepotica in zver.
19.30 Čas v sliki, 20.15 Pozejdone vi vrtovi 21.05 Ro-da-Roda, 22.10 Štirje sinovi Katje Elder (f), 0.10 Simon Templar
TV MADŽARSKA
830 7 čudežev tehnike. 9.00 Barbari, TV film. 9.50 Panorama, pon. 10.35 Telovadba za invalide. 16.50 Panonska kronika. 17.00 Poročila v nemščini. 17.05 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.40 Četrt ure za gospodarstvo. 17.55 Sherlock Holmes, 3. del. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Klinika, 4. ' del. 20.55 Studio '90. 21.40 Varstvo umno prizadetih. 22.00 Glasbeni TV klub. 22.50 TV dnevnik.
9.00
14.00
18.00
18.30
Ponovitve, tv v šoli, Mladinski spored, Družinski magazin, Lepotica in zver,
TV AVSTRIJA
19.30 Čas v sliki, 20.15 Dediščina Guldenburgov, 21.10 Hotel Raj (f), 22.40 Velik Dingsov posel (f),
Drugi program
17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Kraljevo bavarsko sodišče, 1830 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Enrico Fermi — atomski fizik (tvf), 22.00 Čas v sliki, 22.25 Šport, 22.30 Teleskop, 23.15 Svet tridesetih let.
Prvi program
9.00 Ponovitve, tv v šoli,
14.00
18.00
18.30
19.30 Kviz,
Mladinski
spored,
Družinski magazin, Lepotica in zver, Čas v sliki, 20.15
21.15 Videoteka,
23.20 Okus po medu (f), Drugi program
17.15 Svet živali, 18.00 Kraljevo bavarsko sodišče, 18.30 Glasbene želje, 19.00 Štajerski utrip, 1930 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitična oddaja, 21.20 Spekter, 22.00 Čas v sliki, 22.20 Klub 2
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8.30 7 čudežev tehnike. 9.00 Loriot, zabavni film. 9.20 Szechenyijevi dnevi, pon. 10.05 Tretji kanal. 16.30 Video novice, 16.40 Poročila v slovaščini. 16.45 Manjšine Evrope, Albanci v Italiji. 17.15 Robert Rato-nyi show. 17.50 Madžarski arhitekti v Ameirki. 18.30 Pokrajine, mesta, , ljudje. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Samotne žene, franc, film. 21.50 Novi svet, zunanja politika. 22.35 TV dnevnik.
8.30 Henrik IV., angl, film. 10.55 Danes v eni hiši, pon. 12.10 Telovadba za invalide. 16.25 Panonska kronika. 16.35 Poročila v srbo-hrvšačini. 16.40 Muzeji sveta. 1730 Tretji kanal. 18.15 Svet leta 2000; Sekanje gozdov, nove njive, namakanje. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ulica obsojenih na smrt, avstralski film. 21.40 Domače ogledalo. 23.00 TV dnevnik.
avtotehna
PRODAJNI PROGRAM VOZIL
OPEL:
•	CORSA SWING, 3 vrata, od 147.000.—
•	CORSA DIESEL, 4 vrata, od 181.300.—
•	KADETT LS J, 3 vrata od 172.360—
•	KADETT TURBO DIESEL LS J, 5 vrat, od 234.750.—
NAVEDLI SMO TOVARNIŠKE CENE -
VSE INFORMACIJE: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, telefon: 042/49-466.
Vestnik pozna pot v Evropo. Se nam pridružite?
Podpiramo pluralizem, podjetništvo in — človečnost!
Komisija za delovna razmerja OŠ Bakovci objavlja prosta dela in naloge:
1.	snažilke za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
2.	snažilke za določen čas s polovičnim delovnim časom.
Pogoj pod 1. točko je končana osnovna šola in stalno bivališče v Bakovcih.
Prijave pošljite v 10 dneh po objavi oglasa.
STRAN 14
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
Delegatsko glasilo občine
Murska Sobota
Številka 1
Leto X
11.	januarja 1990
VSEBINA 1. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA, DNE 11.JANURJA 1990
1.	Osnutek odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Murska Sobota
OSNUTEK ODLOKA O ODVOZU IN ODLAGANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI MURSKA SOBOTA
Na predlog Izvršnega sveta SO Murska Sobota, ki je določil besedilo osnutka odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Murska Sobota na seji, dne 8. 12. 1989, sta osnutek odloka obravnavala Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Murska Sobota na skupnem zasedanju zborov skupščine dne 21. 12. 1989.
Temeljna ugotovitev je bila, da predstavlja predloženi osnutek pozitiven odnos do reševanja številnih problemov, ki se pojavljajo predvsem v zvezi z odlaganjem komunalnih odpadkov v naši občini že vrsto let. Znano je namreč, da vse do letošnjega leta v občini nismo imeli trajno urejenega odlagališča komunalnih odpadkov in smo bili prisiljeni stvari reševati z začasnimi rešitvami. Še posebej pa je bilo neurejeno zbiranje in odlaganje
komunalnih odpadkov po krajevnih skupnostih, kjer odlaganje raznih odpadkov v najbližjih gramoznih jamah ali drugih kotanjah niti ni bilo sankcionirano. Vsekakor pa predloženi osnutek odpira tudi številna nova vprašanja in dileme, do katerih se bo potrebno opredeliti tudi v javni razpravi. Želja predlagatelja in pripravljalca odloka je vsekakor tvorno sodelovanje vseh subjektov družbenega in gospodarskega življenja ter občanov, zato bomo vsako pripombo, posredovano v času javne razprave temeljito proučili in nenazadnje upoštevali v nadaljnjem postopku sprejemanja.
Predvsem pa želimo tvorno sodelovanje krajevnih skupnosti in predlagamo obravnave- po krajevnih skupnostih, na katerih smo pripravljeni zagotoviti tudi našo udeležbo.
Osnutek odloka bo v javni razpravi do 28. 2. 1990, občani, organi, organizacije in skupnosti pa lahko svoje pripombe, sugestije, predloge in stališča posredujejo Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve občine M. Sobota.
I.	SPLOŠNE DOLOČBE L člen
S tem odlokom se določa vrsta, zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje odlagališč komunalnih odpadkov na območju občine Murska Sobota.
2.	člen
Določila tega odloka so obvezna za vse subjekte gospodarskega in družberiega življenja ter občane, pri katerih nastajajo komunalni odpadki (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter organizacije in krajevne skupnosti, ki po Zakonu o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 5/82) opravljajo dejavnosti zbiranja, odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov ter urejanja odlagališč komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).
3.	člen
Odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov za mesto Murska Sobota ter naselja: Rakičan, Bratonci, Lipovci, Beltinci, Lipa, Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bakovci, Nemčavci, Martjanci, Moravske Toplice. Tešanovci, Bogojina, Filovci, Ivanci, Mlajtinci, Noršinci, Lu-kačevci. Krog. Satahovci, Murski Črnci, Gradišče, Tišina, Tropovci, Petanjci, Murski Petrovci, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Borejci, Vanča vas, Rankovci, Sodišinci, Gederovci, Krajna, Skakovci, Polana, Predanovci, Brezovci, Lemerje, Puževci, Štrukovci, Cankova, Markišavci, Gorica in Puconci opravlja Podjetje »Komunala« Murska Sobota s sistemom smetiščnih posod.
V naseljih Vaneča, Moščanci, Dankovci, Mačkovci, G. Petrovci, Šalovci, Hodoš, Križevci, Zenkovči, Bodonci, Radovci, Grad, Vidon-ci, D. Slaveči, G. Slaveči, Kuzma, Kruplivnik, Krašči, Ropoča, Perto-
ča, Večeslavci, Jurij, Rogašovci, Vadarci,Domajinci, Beznovci in Topolovci opravlja odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov Podjetje »Komunala« Murska Sobota s sistemom kesonov.
V vseh ostalih naseljih na območju občine opravljajo odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti lahko dejavnost odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov prenesejo na Podjetje »Komunala« Murska Sobota z ustreznim sporazumom in soglasjem IS SO Murska Sobota.
4.	člen
Krajevne skupnosti lahko namesto sklenitve sporazuma predlagajo odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov po komunalni organizaciji upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve občine Murska Sobota in sicer za posamezna naselja, dele naselij ali celotna območja krajevnih skupnosti.
Odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov po komunalni organizaciji predlaga tudi komunalni ali sanitarni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), če ugotovi, da odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov v posamezni krajevni skupnosti ali v naselju ni zadovoljivo in zaradi tega obstaja nevarnost onesnaženja okolja.
Inšpektor poda predlog potem, ko ugotovi, da krajevna skupnost v predpisanem roku ni izpolnila naloženih obveznosti za izboljšanje stanja.
Sklep o odvažanju in odlaganju po komunalni organizaciji v tem primeru sprejme IS SO Murska Sobota.
5.	člen
V mestu Murska Sobota in v naseljih, .navedenih v 3. členu odloka, je obvezno sortiranje in odlaganje komunalnih odpadkov v sred
2 - DELEGATSKI VESTNIK
stva za odlaganje iz 10. člena tega odloka ter odvažanje komunalnih odpadkov iz vseh stanovanjskih in poslovnih prostorov ter drugih površin.
Sredstva za odlaganje na teh območjih si morajo uporabniki nabaviti v roku 3 mesecev od uveljavitve tega odloka, na ostalih območjih pa v roku 1 leta.
6.	člen
Krajevne skupnosti, ki opravljajo dejavnost odvažanja in odlaganja komunalnih odpadkov na svojem območju, lahko opravljajo to dejavnost tudi za posamezna naselja ali zaselke drugih krajevnih skupnosti, če je to glede na izvor, količino in samo organizacijo odvažanja in odlaganja odpadkov smotrno.
O tem se sklene med krajevnimi skupnostmi ustrezen sporazum oz. dogovor.
II.	VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
7.	člen
Za komunalne odpadke se štejejo nenevarni odpadki, ki nastajajo v proizvodnji, prometu in porabi v naseljih.
8.	člen
Komunalni odpadki, ki jih je dolžan izvajalec redno odvažati, so:
a)	trdni organski (ostanki hrane) in anorganski odpadki iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter ostalih površin (ohlajeni pepel, ohlajeni ogorki, konzerve, steklo, manjši kovinski, tekstilni, papirni in plastični odpadki);
b)	razni drobni lažji proizvodni odpadki, za katere uporabniki ugotovijo, da niso uporabni kot surovina za nadaljnjo uporabo.
9.	člen
Ostali komunalni odpadki, ki se zbirajo na posebnih zbirnih mestih, so: a) kosovni odpadki: pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, hišna oziroma stanovanjska oprema (škdljke, umivalniki, kadi ipd.);
b)	sežgan kužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij ob upoštevanju določil zakona o ravnanju z odpadki in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
c)	odpadni gradbeni material, kamenje, jalovina;
č) odpadki iz proizvodnje, ki niso uporabni za proizvodnjo;
d)	ohlajeni ogorki iz skupnih kurilnih naprav;
e)	fekalije v greznicah;
f)	trdne usedline cestne kanalizacije v požiralnikih in čistilnih napravah ob upoštevanju tovrstnih predpisov;
g)	zavržena vozila.
III.	ZBIRANJE IN ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV
10.	člen
Uporabniki morajo odlagati komunalne odpadke v:
a)	kovinske tipizirane zaboje na kolesih,
b)	kovinske ali plastične smetiščne posode (80—120 1),
c)	kovinske tipizirane velike zaboje (kesone) 5—10 m3, ' č) druge posode, ki jih določi izvajalec,
(v nadaljnjem besedilu: smetiščne posode).
Obliko, normativ oziroma sredstva za zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov določi izvajalec v skladu s tehnologijo odvažanja oziroma strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov. Za mesto M. Sobota in naselja iz 3. člena odloka določi v‘soglasju z Izvršnim svetom SO Murska Sobota.
Uporabniki so dolžni odlagati odpadke v tisto vrsto smetiščnih posod, ki jih določi izvajalec.
11.	člen
V kovinsko tipizirane zaboje na kolesih in v kovinske smetiščne posode je prepovedano odlagati:
a)	gradbeni material, kamenje, blato, zemljo, travo, vejevje in hlevski gnoj,
b)	odpadke v večjih kosih (večja embalaža, industrijski odpadki iz industrijske proizvodnje in obrti),
c)	usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov.
V katerokoli smetiščno posodo iz 10. člena tega odloka pa je prepovedano odlagati:
a)	odpadke v tekočem stanju;
b)	nesežgan kužen odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij;
c)	tleče, lahko vnetljive in eksplozivne snovi in druge posebne odpadke;
č) neohlajene ogorke.
Prepovedano je odlagati neuporabne odpadke v kesone, ki so namenjeni za odlaganje sortiranih uporabnih komunalnih odpadkov.
12.	člen
Zbirno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, na katerem uporabniki redno odlagajo komunalne odpadke v smetiš
čne posode, navedene v 10. členu tega odloka. Zbirno mesto je lahko v objektu ali na prostem, če v objektu zanj ni prostora.
Odjemno mesto za komunalne odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža komunalne odpadke.
Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto ma istem prostoru.
13.	člen
Zbirno in odjemno mesto za komunalne odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem in ne smeta ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
14.	člen
Zbirna mesta določajo, urejajo in vzdržujejo uporabniki, ki se lahko dogovorijo za skupno zbirno mesto z uporabo skupne smetiščne posode. Odjemna mesta določijo sporazumno uporabniki in izvajalec.
15.	člen
Določbe tega odloka o zbirnih in odjemnih mestih so dolžni upoštevati načrtovalci pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij.
16.	člen
Izven smetiščnih posod na zbirnih mestih in izven odlagališča komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati komunalne odpadke.
17.	člen
Uporabniki v sporazumu z izvajalcem določijo v zgradbah ali izven zgradb primerna mesta za ločeno odlaganje sortiranih uporabnih komunalnih odpadkov.
18.	člen
Zbiranje uporabnih komunalnih odpadkov so dolžne organizirati poleg izvajalca tudi organizacije združenega dela za odkup in predelavo odpadkov, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju občine Murska Sobota in sprejeti program zbiranja komunalnih odpadkov v sodelovanju z izvajalcem, IS SO M. Sobota, krajevnimi skupnostmi in uporabniki.
19.	člen
Nevarnih odpadkov se ne sme odlagati v smetiščne posode in na odlagališče komunalnih odpadkov, temveč se morajo odlagati v skladu z določili zakona o ravnanju z odpadki in pravilnika o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi.
20.	člen
Uporabniki so dolžni skrbeti, da so smetiščne posode nameščene tako, da je omogočen čim bližji in lažji dostop smetarskim vozilom in delavcem izvajalca ob praznenju teh posod.
21.	člen
Kjer je izvajalcu omogočen dostop do zbirnega mesta, mora le-ta smetiščne posode prenesti ali prepeljati do odjemnega mesta in jih po izpraznitvi vrniti na zbirno mesto.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izvajalec ni dolžan vračati izpraznjenih posod na zbirno mesto pri individualnih uporabnikih.
22.	člen
Uporabniki so dolžni povsod tam, kjer izvajalcu ni omogočen dostop do zbirnega mesta na dan rednega odvoza komunalnih odpadkov, pred pričetkom odvoza dostaviti sredstva za odlaganje komunalnih odpadkov na odjemna mesta in jih takoj po izpraznitvi vrniti na zbirna mesta.
23.	člen
Kadar izvajalec pri praznjenju smetiščnih posod onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan takoj očistiti.
Uporabniki so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih mestih za komunalne odpadke in dovoznih poteh do odjemnega mesta.
Uporabniki so v zimskem času dolžni odmetati sneg tako, da je omogočen dostop do smetiščnih posod.
24.	člen
Obrati družbene prehrane, gostinske organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov in nudijo gostom hrano, morajo odlagati ostanke jedil, v kolikor ni organiziran poseben odvoz ali jih ne uporabljajo za krmljenje živali, v smetiščne posode v plastičnih vrečkah.	:
VARIANTA:
»Obrati družbene prehrane, gostinske organizacije združenega dela in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost z delovnimi sredstvi v lasti občanov in nudijo gostom hrano, morajo
DELEGATSKI VESTNIK - 3
ostanke hrane odlagati v posebne tesno zaprte posode.«
Zdravstvene in veterinarske ustanove morajo odpadke odlagati na način, ki ga določi sanitarni oz. veterinarski inšpektor.
Tudi v drugih primerih, kjer zbiranje razsutih organskih komunalnih odpadkov v smetiščne posode povzroča motnje za okolico (smrad), lahko inšpektor zahteva tak način odlaganja takih odpadkov od uporabnikov.
25.	člen
Tipizirane smetiščne posode iz 10. člena so si dolžni nabaviti uporabniki na svoje stroške glede na količine komunalnih odpadkov v takšnem številu, daje ob rednem odvozu komunalnih odpadkov zagotovljena ustrezna prostornina posod.
V primerih, kjer je organizirano zbiranje odpadkov v kesonih, so le-ti lahko last izvajalca in so njegovo osnovno sredstvo.
Lastnik smetiščne posode je dolžan le-te na lastne stroške vzdrževati ter-dotrajane oz. poškodovane nadomestiti z novimi in jih najmanj dvakrat letno očistiti.
26.	člen
Izvajalec je dolžan odvažati komunalne odpadke iz 8. člena 2-krat tedensko, oz. po potrebi, po naprej določenem razporedu. Razpored odvoza določi izvajalec, ki ga objavi na krajevno običajen način.
Odvoz ostalih komunalnih odpadkov iz 9. člena zagotovi izvajalec po posebnem dogovoru z uporabniki. Te odpadke je izvajalec dolžan odstraniti v roku 24 ur po prejetem naročilu.
27.	člen
Izvajalec je dolžan smetiščne posode sprazniti na določen dan odvoza, čeprav, posoda ni polna.
28.	člen
Izvajalec mora za odvoz komunalnih odpadkov uporabljati specialna vozila, ki so namenjena samo za odvoz odpadkov. Vozilo mora biti urejeno tako, da je omogočeno higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje (prekucnik).
29.	člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, parkiriščih, športnih igriščih in na drugih javnih površinah morajo lastniki oz. uporabniki namestiti standardizirane koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košev in funkcionalno površi- , no zgoraj navedenih objektov mora lastnik oz. uporabnik redno čistiti in vzdrževati ter odpadke vsak dan odlagati v smetiščno posodo.
30.	člen
Organizatorji večjih kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času, ko traja prireditev, opremljeni z ustreznimi smetiščnimi posodami, praviloma odprtimi tipskimi zaboji (kesoni), po končani prireditvi pa poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti, odpadki pa odpeljejo na odlagališče.
31.	člen
Dispozicija odpadnih tekočin se sme vršiti le na način in pod pogoji, ki jih določajo posebni predpisi in drugi akti, izdani na podlagi teh predpisov ter ta odlok.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz usedalnikov je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam. ■Okolica greznic in usedalnikov mora biti po izraznitvi očiščena in razkužena.
Fekalije in usedline se sme prečrpavati le v posebne zaprte posode (cisterne) ter odvažati in prazniti na mestih in krajih, določenih z dovoljenjem pristojnega organa.
IV. ODLAGANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
32.	člen
Odlaganje komunalnih odpadkov je dovoljeno le na lokacijah, ki so določene s prostorskim delom družbenega plana občine Murska Sobota. Pogoji gradnje in sanacije odlagališč pa se določijo s prostorskimi izvedbenimi akti.
V aktu iz prejšnjega odstavka je potrebno predvideti tudi lokacije gradnje in sanacije posebnih odlagališč za odpadne gradbene in druge neškodljive materiale, da se s tem omogoči njihova smotrna izraba.
33.	člen
Odlagališča komunalnih odpadkov upravlja izvajalec. Izvajalec skrbi, da je odlagališče v redu vzdrževano tako, da se čim dalj časa uporablja in da vplivi odloženih komunalnih odpadkov ostanejo v mejah odlagališča.
Izvajalec mora odlagališče komunalnih odpadkov urejati v skladu z ureditvenim načrtom odlagališča in ga sproti sanirati. Po končanem odlaganju pa mora odlagališče sanirati po načrtu sanacije.
34.	člen
Na območjih, kjer ni urejenega odlagališča komunalnih odpadkov, se smejo komunalni odpadki do ureditve le-tega odlagati v posebne vodonepropustne kesone, katerih lokacijo določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve na predlog krajevne skupnosti, oz. pristojnega inšpekcijskega upravnega organa.
Tako zgrajena začasna odlagališča upravlja krajevna skupnost, ki skrbi za red in čistočo ter za pravočasno praznjenje kesonov ter odvoz komunalnih odpadkov na urejeno odlagališče komunalnih odpadkov.
35.	člen
Izven odlagališč komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje komunalnih odpadkov.
Kdor odlaga komunalne odpadke izven odlagališč, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na centralno odlagališče. Če tega ne stori, jih odstrani na njegove stroške izvajalec takoj, ko dobi zahtevo od krajevne skupnosti, sanitarnega ali komunalnega inšpektorja.
Če storilec ni znan, odstrani komunalne odpadke izvajalec na zahtevo krajevne skupnosti, sanitarnega ali komunalnega inšpektorja na stroške krajevne skupnosti.
36.	člen
Odlagališče komunalnih odpadkov mora biti označeno s firmo upravljalca in z opozorilnimi znaki o prepovedi uporabe ognja, požiganja odpadnih snovi in prepovedi gibanja nepoklicanih oseb na odlagališče.
V. NAČIN OBRAČUNAVANJA ODVOZA IN DEPONIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV
37.	člen
Cene iz povračila za odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se določajo v skladu z veljavno zakonodajo s področja komunale in oblikovanja cen.
38.	člen
Obveznost plačila stroškov za odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov nastane z dnem, ko izvajalec prične z odvozom komunalnih odpadkov na določenem območju oz. ko uporabnik prične uporabljati stanovanjski ali poslovni objekt.
39.	člen
Stroške zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov so uporabniki dolžni plačevati mesečno oz. v rokih in na način kot to določa izvajalec.
40.	člen
Uporabnikom, ki pripeljejo sami odpadke na centralno odlagališče odpadkov, izvajalec obračuna stroške storitev od m3 pripeljanih komunalnih odpadkov po veljavnem ceniku oz. po določilih sklenjene pogodbe.
Uporabnikom, za katere je določeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v tipiziranih zabojih na kolesih ali v kovinskih smetiš-čnih posodah (80 I), se stroški odvoza komunalnih odpadkov zaračunavajo po m! stanovanjske in poslovne površine.
Uporabnikom, za katere je določeno zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov v kovinske tipizirane zaboje (kesone), se stroški odvoza komunalnih odpadkov zaračunavajo po prostornini kesona (industrija) oz. po številu prebivalcev za posamezna naselja (gospodinjstva).
Za poslovne površine se štejejo tudi odprte površine, ki jih uporabnik uporablja za svojo dejavnost in sicer za čas, ko so te površine v uporabi.
42.	člen
Uporabniki so dolžni izvajalca obveščati o spremembah stanovanjskih in poslovnih površin in drugih dejstvih, ki vplivajo na višino plačevanja storitev odvoza komunalnih odpadkov.
Izvajalec je dolžan upoštevati prijavljene spremembe takoj ob za-1 četku naslednjega meseca, v katerem je bila prijavljena sprememba.
V primeru, da uporabnik ni obvestil izvajalca o povečanju stanovanjskih ali poslovnih površin, se nove površine upoštevajo od dneva začetka dejanske uporabe povečanih površin.
VI.	OSTALE DOLOČBE
, 43. člen
Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno uporabo smetiščnih posod (odlaganje posebnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi ipd.). V primeru kršitve je dolžan kršilca prijaviti pristojni inšpekciji.
4 - DELEGATSKI VESTNIK
Vil.	NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
44.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in komunalna inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v M. Soboti.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
45.	člen
Z denarno kaznijo od 500.000 do 1,500.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
1.	če odlaga komunalne odpadke izven odlagališč komunalnih odpadkov ali odlaga komunalne odpadke izven smetiščnih posod,
2.	če odlaga nevarne odpadke v smetiščne posode ali na odlagališče komunalnih odpadkov,
3.	če odlaga v smetiščne posode predmete, katerih odlaganje je po 11. členu odloka prepovedano,
4.	če ravna v nasprotju z določili 24. člena odloka,
5.	če ne odvaža komunalnih odpadkov po v naprej določenem razporedu.
6.	če ne zagotovi higijenski način nakladanja in odvažanja komunalnih odpadkov ali če odlagališča ni primerno označil in vrši odlaga-. nje v nasprotju s sanitarno-higijenskimi predpisi,
7.	če ne vzdržuje smetiščnih posod, oz. jih ne čisti in dotrajanih pravočasno ne zamenja,
8.	če ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu in ne poskrbi za urejeno in prometno varno odjemno mesto,
9.	če ne odlaga komunalnih odpadkov v tisto vrsto smetiščnih posod, ki jih določi izvajalec, oz. če komunalnih odpadkov ne sortira,
10.	,če ne nabavi sredstev za odlaganje komunalnih odpadkov v predpisanem roku,
11.	če v določenem roku ne izpolni naloženih obveznosti za izboljšanje stanja po ukrepu iz 4. člena odloka,
12.	če ravna v nasprotju ž določili 30. člena odloka,
13.	če ne namesti košev, oz. če jih redno ne vzdržuje ali jih ne prazni,
14.	če ne poravna stroškov izvajalcu v roku in na način, ki ga določi izvajalec.
Z denarno kaznijo od 5.000 din do 250.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
46.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 din do 250.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, če stori prekršek iz 1,2, 3, 7, 8, 9, 10 in 14 točke predhodnega člena tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Ta odlok se ne nanaša na odlaganje nevarnih in strupenih odpadnih materialov, katere mora tisti, ki jih ustvarja, odlagati na posebna odlagališča.
48.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati ustrezne določbe odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi v občini M. Sobota'(Ur. objave, št. 7/65, 8/75 in 13/75).
49.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Obrazložitev:
I.	Pravna podlaga:
Pravna podlaga za sprejem pdloka je podana v 41. členu Zakona o komunalnih dejavnostih, ki določa, da lahko občinska skupščina s svojim odlokom predpiše obvezno uporabo, obvezno plačilo posameznih komunalnih storitev, pogoje in način opravljanja komunalnih dejavnosti in komunalni red. Zakon o ravnanju z odpadki pa opredeljuje komunalne odpadke in pooblašča občinsko skupščino, da s svojimi predpisi uredi režim ravnanja z odpadki, sanacijske ukrepe, neposredno odgovornost občanov, hišnih svetov in organizacij ter da zagotovi potreben družbeni nadzor.
II.	Obstoječe stanje:
Področje ravnanja z odpadki urejajo ustrezne določbe odloka o ukrepih za zdravo okolje ljudi v občini M. Sobota, ki je bil sprejet leta 1965 ter za tem dvakrat spremenjen in dopolnjen.
Odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov v občini opravlja Podjetje »Komunala« in posamezne krajevne skupnosti. V organiziran odvoz komunalnih odpadkov so vključena vsa gospodinjstva v mestu M. Sobota in v naselju Rakičan ter deli naselij: Lipovci. Bratonci, Beltinci, Nemčavci, Černelavci in Vešči-ca.
Skupaj je v organizirani odvoz vključenih ca. 4000 gospodinjstev oz. ca. 14.000 prebivalcev občine. Poleg tega je vključena še celotna industrija, skoraj vsi javni objekti in ustanove. Letna količina odpadlih komunalnih odpadkov je med 55.000 in 60.000 m3. Velik delež predstavljajo komunalni odpadki iz industrije, ki znašajo ca 35.000 m\ Tako odpade na posameznega prebivalca ca. 1,64 m3 komunalnih odpadkov.
Podjetje »Komunala« je v letošnjem letu zgradila sodobno deponijo komunalnih odpadkov ob naselju Puconci, kjer bo možno odlaganje sedem let. Vsi drugi kraji in naselja v občini, ki niso vključena v organiziran odvoz, nimajo ustreznih deponij, prav tako pa tudi ne organiziranega odvoza odpadkov. Stvari se rešujejo tako, da se najde v primerni bližini naselja ustrezna kotanja ali gramozna jama, v katero se odpadki odlagajo.
III.	Izhodišča za pripravo odloka:
—	na deponijah komunalnih odpadkov se naj odlagajo le tisti, ki jih ni mogoče predelati:
—	v organiziran odvoz je potrebno vključiti čim več gospodinjstev oz. prebivalstva občine (po fazah);
—	izbrani sistem organiziranega odvoza in deponiranja mora biti v sorazmerju z’ekonomsko močjo prebivalstva:
—	sodelovanje z-občani mora biti na najvišji ravni in se mora odražati v smeri zmanjševanja količin odpadkov in v cilju ohranitve čistega okolja:
—	rešiti je potrebno zbiranje in odlaganje nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu in industriji:
—	rešiti je potrebno problem »divjih« odlagališč in doseči sanacijo le-teh.
IV.	Predlagane rešitve v odloku:
Določila odloka veljajo tako za Podjetje »Komunala« kot tudi za krajevne skupnosti (izvajalce) in uporabnike. Posebej je potrebno izpostaviti 3. člen, ki opredeljuje naselja, v katerih se uvede organizirani odvoz komunalnih odpadkov. Nadalje določbo 5. člena, ki predpisuje obvezno sortiranje komunalnih odpadkov. O tej določbi seje potrebno še posebej opredeliti, ker le to pomeni sortiranje oz. reciklažo na izvoru in s tem večje stroške pri nabavi ustreznega števila smetiščnih posod in nenazadnje večjo disciplino odlaganja. Komunalne odpadke bi zbirali v strnjenih naseljih v tipizirane posode od 80—120 1, v nestrnje-nih naseljih pa v ustrezno število kontejnerjev.
V petem poglavju je določen način obračunavanja odvoza. Povsod tam, kjer je uveden organiziran odvoz, je obvezno plačilo ne glede na to ali se pri posamezniku odvoz vrši ali pa ne. Predlagan način obračunavanja je naslednji, oziroma je osnova zanj:
—	m2 stanovanjske ali poslovne površine (kjer je odvoz po smetiščnih posodah),
—	prostornina kesona (m3), kjer je odvoz s kesoni (industrija),
—	število oseb v naseljih, kjer je odvoz smeti oz. zbiranje smeti v kontejnerjih.
V javni razpravi seje pri obveznem plačilu storitev potrebno tudi opredeliti glede uvedbe posebnega prispevka (kot števinine pri vodovodu) za zamenjavo dotrajanih smetiščnih posod.
Sprejetje odloka bo imelo tudi finančne posledice, ki so v zvezi z nabavo potrebne opreme, zaposlovanja novih delavcev in nakupom števila smetiščnih posod. Po ocenah Podjetja »Komunala« bi za vključitev naselij, navedenih v 3. členu tega odloka, potrebovali vsaj 7 novih vozil za odvoz komunalnih odpadkov ter približno 20 novih delavcev.
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. Sobota od 11. do 18. jan.
11.	jan. ob 17. in 19. uri amer. akc. (vojni) film JEKLENI TRIKOTNIK
12.	jan. ob 17. uri amer, mlad, film (krim.) ANGELI IZ POBOUŠE-VALNICE GLASBA B. Dylana, Princesa, The Hearthbreakers idr. SLEDIMO ZGODBO MLADIH, KI SE V NAJTEŽJIH POGOJIH UČIJO MORALE IN SE BORIJO ZA OBSTOJ!
12.	jan. ob 19. uri it. erot. film ŽENA ZA VSE
NOVO ZA OBISKOVALCE KINA PARK! S 13. JANUARJEM SMO UVEDLI PREDSTAVE V SOBOTO OB 17. IN 19. URI. OD 15 JANUARJA DALJE OB PONEDELJKIH NE BO KINOPREDSTAV! PRIDITE ČIMVEČKRAT!
13.	jan. ob 17. uri amer. mlad. Tlim ANGELI IZ POBOUŠEVALNICE
13.	jan. ob 19. uri it. erot. film ŽENA ZA VSE
FILM JE POLN RAFINIRANE EROTIKE! OB AVANTURI BANKIR ODKRIJE ZAROTO!
14.	jan. ob 15. uri amer. mlad. film. ANGELI IZ POBOUŠEVALNICE
14.	jan. ob 19. uri it. erot. film ŽENA ZA VSE
15.	jan. NI KINOPREDSTAV!
16.	jan. ob 17. in 19. uri amer. kom. POD UDAROM ZAKONA
17.	jan. ob 17. uri amer. kom. POD UDAROM ZAKONA
ODLIČNA KOMEDIJA JIMA JARMUSCHA! NADVSE PA V NJEJ NAVDUŠUJE TOM WAITS S SVOJIMI SONGI IN GLASOM!
18.	jan. ob 17. in 19. uri amer. akc. film SICILIJANEC
ZGODBA O ČLOVEKU KONTRASTOV! NAJMOČNEJŠI JE MED UUBEZNIJO IN MRŽNJO!
Kino KUD ŠALOVC1
13.	jan. ob 19. uri amer, vojni (akc,.) film JEKLENI TRIKOTNIK
PRODAM
AVTOMATIK A3 KSL prodam. Klemenčič, Diležovje 74 a. M-5951 126 P prodam. Krog, Murnova 14. M-5952
ZASTAVO 750 SL, letnik 1984, prodam. ® 48-200. M-5953
GRADITELJI
POZOR!
l/deiujem stropne nosilce vseh velikosti, zelo ugodne cene, dobava takoj. Večjo količino dostavimo na dom brezplačno, cena zajamčena. Informacije: Željko P., Novo Selo Rok, R. Končara 16, 42200 Čakovec, telefon: (042) 811 685.
FORD TAUNUS, dobro ohranjen, prodam. Tišina 69. M-5960
LADA SAMARA, star 1,5 meseca, in •26 P, letnik 1980, naprodaj. ® 25-409. M-5961
OPEL KADETT D ALI B, kosilnico laverda z žetveno napravo in kombajn za žetev na traktorski pogon. Prodam. *S“ 78-274. M-5962
ZASTAVO 128, letnik 1983, dobro ohranjeno, predam. Suzana Gumilar, Murska Sobota, Prešernova 39, ® (069) 26-201. M-5964
Tržen jsko oglaševanje z Vestnikom in v Vestniku!
JGGO 45 A, letnik 1986, prodam. A 26-041 ali bife Ložič, Hotiza. M-5966
JOGO 45, letnik avgust 1984, prodam. ® 21-096. M-5908
OPEL ASCONA 1,6, letnik 1981, Prodam. Grad 43. M-5916
TOVORNI AVTO MAN 9186 D, prekucnik, letnik 1970, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. ‘S' (069) 36-563. M-5919
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota Gornja Radgona. Lendava m Ljutomer Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
,	_	...	inžp Šabian (odgovorni urednik). Bernarda Balažič,
Irma Benko (direktorica m glavna urednica) _Jože bab) n 10,9^	Ludvjk Kovač Du_
Brigita Bavčar, Jani Dominko Silva Eory.Jože Grab Majda Ho ■ (tehnični urednik), Nata-san Loparnik, Feri Maucec, Štefan Sobočan, BranKO zuneu ci u
ša Juhnov (fotografija), Nevenka Emn m Marjan Maucec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:	odgovorni urednik 21-579: glavna
Murska Sobota. Titova 29/I. Jeiefpni: novinarji 2V3M	21-O64 jn 21 GPS(trze
» «•	Mm. organizacije .«,00 M« z. na,o-
Naročnina za I. trimesečje 1990 je /U.uu dinarjev, z«
čnike v tujini 70 DEM letno	603-30005 Devizni račun pri A bank, Ljubljana:
Tekoči račun pri SDK Murska Sobo a, 51wjb kj tjsk Manbor Po pristojnem mnenju je 50100-620-00112-5049512 Tisk CGP od prometa proizvodov.
Vestnik oproščen plačila temeljnega da P
OSEBNI AVTO WARTBURG, letnik 1983, registriran do avgusta, prodam. Željko Marušič, Žitna 13, S 26-226. M-5920
LADO 1500 S, letnik 1982, registrirano do aprila 1990, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Ogled možen po 16. uri. Majcen, Očeslavci 9 a. M-5922 R 11 GTX, letnik 1987, prodam. Kolenko, Črenšovci, OF 28. M-5923 ZASTAVO 101, letnik 1977/decem-ber, obnovljeno, prodam. Avgust Ci-gut, Turnišče, Štefana Kovača 56. M-5924
JOGO 45, dobro ohranjen, prodam. Veberič, Murska Sobota, Štefana Kovača 19,^21-669. M-5925 ZASTAVO 101 prodam. Pečarovci 51. M-5928
JUGO CORAL 55, star osemnajst mesecev, in pralni stroj Gorenje prodam. ® 23-693. M-5933
OPEL ADMIRAL, karamboliran, celega ali po delih, prodam. Bakovci, Soboška 47. M-5938
OPEL KADETT, letnik 1967, vozen, neregistriran ugodno prodam. Dani Močnik, Očeslavci 42, Spodnji Ivanj-ci. M-5944
CITROEN GA, karamboliran, letnik 1980, prodam. Skakovci 58. M-5947 ZASTAVO 101 prodam. Bakovci, Mladinska 16. M-5950
AUDI 100, letnik 1971, v celoti ali po delih, prodam. Petanjci 127. M-5878 SIMCO 1100, letnik 1973, ugodno prodam. Rankovci 7 b, p. Tišina. M-5892
LADO 1200, letnik 1973, dodatno opremo . in rezervne dele prodam. Bratonci 41 a. M-5897
ZASTAVO 101 ugodno prodam. Ižakovci 64. M-5900
TAM 170, kesonar, registriran do septembra 1990, prodam. ® :(069) 87-053. IN-17797
ZASTAVO 101 in SUZUKI GT 750 prodam. Janez Simonič, Lendava, Ozka 2. LE-16301
ZASTAVO 125 P po ugodni ceni prodam. “8? 24-969, po 15. uri. M-5968 ZASTAVO 750 prodam. Informacije popoldne po telefonu: 87-744. M-5972
GOLF GL prodam. Krašči 60. M-5975
OPEL ASCONA 1.6 LS, 75 KS, letnik 86/10, 40.000 km, naprodaj. Informacije: Černelavci, Liškova 14. M-5977
LADA 1600 ugodno prodam. Kocljeva 6 a, stanovanje št. 13. M-5978 JUGO 55 A prodam ali zamenjam za YUGO 45. Viktor Kozar, Nunska Graba 30, Ljutomer. IN-17807 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Golub, Veščica 19 a, Ljutomer. IN-17805
GOLF JXB, letnik 1986, prodam. ‘Sf (069) 81-879. IN-17807
OPEL REKORD CUPE 1700, letnik 1974, registriran do 5. novembra 1990, ugodno prodam. Karel Krajcar, Beltinci, Panonska 46 a, 8? 71-439. M-FM
TOMOS CTX, nov, prodam. Sotina 47, ‘3? :78-638. M-6507
GOLF, dizel, letnik september 1984, prodam. IS* 21-702. M-MM
BMW 316, letnik 87, prodam. Radenci, Jurkovičeva 12, ali Iflf 73-313. M-MM
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
PRODAM
TRAKTOR STEYR s priključki, seno in otavo prodam. Večeslavci 4. M-5867
SEJALNICO OLT ZA KORUZO, malo rabljeno, 4-vrstno, in plug IMT — ferguson, obnovljen, prodam. S 87-112. M-5869
FREZO HONDA F420 prodam. Ro-gašovci 44. M-5898
TRAKTOR IMT 560, star sedem let, prodam. Borejci 15, p. Tišina. M-5904 TORPEDO, 75 KM, 2 pogona, prodam 50 odstotkov ceneje od novega. Gornji Slaveči 89, p. Kuzma. M-5909
Trgovina na drobno
VERA HORVAT, Žižki,
se zahvaljuje vsem svojim kupcem, poslovnim partnerjem in prijateljem za obisk. Obenem sporoča, da prodaja po zelo ugodnih cenah jedilno olje, kavo in pralni prašek.
Vsem voščimo srečno in uspešno novo leto in se priporočamo tudi v prihodnje!
**s
GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja taft vodo ah ledeni, pokttčrte OOUCMSKf SERVIS
Gomp Slaveči S. Kuzma jOESJ 78-271
Popravno z garancijo na va šem domu.
KOSILNICO GORENJE MUTA, staro eno leto, prodam. Ivan Pučko, Brengova 63, 62236 Cerkvenjak. M-5017
TRAKTOR IMT 539, prodam. ® (062) 718-161. M 594I
TRAKTOR IMT 542. dobro ohra njen, prodam. Lipa 121. M-5946 TRAKTOR IMT 539. 240 delovnih ur, prodam. Lipa 146. M-5959 KOSILNICO UNIVERZAL LA 300 s koso, 100 cm. ter snežno frezo prodam. ® dopoldne: 79-030. LE-16308 KOMBAJN EPLLE 211 in stiskalni co za kombajn eplle mobil 250 prodam. Mirko Vogrinec, Norički Vrh 3, Gornja Radgona. GR-18977 TRAKTOR IMT 549. star eno leto. 90 delovnih ur, ugodno in nujno pro-dam. Murska Sobota. Prežihova 10. M-MM
MEDVRSTNI KULTIVATOR Panonija za koruzo, 3-vrstni. rabljene gume (750 x 16) in bočno koso Dubra-va za traktor deutz prodam. Bakovci. Partizanska 30. M-5973
posesti
VINOGRAD v bližini obmejnega prehoda Cmurek, približno L10 ha, in starejšo počitniško hišo proda dvolastnik. Informacije: Zaharijas, Sto govci 4, p. Apače. M-5881
HIŠO z lepim Krtom in sadovnjakom v Žižkih ter nekaj zemlje in gozda prodam. Informacije: Jože Horvat, zidarstvo Žižki. «(069) 70-212. M-5886
VINOGRAD s kletjo v Lendavskih goricah (benec), prodam. ® 70-565. M-5899
ZEMLJO V BELTINCIH (krč), 40 arov, prodam. "S? 70-456. M-5903
GRADBENO PARCELO, 2200 m’ (asfalt, elektrika), prodam. Naslov v upravi lista. M-5921
PARCELO ZA VINOGRAD na Raz križkem Vrhu jprodam. Marija Kovačič, Banfi 53, Strigova. IN-17791
STANOVANJE V MURSKI SOBOTI prodam. ® 23-429, med 16. in 17. uro. M-5956
ENOSOBNO STANOVANJE pro dam. Voračeva 56, ®(069) 62-324. M-18975
VEČJO PARCELO, 4400 m\ blizu Moravskih Toplic, možna nadomestna gradnja, prodam. Informacije dopoldne: 22-030/12. popoldne: Turnišče. Štefana Kovača 54. M-5785
VINOGRAD pri Kapeli. 700 trsov, s kletjo, ugodno prodam. Informacije po ® (069) 22-679. M ZE
BARVNI TELEVIZOR, ekran, stereo hi-fi, stolp, prodam. Gomilica 136. M-5871
POHIŠTVO ZA KUHINJO BREST, kompletno, s pripadajočimi elementi, prodam. Svetanič, Lendava, Župančičeva 6. M-5875
POHIŠTVO ZA SPALNICO IN ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, s
pečico, prodam. Naslov v upravi lista. M-5877
SENO prodam ali menjam za gnoj. Vlado Kozar, Rožički Vrh 24. M-5879 KOZRNJAK v dobrem stanju prodam. Lipa 77. M-5893
BARVNI TELEVIZOR, pralni stroj in zazidljivo parcelo na Goričkem, 95 arov, prodam. ®(069) 21-907. M-5895
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, sedežno garnituro in barvni televizor prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. M-5912
PRALNI STROJ GORENJE, star tri leta, in nov hladilnik gorenje, prodam. Srša, Banovci 1, ® 71-402. M-5929
RAZTEGLJIV KAVČ, rabljen, in dva fotelja prodam. Sabotin, Kocljeva 2, ® popoldne: 23-247. M-5930® POTUJOČI BIFE ADRIJA, oprem Ijen, z delom, prodam. ®(069) 21-385. M-5932
KORUZO PRODAM. Bogojina 127. M-5940
SEMENSKI KROMPIR IGOR, prvi letnik, prodam. Tropovci, Križna 13-M-5948
SEDEŽNO GARNITURO, kompletno (kombinacija lesa in blaga), staro eno leto, prodam. ® 23-760 ali Vuka-lič. Lendavska 23 b, 7. nadstropje. M-5955
PRODAM
FIŽOL - ČREŠNJEVEC, 300 kg, prodam. Informacije samo v soboto, 13. januarja, v Kotu 28, pri Lendavi. M EP
KOVINSKA VRATA ZA OGRAJO, dolžina 5,40 m, in mala, v dolžini 1,60 m, prodam. ® dopoldne: 79-030. LE-16309
HRASTOVE IN JESENOVE suhe plohe, 5 in 8 cm, prodam. Dolnji La-koš 3 a, Lendava, ® 36-405. LE-16307
PRIKOLICO ZA AVTO prodam. Petanjci 76. GR-18972
PRIKOLICO ZA AVTO IN ATX prodam. ® (069) 82-728. IN-17788 SINTESIZER VAMAHA DX 21, pro dam. Mekotnjak 34 a, Ljutomer. IN-17802
TOMOS CTX, skoraj nov, ugodno prodam. ® 78-035. M-5969
KITARSKI OJAČEVALEC ARIA in kitaro gibson (epiphone), prodam. ® 78-035. M-5969
TELEVIZOR, kamero-rekorder SO-NY, skoraj nova, in novo omarico za hi-fi stolp prodam. Gyorfi, vrtnarija — nasproti avtobusne postaje. M-5985
PRODAM
MLADO KRAVO brejo, z drugim teletom, prodam. Kuzma 84. M-5870 TELICO, brejo sedem mesecev, prodam. Motovilci 9. M-5891
KRAVO, kontrola A, brejo devet mesecev, s tretjim teletom, prodam. Krajna 15. M-59I3
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 46, p. Tišina. M-5918
KRAVO, staro osem let, brejo osmi mesec, prodam. Bakovci, Ob potoku 15. M-5943
MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4. M-5957
BIKCA, starega K) tednov, prodam. Murski Črnci 54. M-5959
KRAVO, staro deset let, brejo sedem mesecev, prodam. Pertoci, Tropovci 1. M-5942
KRAVO, vozno, visoko brejo s četrtim teletom, prodam. Jeseničnik Alojz, Čagona 45, p. Cerkvenjak. M-MM
KRAVO, staro štiri leta, prodam. Informacije po ® 21-507 ali 71-151.
M 5974
KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Žižki 118, ® 70-814.
M-5980
sobe
OPREMLJENO SOBO oddam ženski. Vprašati: Murska Sobota, Borov-njakova 2 a. M-5806
POČITNIŠKO HIŠICO ali manjšo hišo v okolici Ljutomera kupim, »popoldne: (069) 87-504. 1N-17800 DOBER MOTOR ZA LADO kupim. Kličite po ® 72-531. M-5976
Zaposlitve
KV KUHARJA v Murski Soboti zaposlim. Pogoj specializacija in finančna soudeležba. Naslov v upravi lista. M-5905
NATAKARICO ali dekle za delo v gostinstvu in čistilko zaposlim. ® 69-079. M-5963
Razno
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24344-4, izdane pri H KS Pa-nonka M. Sobota. Darinka Žemljič, Borejci 24 a. M-5 883
PREKLIC! .
Preklicujem veljavnost naloga OD za mesec november za vpis v hranilno knjižico št. 27496-9, izdanega pri HKS Panonka Murska Sobota. Aleksander Čahuk, Križevci 95, v Prekmurju. M-5888
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost diplome Srednje šole za gostinstvo in turizem, izdane za šolsko leto 1985/1986. Zvonko Sabo, Borejci 41, p. Križevci pri Ljutomeru. M-5890 ,
POSLOVNI PROSTOR V MURSKI SOBOTI oddam v najem. '8? po 19. un: 81-235. M-5926
OLJARNA ŠARUGA
MELE - RADENCI
Nudimo hitre in kakovostne usluge: PREDELAVA OLJARIC, MENJAVA OLJARIC, PRODAJA OLJA.
Priporočamo se!
Telefon: (069) 62-193
IZDELUJEM NORMA NOSILCE-PO KONKURENČNI CENI. Splo-šno gradbeništvo Dani Močnik, Očeslavci 42, p. Spodnji Ivanjo. M-5945 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Srednje kmetijske šole Rakičan, izdanega 1983. leta. Marko Slavič, Ključarovci i9. IN-17794
Ne moreva iz zemlje kol dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne moreva! Med nami je krsta lesena in grob je med nami. .. tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
(A. Škerl)
V SPOMIN
28. decembra so minila štiri leta, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica
Barbara Režonja roj. Houbar iz Renkovec 4
12. junija pa bo minilo devet let, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek
Štefan Režonja
iz Renkovec št. 4
Vsem, ki se ju še spominjate, iskrena hvala!
DRUŽINI PUCKO IN SCHNEIDER
roj. Hašaj iz Bodooec
ki nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali v druge namene, mi izrekli sožalje ali kako drugače pomagali.
Hvala osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu za pomoč in nego med njeno boleznijo med bivanjem v domu. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. Lepa hvala sodelavcem iz Moravskih Toplic in lovcem LD Ra-dovci.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
ŽALUJOČI SIN KOLOMAN
En sončni soj. en topel dan iz tal izvabi cvet krasdn;
en črni oblak, en nočni mraz — in strt je cvet na večni čas.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
1. januarja nas je v 23. letu svojega mladega življenja po hudi nesreči za vedno zapustila naša draga hčerka in sestra
Ksenija Pavlič
študentka 4. letnika pravne fakultete
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo planincem koče pod Bogatinom in Doma na Komni za hitro pomoč, osebju kirurškega oddelka Gorenjske bolnišnice V Jesenicah za ves trud, družini Habjanič, govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke in predstavnikom Planinskega društva Mura Murska Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
V NEZNANO SE JE ZATEKLA PSIČKA, jazbečarka, stara šest mesecev. Vse informacije sporočite Karlu Horvatu, Veščica 10, mehanična delavnica. M-5970
INŠTRUIRAM IZ OSNOV ELEKTROTEHNIKE IN MATEMATIKE. Zamuda, Beračeva 9 ali ® 73-040, int. 388, od 6. do 14. ure. M-5979
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 17
UMRL JE
Martin
Pergidal
Pokopali smo ga v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami.
M. Sobota, 3. januarja 1990
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Ivana Rosa-Jana
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem ter njegovim sodelavcem za res vsestransko organizacijo, ob slovesu na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim osebnim prijateljem in sodelavcem za lepe poslovilne besede, za ustno in pisna sožalja, za vso podarjeno cvetje in zadnje spremstvo.
M. Sobota, januarja 1990
VSI NJEGOVI
Spet pomlad bo na tvoj vrt prišla, in čakala, da prideš ti. in sedla bo na rosna tla in jokala ker tebe ni.
(Gregorčič)
V SPOMIN
Hermanu Kočarju
Ko smo najmanj pričakovali, te je huda bolezen iztrgala iz našega življenja. Minevajo tri leta, odkar si odšel od nas, naš dom je prazen, a poln lepih spominov nate. Ostala je nepopisna žalost, bolečina in solze. Hvala ti za vse!
VSI NJEGOVI
Ko solza po licu polzi, moj sin mirno spi. Morja solz bi potočila, da bi ga zbudila.
V SPOMIN
14.	januaija bo minilo pet let globoke žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi sin, nečak, bratranec in stric
Koloman Han .
iz Sela
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu v spomin poklonite svečko ali rožo.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Povej nam mož in oče dragi, zakaj odšel si v grob prerani.
K počitku leglo je telo a delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V zgodnjih jutranjih urah, 20. decembra, nas je po hudi bolezni, v 61. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, dedek, tast in brat
Karel Činč
iz Tropov ec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ali v druge namene, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Rakičanu ter dr. Štefanecu za nudeno pomoč v času bolezni na domu, kolektivu OZD Mura, tozdu Moška oblačila, g. kaplanu za opravljeni obred, pevcem, predstavniku KS in gasilcem.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Odhajam .. . Kaj že?
Kaj res naj preidem v spomine? A toliko lega je še, kar sem hotel povedati.
Odhajam ... A še sem tu!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
Stanka Makovca
<9
kovača iz Lukavec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali bolečine in ga obiskovali med njegovo težko boleznijo.
Hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje ter v druge namene in našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem za odpete žalostin-ke, gasilcem iz Lukavec ter govornikoma za ganljive poslovilne besede.
Čutimo in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk.
VSI TVOJI
Kje si ljuba žena. mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila moja ljuba ljuba žena, draga mama in babica
Bariča Korošec
iz Hrastja-Mote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v tako težkih trenutkih, vsem darovalcem vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje.
Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Marjeti in Milanu Žbon-tarjevima, ki sta mi v najtežjem trenutku nesebično priskočila na pomoč. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku Maksu za ganljive besede slovesa.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Z žalostjo v srcih mož Franc, hčerka Cvetka in sin Branko z družinama
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je trnja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Ko živela sem. ljubila sem vas vse. zdaj, ko mene več med vami ni. ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, ko nas je v 69. letu starosti nepričakovano zapustila draga mama, stara mama, botra in sorodnica
Emilija Kočar
iz Doliča
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so drago pokojnico pospremili k večnemu počitku, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede ter kolektivu Modnega salona Grad.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Dolič, 25. decembra 1989
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Rekel sem v svoji obilnosti: ne bom omahnil vekomaj.
(Ps 29/7)
N SPOMIN
4.	januarja je minilo pet let, odkar si nas mnogo prerano zapustil, dragi mož in očka
Daniel Halas
iz Rakičana
Hvala vsem še enkrat, ki se ga še vedno spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
Tam. kjer si ti. ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh še e srcih nam živi in nihče ne ve. kako zelo, zelo boli, ko zavemo se. da več te ni.
N SPOMIN naši ljubljeni
Metki
6.	januarja je minilo pet let, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki seje spominjate!
V ŽALOSTI VSI TVOJI
V SPOMIN
Te dni mineva leto dni, odkar je prenehalo biti srce dragega
Ferija Žemliča
iz Dobrovnika
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem ‘’robu.
Žalujoči: vsi njegovi
Zaman je bil tvoj hoj.
zaman v,: dnevi hudega 'pljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
Martin Denša
iz Brezovice 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Najlepša hvala g. župniku za opravljeni obred in pevkam za odpete pesmi.
Žalujoči: žena Marija, tašča Julijana, brat Ivan in sestra Ana z družino ter drugo sorodstvo
Ni hujših bolečin, kol nate je boleč spomin .. .
V SPOMIN
28. januarja bo minilo leto dni, polno žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric
Peter Kočar
iz Doliča
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Srce je dalo vse. kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. Odšel si sam na pol neznano, zapustil nas si žalostne in same.
ZAHVALA
Tiho in tragično nas je v 69. letu starosti brez slovesa zapustil predobri oče, stari oče, brat, sorodnik in sosed
Evgen Čurman
roj. 13. 8. 1920 iz Kuzme
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dobrega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, pevcem, godbenikom in govornikom za poslovilne besede, ter kolektivoma DO Mura, tozdu Ženska oblačila in Družbene prehrane.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
STRAN 18
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
Moja roka ti bo s cvetjem grob krasila, solza pa rosila.
dokler me ne bode črna zemlja krila.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 4. januar, ko sta minili dve leti, polni žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dragega moža, očeta in dedka
Ignaca Horvata
gostilničarja iz Črenšovec
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu poklonite trenutek svojih misli.
Žalujoča žena Milka in drugi
V SPOMIN
14. januarja mineva 5 bolečih let, odkar nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in tašča
Vera Jenko
roj. Vukan iz Rakičana
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče v njen spomin.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
V tihem grobu mirno spiš. v naših srcih pa še živiš.
V SPOMIN
13. januarja bodo minila tri žalostna leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Martin Antolin
iz Črenšovec
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in sorodnik
Geza Cipot
iz Mlajtinec 6
Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, kolektivu TTL, tozd Tobak OE M. Sobota in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna hvala g. patru za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici Jelki za ganljive besede slovesa
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Kristina, hčerka Marija, zet Stanko, vnukinji Nataša in Sandra ter drugo sorodstvo
‘Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 42. letu življenja nas je 17. novembra nepričakovano zapustil naš dragi brat, stric in bratranec
Rudi Celec
iz Poznanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mu poklonili vence in šopke ter dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: sestra in brat z družinama
Kako pozabiti to gomilo, kjer srce tvoje spi, ki nam je vdano bilo, ki je hrepenelo in nas ljubilo do zadnjega dne.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je po daljši bolezni 16. decembra 1989 zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Ana Cipot roj. Šiplič iz Polane
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. duhovniku Balažiču za pogrebno svečanost, pevcem iz Polane in Puconec za odpete žalostinke in govornici tov. Irmi Pavel za besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Polana, 26. decembra 1989
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Zato molčim mračan, potrt, gorje mi žre tesno srce, zakaj ji žre. nihče ne zve. molčim, želim, naj pride smrt.
ZAHVALA
V 36. letu starosti nas je zapustil sin, brat in stric
Franc Kerčmar
iz G. Petrovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Hvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS in domačim gasilcem!
Žalujoči: mama, oče, brata Janez in Milan ter sestra Irena z družinami
Skrb, delo in trpljenje tvoje, mama, je bilo življenje. Bolečina in trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage in skrbne žene, mame, babice in sestre
Marije Žajdela
roj. Martinčič iz lljaševec
ki nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, pisno ali ustno izraženo sožalje in vsem, ki sojo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Hvala sodelavcem Mineralne vode, kolektivu Križevskih opekarn, č. g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem in sosedu Maksu za ganljive besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož Anton, hčerki Majda z Matijem, Slava z družino, sinova Drago in Anton z družinama ter sestra
Kje si ljubi oče kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ?
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 69. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in brat
Jože Počič
iz Fokovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje in v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se dr. Borovšaku za pomoč med boleznijo in Ludviku Solarju, ki mu je bil vselej pripravljen priskočiti na pomoč. Naša iskrena zahvala velja tudi Dragici Jakiša za besede slovesa ter godbi na pihala za odigrane žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Irena, sin Aleksander z Zdenko, hčerki Slavica in Jožica, Zolti z družino ter sestra Irma z družino
Vse. kar smo ljubili, zdaj v grobu spi. te v srcu nosili bomo do konca dni.
s ZAHVALA
23. decembra nas je v 77. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama
Irena Franc roj. Zver iz Črenšovec 16
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, znancem, sosedom in vsem, ki šte nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, šopke in za sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred pevcem in pevkam za odpete žalostinke in tov. Horva ui	P
slovilne besede ob odprtem grobu. Posebna za sedoma Olgi in Mileni za pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem še enkrat - najlepša hvala!
Črenšovci, 25. 12. 1989
Žalujoči: mož Jože, hčerka Marija z možem J^^nom, hčerka Anica z možem Ignacem ter vnu ■ ronika, Branko, Jasna m Zlatko
Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Bolečine in trpljenje si prestala, sedaj pa boš sladko spala.
ZAHVALA
11. decembra nas je zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
w
Marija Škafar
roj. Maučec
29. II. 1906 iz Rakičana
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali pa za sv. maše ter našo mamo pospremili k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo dobrima sosedoma Mirku Horvatu in Ivanu Horvatu ter njunima družinama za neizmerno pomoč v najtežjih trenutkih.
Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS tov. Kuzmiču za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Irma i. možem Jožetom, vnuk Jožek, vnuk Boris z ženo Dragico in pravnukinja Tanja, vnukinja Majda z možem Stanetom ter pravnukoma Simono in Adrianom
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi.
ZAHVALA
22. decembra nas je v 78. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in stric
Anton Titan
upokojenec iz Kroga
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, društvu upokojencev iz Kroga, govorniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu ter zdravnikom in zdravstvenemu osebju urološkega oddelka.
Posebna hvala GLG, IMP Panonija in Projektivnemu biroju.
Vsem še enkrat — najlepša hvala! Krog, 24. decembra 1989 Žalujoči: VSI NJEGOVI
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990
STRAN 19
v besedi in sliki
Po ustanovitvi Zelenih Pomurja in Sobote
Ne nazaj, ampak naprej k naravi!
»S tem formalno potrjujemo svojo vsekakor zelo usodno prisotnost, čeprav nam je večini takšno politično udejstvovanje nekakšen imperativ in je skorajda proti naši volji. Smo stranka z evropskim pomenom in nam ni potrebno Evrope šele obljubljati s sloganom Evropa zdaj. Zeleni smo vest družbe, spominjamo se za naravo in govorimo namesto nje,« bi mogli zelo okvirno in z besedami samih ustanoviteljev opredeliti njihovo programsko naravnanost.
Ta »vest družbe« je v pomurskem prostoru pred leti pripravila upor zoper gradnjo neustreznih vodnih elektrarn na reki Muri in s tem sprožila bioekološko/altemativno kmetovanje, organizirala ekološki zbor pri čistilni napravi v Beltincih, ki dotlej ni delovala, lansko jesen pa so jo vendarle uspeli pognati, ter izpeljala z avstrijskimi zelenimi »čezmejno opozarjanje na sežigališče odpadkov v Halbenrainu (Okrajni) in na smrdenje prašičje farme v Podgradu, ki preganja letoviške goste iz avstrijske Radgone. Sklenili smo ga s spustom po Muri. Omagala je ZSMS iz Sobote.«
Da bo zadoščeno verodostojnosti, še nekaj podatkov. Na večer koledarskega začetka zime, vendar v času, ko sonce zopet zmaguje in se začne prebujanje v naravi ter je po prekmurski ljudski modrosti »vsakši den dukši za kokotov stopaj«, se je v soboški skupščinski dvorani zbralo kakih 120 ekološko nastrojenih državljanov in po treh urah besedovanja oklicalo stranko ter se organizirano spustilo v predvolilni boj za vstop v lokalne (občinske) parlamente. Iz ljubljanske centrale Zelenih Slovenije sta bila navzoča Peter Jamnikar in Andrej Klemenc.
Ob pretečih nevarnostih — širjenje ozonske luknje, učinki tople grede, širjenje elementov radioaktivnosti, kislo deževanje — je nujno, da smo vsi zeleni, bi ponovili izrečeno. Ker pa so problemi silno zahtevni in zapleteni (tudi recimo soboška kafilerija, zavoljo katere nameravajo stanovalci blokovskega naselja ob Lendavski cesti stavkati, ali svinjske farme, ki naj bi jih na primeren način postopno razselili, ali izkoriščanje geotermalne energije sredi Sobote, pri čemer se dogajajo vsakršni »kiksi«), je treba združevati strokovnjake vseh strank in bregov ter se tako lotevati — po zgledu razvitega sveta — posameznih odprtih vprašanj. Pravzaprav bi morali imeti ekološko karto Slovenije, je menil nekdo od razpravljalcev. Sicer pa naj bi pri svojem delovanju skušali presegati protestniške metode po načelu: ne nazaj, ampak naprej k naravi. Tudi na lokalnih ravneh bi se kazalo projektno organizirati, smo slišali.
Slednje bo gotovo moralo priti do polne veljave, če naj bi Zeleni Pomurja in Sobote uspevali uresničevati programske namere, razčlenjene na več področij: kmetijstvo, industrija, komunala, kultura bivanja promet, vzgoja, šolstvo, ljudska in narodnostna istovetnost, obrt, lastnina, ženska, skrajnosti oz. radikalci in gradovi. O zadnjem dobesedno: »Potrebno je omogočiti srečanje med potomci beltinske grofice, predstavniki Kmetijskega gospodarstva Rakičan, krajevne skupnosti Beltinci in kulturnikov, da bi se pogovorili o beltinskem gradu. Predlagamo funkcionalno razdelitev in enotno obnovitev gradu z namembnostjo za poklicno etnično šolo, obrti, mlade raziskovalce ...« Dodajmo še, da so na ustanovnem občnem zboru podpisovali zahtevo, naj se za nesmotrno odlaganje odpadkov predpiše kazen v višini povprečne slovenske mesečne plače, ter jo posredovali republiškemu izvršnemu svetu.	Branko Žunec
Omizje: kaj je/bo z deželo ob tromejniku? (XI)-------
Po prepiru sprava na popku Evrope?
Izvedli smo jih pet, ciljno usmerjenih na besedilo svetovalca Medobčinske gospodarske zbornice dr. Štefana Špilaka, Potrebe in možnosti za razvoj podjetništva v Pomurju, objavili pa jih v desetih nadaljevanjih. Ob sklepu, ki bi mogel biti izhodišče za nova iskanja in razčlenjevanja, povzemimo le bistveno.
Najprej spomnimo na jedro besedila, ki tiči v temle miselnem obrazcu: »Da bi tudi na ravni pokrajine prešli iz dogovorne ekonomije v podjetništvo, je potrebnih več mehanizmov in postopkov. Najprej trg na področju gospodarstva, konkurenca in socialni načrt, demokratični volilni postopki, mehanizmi nadzora javnosti nad oblastjo in le-te nad upravo, eksaktni upravni postopki (zelo močna in zelo izobražena uprava, ki predvsem pomaga in nadzira le tam, kjer je nujno potrebno), območna ekonomska politika (razvojna in socialna). Za vse to so potrebne inštitucije, ki pa niso ne delegatske skupščine ne izvršni sveti, ampak območni parlament kot vrhovna oblast, območne gospodarske zveze podjetnikov in delavcev kot partnerjev oblasti, območna uprava, ki bo organizirana kot servis gospodarstva ter varuh osebnosti in okolja, socialne ustanove, raznovrstne finančne inštitucije.«
Igra naslovov (in sporočil)
Uspelo nam je pridobiti 17 sobesednikov — najmanj še enkrat toliko smo jih povabili.
Le kdor plava proti toku,
pride do izvira!
DEDEK MRAZ ZA SLUŠNO PRIZADETE OTROKE
Minule dni so otroci dedka Mraza naučili toliko pesmic, da si jih bo lahko prepeval vse leto, prav do druge zime in mu jih ne bo zmanjkalo. Tudi otroci, člani Medobčinskega društva slušno prizadetih Pomurja ali otroci slušno prizadetih staršev so pred novim letom sprejeli dedka Mraza in z njim zapeli kar nekaj pesmic, on pa jim je razdelil darila, ki so jih napolnile delovne organizacije iz Pomurja.
Za konec še skupna fotografija za spomin, lepe želje za novo leto ter na svidenje prihodnjo zimo.	mh
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
I Časopis začnite pošiljati od dne..................................
Minilo je leto, odkar je bil v gostišču Schuberthof na Zinzen-dorfgasse 17 sredi Gradca ustanovni občni zbor Kulturnega društva 7. člen za avstrijsko Štajersko. Njegov poln naslov je: Znanstveno društvo prijateljev za uveljavitev, uresničevanje in pospeševanje v 7. členu državne pogodbe iz leta 1955 navedenih humanih, kulturnih in šolskih pravic, zahtev in dejavnosti avstrijskih državljanov na Štajerskem.
S tem je bilo kronano desetletno naprezanje peščice dvojezičnih izobražencev z rodovnimi koreninami v Radgonskem kotu, ki se po svojih najboljših močeh in sposobnostih ravnajo po izreku retoromanskega jurista dr. Rudolfa Villete. Ta je namreč sredi lanskega leta ob predstavitvi poročila delovne skupine avstrijske rektorske konference o položaju in perspektivah manjšin v Avstriji opozoril: »Le kdor plava proti toku, pride do izvira.«
Plavanje proti toku se dvojezičnim štajerskim liderjem v 365 dneh še ni kaj dosti obneslo. Četudi je uradno potrjeno in registrirano, se oblasti v Gradcu in na Dunaju do društva obnašajo silno rezervirano, dobesedno podcenjevalno, kar je glede na polpreteklo zgodovino in naravnanost druge avstrijske republike tudi razumljivo. V tej zvezi je dovolj zgovoren podatek, da jim na nekatere dopise posamezna ministrstva sploh niso odgovorila, če pa že, potem pa pozno in zelo načelno. Prizadevanje, da bi po šolah na območju Radgonskega kota, soseske Lučane in porečja srednje in zgornje Bistrice, ime-
■ nagrajeni križankarji?
V novoletni številki Vestni- I
Ilme in priimek..............." " ■
Naslov: kraj, ulica, hiš. št....I
Xl===^............................
Podpis:....................... |
Datum:..........................
। Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izre-žrte in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SO-■ BOTA, Krtova 29.
in to zagotovo ne bo zgrešena odločitev:
— na cenen način boste spoznali svet okrog sebe,
— prihranili boste več kot 30%
— dobivali ga boste na dom,
— imeli boste do 20% popusta pri storitvah (mali ogla si,ipd.),
— sodelovali boste v nagradnih akcijah za naročnike ...
vilnimi izl
500 dinat
I
Silva Kapun, karta, 69240 nagrajencem gim pa več sre
pa niso imeli časa (!?) — in njihova premišljevanja zgrniti pod naslednje naslove: Ruleta se vrti, vrt zateguje; Zanetiti »prepir« v pomurski »hiši«; »Elementarne nesreče« dan na dan: Če bi se razseljeni državljani vrnili; Kletka, kjer lahko mačka lovi miš; Napad na trdnjave konservativizma; Zgledi Liechtensteina in Nizozemske; Monopoli in korupcija spodjedajo podjetništvo; Navdih pri »biirgermeistru« in »malem ri-tarju«; Ponavljanje je mati modrosti. Hkrati so se do Špilako-vega »izvirnega« podjetniškega scenarija opredelili Emil Milan Pintar, namestnik predsednika Republiškega komiteja za raziskova in tehnologijo SR Slovenije (Naj imajo vsa podjetja prost vstop v pomurski tržni prostor!), dr. Matjaž Mulej z mariborskega Vekša in ljubljanska županja Nuša Kerše-van (Ljubljanska županja sporoča: »Dogovorite se!«).
Ker bi bilo brezplodno ponavljati že sporočeno, naj posredujemo neke vrste zapik, ki smo ga našli v zadnji lanski številki časopisa Demokracija (26. decembra) pod naslovom Ali sta podjetništvo in menedž
novano tudi pobočje Sobothe, uvedli pouk slovenščine, je za zdaj zgolj pobožna želja.
Vseeno pa morejo imeti štajerski dvojezičneži vsaj to zadoščenje, da se zanje — za zdaj resda bolj v besedah — resneje in organizirano zanima veliki brat, to je matična Slovenija. Pri Republiški konferenci Socialistične zveze oz. ljubljanskem Inštitutu za narodnostna vprašanja je imenovana posebna komisija, ki se (ali naj bi se) ukvarja s Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Mali brat, torej koroški Slovenci, zanje pač kaj prida ne marajo.
Končno je — spet v duhu plavanja proti toku do izvira — veliko vredno in pomembno, če so ti naši rojaki deležni znanstveno-raziskovalnih, stro-kovno-publicističnih presoj. Najnovejša je pred nami pod naslovom Jezik kot socialni in nacionalni pojav — Primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu. Avtor je prof. dr. Mirko Križman z mariborske Pedagoške fakultete, ki je delo tudi založila v nakladi vsega 500 izvodov. Jedro študije pomeni več let trajajoča socialno-lingvistična raziskava Nemški in slovenski govori na murskem obmejnem območju avstrijske Radgone, ki je bila med drugim predstavljena v Časopisu za zgodovino in narodopisje, na predavanjih v Mariboru, Soboti, v Ljubljani, Celovcu in Gradcu. Je v bistvu izjemen strokovni priročnik, ki kar naprej opozarja, da se trkanje po lupini Kolumbovega jajca dvojezičnosti splača. In tega se tudi v Kulturnem društvu 7. člen na avstrijskem Štajerskem dokaj dobro zavedajo.
Branko Žunec
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
Miren začetek novega leta
Presenetljivo, a vendar resnično; v tem letu (do 8. januarja) še ni bilo prometne nesreče. Da bi le tako ostalo vse leto. Ob koncu starega leta in v začetku novega pa je bilo nekaj hudih delovnih ne-
zgod, ki sta vzeli dvoje življenj.
Otroka rešili pred ognjem
27. decembra je ibruhnil požar na stanovanjski hiši Stanka Baranje iz Serdice 114. Požar je nastal v kuhinji zaradi kratkega stika na električni inštalaciji. I Goreti so začeli kuhinjski elementi. V kuhinji je bila 3 leta I stara hčerka gospodarja, pred ognjem pa jo je rešil sosed. Škode je za 5000 dinarjev.
Prepozno opazil peško
27. decembra se je zgodila prometna nesreča v Cankarjevi ulici v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Slavko Ropoša se je peljal proti centru mesta. Ko se je pripeljal do označenega prehoda za pešce v Cankarjevi ulici, je prepozno opazil Hedviko Lenaršič, ki je prečkala cesto. Pri trčenju se je peška hudo poškodovala.
Vozi! prehitro
29. decembra se je zgodila prometna nesreča pri Cankovi.
ment v obstoječih občinskih političnih strukturah možna? Avtor je dr. Janez Jerovšek in njegovo premišljevanje je kot nalašč za našo temo. »Občinska politokracija, ki je po tem vzorcu delala svojo kariero, ni posebno zainteresirana za politični pluralizem in za privatizacijo družbene lastnine, ker je opisani politični vzorec delanja kariere možen samo v enostrankarskem sistemu in z dominacijo družbene lastnine. Lastninske funkcije v tem sistemu opravlja občinska politokracija, vendar tako, da za svoje odločitve ne nosi nobene osebne odgovornosti ali materialnega tveganja. To pa je idealen sistem za politokracijo. Dokler bo tako, ne bomo imeli podjetništva in bomo težko našli sposobne podjetnike — in tudi ne bomo mogli uveljavljati pravega menedžmenta.« (podčrt. B.Z.)
S tem smo pravzaprav samo malo drugače povedali vse tisto, kar je bila ena od rdečih niti omizij. Dodali bi zgolj tole Jerovškovo mnenje: »Sodobna organizacija dela, podjetništvo in menedžment kot jih uvaja razviti zahodni svet, v Jugoslaviji niso možni, dokler bo partija vplivala na izbiro direktorskega kadra in si v strukturiranju družbe ta vpliv omogočala.«
Branko ŽUNEC
G. RADGONA
Jurševa klet v novi »obleki«
Tik pred mejnim prehodom stoji že 175 let stara zgradba, ki jo Gornjerad-gončani poznajo kot Jurševo klet. Včasih je bila v njej gostilna, od konca lanskega leta pa je brezcarinska tr-
Kompasova brezcarinska trgovina, si v novoodprti prodajalni obetajo precejšen obisk tako domačih kot tujih kupcev. Za domače je še posebno razveseljivo, da bodo odslej lahko kupo-
Vabljive police v brezcarinski trgovini,kjer lahko kupujemo tudi za dinarje.
Foto: Nataša Juhnov
govina. Slavko Kolar, ki je po devetih letih obnovil hišo matere, je dal prostore za trgovino in skladišče v najem poslovnežem iz Umaga. Histria International Trade, ki ima po Jugoslaviji okoli 85 brezcarinskih trgovin in zastopa 80 tujih firm v naši državi, je radgonsko brezcarinsko trgovino med drugim založila z modnimi oblačili, zlasti krznenimi. Čeprav je čez cesto
Voznik osebnega avtomobila Vojko Buček iz Vidonec se je peljal proti Rogašovcem. Na Cankovi je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na desno bankino in trčil v peško Kristino Kranjec, ki je ob sebi porivala kolo. Peška je padla in se hudo poškodovala.
Zavozil v globok jarek
30.	decembra se je zgodila prometna nesreča v Nedelici. Voznik osebnega avtomobila Jože Vučko iz Sarajeva se je peljal proti Genterovcem. Zunaj naselja na mostu se je srečal z nasproti vozečim avtomobilom, ki ga je vozil Franc Petek iz Ravensbrucka v ZRN. Vozili sta se oplazili, potem pa je Vučko zapeljal v jarek in se hudo poškodoval.
Huda nesreča ob silvestrovanju
31.	decembra so v družini Marije Vojkovič v Turnišču praznovali prihod novega leta.
Krajevna skupnost Bistrica
Vrtec pod streho
Pred leti sprejet občinski referendumski program za investicije v šolstvo, telefonijo in otroško varstvo v lendavski občini dosledno uresničujejo. Tako so pred kratkim tudi z delom denarja iz občinskega samoprispevka plačali tipski montažni vrtec, ki ga je postavil Marles iz Maribora. Do konca januarja bodo v njem uredili vse instalacije, nato pa še pročelje in seveda okolico.
Predvidevajo, da bodo stavbo, ki meri 20 krat 15 metrov, predali v uporabo do sredine leta. Seveda pa brez pomoči krajanov ne bi šlo; obvezali so se, da bodo prispevali 15 odstotkov v denarju in delu od skupne vrednosti naložbe. Ostala dva vira pa sta: že omenjeni občinski samoprispevek (60 odstotkov) in udeležba Vzgojno varstvene organizacije Lendava (25 odstotkov). Vrtec bodo obiskovali otroci iz Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice, postavili pa so ga na Srednji Bistrici.
V njem bo prostora za 80 varovancev, možno pa ga bo seveda razširiti, dokler nova stavba ne bo povsem urejena, bodo malčki in vzgojiteljice morali še potrpeti v neprimernih prostorih v nadstropju zadružnega doma.
S. S.
vali blago za dinarje. V prihodnosti naj bi v Jurševi kleti uredili tudi restavracijo ali kak podoben lokal, saj je gostinski obrat v tej hiši že tradicija. Gornja Radgona bo tako še lepša in pestrejša pričakala turiste, kupce s te in one strani Mure, domačinom pa pričarala dodatno zadovoljstvo ob pogledu na njihovo mesto.
Lidija Kosi
Marija Vojkovič je stregla .gostom, pri hoji po stopnicah pa je padla in se hudo poškodovala. Med prevozom v bolnišnico je umrla.
Stiskalnica mu je zdrobila glavo
2. januarja okoli 14. ure je upokojeni strojni klučavničar Karel Bedič iz M. Sobote menjaval orodje na mehanski električni stiskalnici. Pri tem je pomotoma z nogo vključil stikalo in stiskalnico spravil v pogon. Stiskalnica mu je stisnila glavo, tako da je umrl. Okoli 16. ure ga je našel sin.
Drevo mu je padlo na glavo
2. januarja se je Ladislav Kovač iz Dolge vasi odpravil v svoj gozd, da bi podiral drevje. Eno od dreves je obviselo na drugem, zato je odžagal tudi to drevo. Bil je nepreviden, drevo mu je padlo na glavo in ga hudo poškodovalo. Zdravi se v. bolnišnici.
J. D.
STRAN 20
VESTNIK, 11. JANUARJA 1990