Zdrav Var 2002; 41; 35-37 35 DESETLETJE GIBAL 2000-2010 Radko Komadina, Mateja Rok Simon UDK/UDC: 616.7 DESKRIPTORJI: bolezni gibal; Svetovna zdravstvena organizacija IZVLEČEK - Bolezni, poškodbe in okvare mišično-skeietnega sistema predstavljajo najpogostejši vzrok dolgotrajnih bolečin, zmanjšanje delovne sposobnosti in kakovosti človekovega življenja. Prizadene¬ jo stotine milijonov ljudi po vsej zemeljski obli. Zaradi daljšanja živ¬ ljenjske dobe in vse hitrejšega življenjskega tempa bolezni in poškod¬ be gibal v naraščajočem obsegu povzročajo zaskrbljenost pri načrto¬ valcih zdravstvene politike. Namen obstoječega projekta Svetovne zdravstvene organizacije je najti učinkoviti način za zmanjšanje to¬ vrstne problematike. BONE AND JOINT DECADE 2000-2010 DESCRIPTORS: musculoskeletal diseases; VVorld health organization ABSTRACT - Musculo-sceletal conditions are crippling diseases that are the most common causes of severe long-term pain and physical disability, affecting hundreds of millions of people across the world. The extent of human suffering is expected to worsen as people live longer and the number ofaccidents increases. Resuiting health prob- lems will cause significant economic burden, escaiating the amount of money that governments will need to spend and potentially deny- ing patients the right to necessary treatments and rehabilitation. Uvod Na pobudo Kofija Anana je Svetovna zdravstvena organi¬ zacija proglasila začetek novega tisočletja za desetletje gibal 2000-2010 (Bone and Joint Decade, BJD). Predsednik med¬ narodnega komiteja za ta projekt je prof. Lars Lidgren. Marca 2001 je bilo pridruženih članic 46 z več kot 750 strokovnimi združenji in združenji bolnikov, ki trpijo zaradi posledic bolezni in poškodb gibal. Projekt BJD je mednarodna, neod¬ visna, neprofitna organizacija, ki deluje v sodelovanju z Orga¬ nizacijo združenih narodov, Svetovno zdravstveno organi¬ zacijo in Svetovno banko. V svoji strategiji je zapisala, da želi osvestiti javnost o rastočem družbeno-ekonomskem bremenu bolezni in okvar gibal, spodbuditi bolnikovo lastno skrb za uspešno zdravljenje bolezni in okvar gibal, spodbuditi stroškovno učinkovito preventivo in zdravljenje bolezni in okvar gibal, kar pa zahteva nadaljnje raziskovalno delo za večje razumevanje mišično-skeletnih bolezni in okvar. 16. marca 2001 je bila ustanovljena slovenska skupina izvedencev NAN Slovenije (National Action Network Slovenia). Zaradi zaskr¬ bljujočega naraščanja deleža starejših ljudi med prebival¬ stvom razvitih držav, globalnega naraščanja števila poškodb, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb hrbtenice so NAN Slovenije pridruženi strokovnjaki s področja ortopedije, fiziatrije, revmatologije, travmatologi¬ je, endokrinologije, ginekologije, socialne medicine, medi¬ cine dela, družinske medicine in sorodnih področij. Na glav¬ nih področjih: bolezni in okvare hrbtenice, vnetne in degene¬ rativne bolezni sklepov (artritis-artroza), revmatična obolenja, osteoporoza in poškodbe gibal je bilo potrebno ugotoviti pos¬ netek stanja in izdelati področne strategije. Pri tem je ne¬ pogrešljivo delovanje društev bolnikov in bolnic za posamez¬ ne bolezni (Patient Oriented Societies). Na področju osteo¬ poroze in revmatičnih bolezni takšna društva že zgledno delu¬ jejo, nujno pa je ustanoviti takšna društva še za področje živ¬ ljenja z bolečino v križu in za skupino bolnikov s sklepnimi vsadki. Članice BJD imajo svoj logotip (slika 1), uporabljajo ga na vseh publikacijah in strokovnih srečanjih. Kot podporni člani so dobrodošli proizvajalci ortoz in kostno-kirurških vsadkov, zdravil in vsi drugi, ki želijo tvorno sodelovati s projektom. BJD se ne sme zlorabiti v komercialne namene. Slovenia National Action Nctumrk mmmm mmmm Slika 1. Logotip NAN Slovenije V razvitem svetu že nekaj desetletij močno narašča delež starejših ljudi med prebivalstvom (1), hkrati s tem pa prihaja tudi do globalnega naraščanja števila poškodb udov, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb hrbtenice (2). Prvi korak k preprečevanju bolezni in poškodb gibal je dober sistem zbiranja in spremljanja podatkov o bo¬ leznih in poškodbah ter njihovih posledicah, na podlagi ka¬ terih se identificirajo največji zdravstveni problemi in najbolj ogrožene skupine prebivalcev (3, 4). Na prednostnih področ¬ jih smo ugotovili vzroke za nastanek bolezni in poškodb, opredelili dostopnost in občutljivost problema za prepreče¬ vanje ter razpoložljive ukrepe (5, 6). Materiali in metode V uvodni analizi so bili obdelani podatki o umrljivosti, hos¬ pitalizacijah, ugotovljenih stanjih v specialističnih ambulan¬ tah, začasni odsotnosti z dela in rehabilitaciji zaradi bolezni in poškodb mišičnoskeletnega sistema (MKB-10, poglavje XI- D °C. dr. R. Komadina, dr. med., Nacionalni koordinator BJD, Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje Asist. M. Rok Simon, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja RS, Trubarjeva cesta 2,1000 Ljubljana 36 Zdrav Var 2002; 41 II - M00-M99 in poglavje XIX - S00-T98) iz nacionalnih zbirk podatkov zdravstvene statistike za leto 1999. Vir podatkov o umrlih je Baza podatkov o umrlih. Vir po¬ datkov o hospitalizacijah sta Evidenca poškodb, ki zahteva¬ jo zdravljenje v bolnišnici, in Evidenca zastrupitev, ki zahte¬ vajo zdravljenje v bolnišnici. Podatki o ugotovljenih stanjih v specialističnih ambulantah izvirajo iz Zbirke podatkov zu- najbolnišnične statistike (specialistične ambulante) (ZUB- STAT), vir podatkov o začasni odsotnosti z dela je Evidenca začasne in trajne odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb, nege, spremstva in drugih vzrokov. Podatke o ambulantnem in bolnišničnem zdravljenju na rehabilitaciji smo dobili iz Evidence o ambulantni in bolnišnični fizikalni medicini in re¬ habilitaciji bolnikov. Upravljalec vseh zbirk podatkov je In¬ štitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Vir podatkov o stalnih prebivalcih Slovenije je Centralni register prebival¬ stva Republike Slovenije. Podatki so bili obdelani s statističnim programom SPSS na operacijskem sistemu UNIX. Izračunane so bile starostno in po spolu specifične stopnje umrljivosti ter obolevnosti s po¬ močjo podatkov o številu prebivalcev v letu 1999. Umrljivost V Sloveniji je v obdobju 1995-1999 vsako leto umrlo povprečno 1.721 ljudi zaradi poškodb in zastrupitev (7). Poškodbe in zastrupitve so glavni vzrok umrljivosti otrok, sta¬ rih 1-14 let, mladostnikov in mlajših odraslih v starosti 20-44 let, umrljivost moških zaradi poškodb pa je dvakrat večja kot pri ženskah (7). Kot osnovni vzrok smrti so se najpogosteje pojavljale poškodbe glave (23,3%), poškodbe, ki zajemajo več telesnih področij (12,2%), poškodbe kolka in stegna (11,8%) in toksični učinki snovi, predvsem nemedicinskega izvora (6,9%). Zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema je v letu 1999 umrlo 37, zaradi poškodb pa 322 ljudi. Kot osnovni vzrok smrti je bil največkrat zabeležen zlom stegnenice (171), poškodbe gibal, ki zajemajo več telesnih področij (71), zlom vratu (26) in zlom reber, prsnice, prsne hrbtenice (17). Med zlomi steg¬ nenice prevladujejo "zlomi vratu stegnenice" (39,2%) in "pertrohanterni zlomi" (35,7%). Neopredeljenih zlomov je bilo 20,5%. Hospitalizacija V Sloveniji je vsako leto hospitaliziranih zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema 18.578, zaradi poškodb pa 16.859 ljudi. Med vzroki za hospitalizacijo se najpogosteje pojavlja bolečina v hrbtu (3.167), zlom goleni, skočnega sklepa (2.805), zlom stegnenice (2.759) in artroza kolka (2.695). Zaradi artroze kolka je bilo zabeleženih tudi največje število oskrbnih dni (40.534) v slovenskih bolnišnicah, sledijo pa bolečine v hrbtu (35.236). Med najpogostejšimi vzroki je hos¬ pitalizacija trajala povprečno najdalj pri artrozi kolka (15,0 dni), seropozitivnem revmatoidnem artritisu (12,1 dni) in artrozi kolena (11,3 dni). Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb Podatki o začasni odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb mišičnoskeletnega sistema odsevajo obolevnost, ki je bila zabeležena že v podatkih o hospitalizacijah in ugo¬ tovljenih stanjih v specialističnih ambulantah. Daleč na prvem mestu po pogostosti vzrokov za začasno odsotnost z dela je bolečina v hrbtu (49.829), sledijo pa izpah, izvin, nateg skle¬ pov in vezi skočnega sklepa, stopala (9.824) in druge bolezni hrbta (8.310). Bolečine v hrbtu so zahtevale tudi največ dni začasne odsotnosti z dela (1.352.067 dni) (slika 2). Najdaljše povprečne odsotnosti z dela so bile zabeležene pri zlomu goleni, skočnega sklepa (110,5 dni) in okvarah medvretenčne ploščine (Th, ThL, LS) (70,9 dni). Bolečina v hrbtu Izpah,nateg skl. in vezi skočnega skl., stopala Izpah,nateg skl. in vezi kolena Izpah,nateg skl. in vezi na vratu Druge bolezni hrbta Zlom goleni, skočnega sklepa Okvare medvret.plošč. (Th, ThL, LS) Zlom zapestja, roke Št. dni začasne odsotnosti z dela (v tisočih) Vir: Zbirka podatkov začasne in trajne odsotnosti z dela, IVZ RS Slika 2. Število dni začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb mišičnoskeletnega sistema, Slovenija, 1999 Rehabilitacija Med vzroki za obravnave na bolnišnični rehabilitaciji pre¬ vladujejo bolečina v hrbtu (4.797), druge bolezni hrbta (1.903) in artroza kolka (1.530), zaradi katerih je bilo zabeleženih tu¬ di največ oskrbnih dni. Povprečno najdaljše zdravljenje na bolnišnični rehabilitaciji so zahtevali zlom stegnenice (17,2 dni), zlom goleni, skočnega sklepa (14,9 dni) in seropozitivni revmatoidni artritis (14,1 dni). Na osnovi analize razpoložljivih podatkov zdravstvene sta¬ tistike, dostopnosti in občutljivosti problemov za preprečeva¬ nje ter razpoložljivosti učinkovitih ukrepov so bila določena naslednja prednostna področja delovanja N AN Slovenije: 1. poškodbe gibal; 2. bolezni, okvare in poškodbe hrbtenice; 3. vnetne in degenerativne spremembe na sklepih (artritis, artroza); 4. osteoporoza in zlomi zaradi krhkosti kosti; 5. revmatična obolenja gibal. Strategije NAN Slovenije v zvezi s poškodbami gibal • Izboljšati zdravstveno vzgojo ogroženih skupin prebival¬ stva o nevarnostih in preprečevanju poškodb. Komadina R, Rok Simon M. Desetletje gibal 2000-2010 37 • Spremeniti bivalno in delovno okolje v smislu izboljšanja varnosti in odprave arhitektonskih ovir. • Podpreti nastanek preventivnih programov na lokalni ravni. • Vgraditi kulturo varnosti v izobraževalne programe na vseh stopnjah. • Izboljšati kakovost zdravljenja (vzpostavitev Nacionalnega registra travme, organizacija centrov za poškodbe). • Spremeniti zakonodajo, predpise in standarde za dosega¬ nje večje varnosti ljudi v bivalnem in delovnem okolju. Strategije NAN Slovenije s področja bolezni, okvar in poškodb hrbtenice • Doseči zdravstveno vzgojo prebivalstva in izobraževanje pedagoškega kadra in delodajalcev o preprečevanju okvar hrbtenice. • Delovanje društev bolnikov in bolnic za posamezne bolezni (Patient oriented societies). • Zdravstvena vzgoja bolnikov z bolečinami v križu za spod¬ bujanje spremembe življenjskih navad (Šola telesne de¬ javnosti). • Odprava arhitektonskih ovir za ovirane. • Izboljšati diagnosticiranje in zdravljenje v osnovni zdrav¬ stveni dejavnosti (splošne ambulante, patronažna služba). • V bolnišnicah izboljšati diagnosticiranje in beleženje dia¬ gnoz, ki so vzrok za bolečine v hrbtu. • Izboljšati dostopnost do specialistične ortopedske dejav¬ nosti v vseh delih Slovenije. Strategije NAN Slovenije s področja vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov (artritis artroza) • Vzpostaviti zdravstveno vzgojo za zdrav način življenja in preprečevanje padcev. • Osveščati možne bolnice o nadomestnem hormonskem zdravljenju. • Zgodnje odkrivanje bolnic in zdravljenje (izboljšati dostop¬ nost merjenja mineralne kostne gostote). • Oblikovati merila za podeljevanje koncesij za merjenje mineralne gostote kosti in poenotiti kalibriranje naprav. • Omogočiti izvajanje nadzora zdravljenja pri bolnicah z na¬ domestnim hormonskim zdravljenjem (UZ merjenje debe¬ line endometrija, mamografija). • Izobraževanje splošnih zdravnikov in kirurgov o pravilnem ravnanju pri sumu na osteoporozo pri potencialno ogroženi populaciji. • Izboljšati dostopnost do rehabilitacije v zdravilišču. Strategije NAN Slovenije s področja revmatičnih obolenj • Izboljšati dostopnost rehabilitacije v zdravilišču. • Osveščanje javnosti o naraščajočem družbenoekonomskem bremenu degenerativnih in vnetnih revmatičnih bolezni. • Zdravstvena vzgoja prebivalstva za zmanjšanje dejavnikov, ki pospešujejo sklepne okvare. • Izobraževanje in zdravstvena vzgoja revmatičnih bolnikov o načinih zdravljenja z zdravili in o pomenu fizikalnega zdravljenja. • Doseči dosegljivost novejših, učinkovitih in varnejših pro- tirevmatičnih zdravil za slovenske bolnike. • Povečati dostopnost zdraviliškega zdravljenja za revmatične bolnike. • Izboljšati sodelovanje družinskih zdravnikov pri obravnavi in vodenju revmatičnih bolnikov. • Spremeniti zakonodajo, predpise in standarde za boljšo pri¬ lagoditev urbanega okolja invalidnim osebam. Zaključek Ekspertna skupina NAN Slovenija je v prvem letu svojega delovanja prepoznala probleme s področja poškodb, bolezni in okvar gibal, jih razvrstila in določila subjekte, potrebne za njihovo reševanje. V naslednjih korakih je potrebno poiskati skupne interese z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Do sedaj smo delovali uspešno tudi zaradi velike podpore Ministrstva za zdravje in Urada WHO pri tem min¬ istrstvu. Naslednji koraki bodo povezani z iskanjem finančnih rešitev, za kar bo interes ministrstva še toliko pomembnejši. Literatura 1. Malačič J. Staranje prebivalstva. Zdrav Var, 1988; 27: 75-82. 2. Lidgren L, et al. Declaration of intent BJD. Acta Orthop Scand, 1998; suppl. 218: 81. 3. Melbourne Declaration on lnjury Prevention and Control. 3rd In¬ ternational Conference on lnjury Prevention and Control. Mel¬ bourne: Commonvvealth Department of Health and Family Ser¬ vices and The VVorld Health Organization, 1996. 4. Ruzicka LT, Lopez DA. The useof cause ofdeath statistics for he- alth situation assessment: national and international experiences. Wld Hlth Statist Quart, 1990; 43: 249-58. 5. Melbourne Declaration on lnjury Prevention and Control. 3rd In¬ ternational Conference on lnjury Prevention and Control. Mel¬ bourne: Commonvvealth Department of Health and Farni ly Servi¬ ces and The VVorld Health Organization, 1996. 6. Roberts I. Research priorities for injury prevention. Injury Pre¬ vention, 2001; 7: 2-3. 7. Rok Simon M. Poškodbe-javnozdravstveni problem v Sloveniji. V: Poškodbe - njihovo preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacija. 7. Krkini rehabilitacijski dnevi. Otočes: krka zdravilišča, 2001: 7-15.