Štev. 9. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 26. februara 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsake nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin na sküpni naslov 30 D., na posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20 , 1|2 stran 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je i do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D,. v »Poslanom« 2,50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se no vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Očistimo naše šume! Na pritožbe naši naši poslancov občin i našega lüdstva zavolo brez srčnoga pokončavanja naši šum, je prišao na fajnčšeski tork k nam iz Maribora oblastni šumski referent g. inž. Urbas. Prišao je, da sam v Podrobnosti čüje pritožbe našega lüdstva, i da na mesti samom vidi ali Se v istini dela proti zakoni ali nej. Záto, ár naši lüdje, či tüdi ne poznajo zakonov že ob samom poglédi, gda se naše šume tak po sploj sekajo, v pamet vzemejo, da nemre biti na sveti takšega zakona, šteri bi lehko kaj takšega dovolo. Té den so se zbrali v Dobrovniki zastopniki vsej zainteresirani občin razen Kobilja, poIeg toga pa ešče Vnogi, Vnogi drügi, šteri so že vsi sprevidili, da v nikako letaj naša krajína nede mela več ne drv ne lesa, či se bo tak naprej delalo. V imeni vsej prizadeti občin je izročo oblastni poslanec g. št. Litrop iz Turnišča oster protest proti sekanji naši šum. G. referent inž. Urbas je izjavo, da ga veseli, da je mogao priti, kák právi, zdaj ob prvim med naše lüdstvo, da čüje njegove pritožbe. Zakaj je pa prišao ravno na fajničeski tork, si pa mi to tak predstávlamo, da seje s tem ravno lepo pokazalo, da zgléda vse sekanje v naši šumaj tak kak eden sam velki fajnšček. Zakaj se tožimo proti sekanji naši šum? Prí nas se v tom poglédi jako čüdne reči godijo. V našoj državi obstoji zakon, po šterom se sme v vsakšoj krajini samo gotova vnožina lesa vsečti na leto. To je takzváni letni etat. či v šteroj krajini nega zadosta lesa, tam se seka menje, ali se pa cilo počaka, da Šume nikelko Zrastejo i se komaj te dovoli sekati les. Té zakon morajo dobro poznati vse tiste oblasti, štere dovoljava sekanje naši šum. Da bodo pa ešče. bole natančno znali, gde se nahaja tisti zakon, njim Povemo, da je razglašeni v v Uradnom listi leta 1922. št. 402/123. I da se vsi, šteri majo poseo pri sekanji lesa, toga zakona tüdi v istini držijo, za to mora skrbeti oblastni šumski referent v Maribori, šteri je zdaj g. inženir Urbas. Nas je veselilo, da se je té gospod Potrüdo i je zdaj, kak je sam pravo, prišao ob prvim med nás, da čüje naše pritožbe. Po našem mnenji, ki ne poznamo dobro zakonov, se je vseklo v Murskoj šumi okoli 450 plügov šume na golo, okoli 150 plügov šume pa trebijo tüdi skoro na golo. Vsečti bi pa smeli na tom mesti po našem računi nikak samo 12 plügov na leto. V Dobrovniki je vsečenoga 70 plügov na golo, na Kobilji, gde je okoli 3 jezero plügov krasne šume, smo čüli, da je izdano dovoljenje, da sme posekati več kak tretji del té šume hrvaška drüžbe Našička i to v sédmi letaj. Ta drüžba je že na velko začnola sekati i kak smo čüli tüdi prosila dovoljenje, da sme té kompleks v ešče kračišem časi vsečti. Što mora paziti da se dela po zakoni? Po našem mišlenji má glavno skrb i dužnost, paziti na to, da se v našoj krajini ne seka več, kak je po zakoni dovoljeno, gospod oblastni šumski referent v Maribori, šteri je zdaj že vnogo let g. inženir Urbas. Vsakše dovolenje, štero izda oblast za sekanje naši šum, se mora izdati po našem mišlenji z znanjom gospoda referenta. Mi si v svojoj prostoj, nezvučenoj glavi takpremišlávlemo, da minister v Belgrádi nikak nemre znati kakše so naše šume i kelko lehko on dovoli, da se vsakše leto poseka. Záto má on v vsakšoj krajini svoje uradnike, štere pláča držáva i šteri so dužni ministri pravično sodbo dati, kelko se sme v Šteroj krajini na leto posekati lesa. Minister pa po zakoni tüdi nesmi več dovoliti, kak se po mnenji toga njegovoga uradnika sme dovoliti. Tak, da je minister ravnotak dužen delati po zakoni kak vsi njegovi uradniki. Takši uradnik, šteroga minister mora po zakoni pitati za mišljenje, prle kak dovoli sekanje šum je pa za našo krajino ravno g. referent inž. Urbas. Ka právi g. referent. inž. Urbas? G. referent je prišao zdaj med nas uradno. Prišao je, da čüje naše mišlenje pri sekanji naši šum. Na naša pitanja je tüdi nikelko odgovarjao, telko kelko on po svojem položaji i za nás, ki smo bole prosti lüdje, sploj lehko odgovori. Na pitanje, ali je njemi znano, kelko ma dovoljeno drüžba Našička, da lehko seka v kobiljanskoj šumi, i jeli se tákši kompleks po zakoni lehko dovoli, je odgovoro, da je to Uradna tajnost. Na pitanje, kelko znaša letni etat za našo krajino, ali z drügov rečjov kelko plügov nájveč se sme posekati na leto lesa v našoj krajini, je odgovoro, da se letni etat določi tak približno, da pa zdaj ravno ne ve kelko té znaša za našo krajino. Na pitanje, zakaj so do zdaj ešče nindri nej sadili nazaj posekani šum, kak to zakon določa, je odgovoro, da to ščé rávno pogíédnoti, gde je vzrok da se je to nej delalo. Na pitanje, ali so položili tej, šteri sekajo šume potrebno kaucijo, kak to določa zakon, prle kak začnejo sekati, da s tem dolari stojijo za škode, štere bi s sekanjom napravili, je odgovoro, da je to urádne tajnost. Na pitanje, zakaj letos ne obstojajo posebne tarife, po šteri bi domáči lüdje pri tom brezsrčnom sekanji naši šum, dobili konči nikelko falej potrebna drva za küriti i les, je odgovoro, da on pri tom nema vnogo opraviti, da tisti, šteri sekajo les, ga lehko tüdi po miloj voli tržijo, kak se njim bogše vidi. Tak je na priliko drüžba Našička v Kobiljanskoj šumi ráj sežgála velko vnožino skálja (tresk) kak pa, da bi je dala za fál ceno našim siromaškim lüdem brez drv. Na pitanje pa, či njemi je kaj znano, da se jé delalo do zdaj pri sekanji šum v našoj krajini kaj proti zakoni, i či se je to delalo, zakaj je komaj zdaj prišao k nam, je odgovoro, da je zato komaj zdaj obprvim prišao med nás, ár smo se mi prej pri njem zdaj komaj obprvim pritožili zavolo sekanja naši šum. Či se pa seka kaj več, kak je po zakoni dovoljeno, to pa ešče poglédne. Gda smo njemi pravili, da bi on morao pravzaprav za vse te reči že od vsega začetka znati, ar se itak inači nemre delati kak ž njegovim odobrenjom, je odgovoro, da se mi v tom sploj nikaj ne razmimo, i da majo prí tom reč tüdi drügi lüdjé ne samo on. Šteri so pa tej drügi lüdjé, je pa Znamkar pá kakša uradna tájnost. Nato je pa g. referent lepo slovo vzeo od nás. Ka pa mi pravimo na vse to? K vsemi tomi pa mi právimo, da ne poznamo pri Zakonaj, šteri čuvajo naše šume nikši uradni tajnosti. Uradna tajnost je namreč to, da uradniki ništerne reči samo sami morajo Znati, drügim je pa nesmijo povedati. Nego kelko se pri nas. Smej sekati, to je pa zdaj že pri nas naša jávna tajnost, zato smo za to lehko zvedeli. Mámo pa mi, poleg inženirov mariborske ob- Nej je naša dužnost, da se brigamo preveč za tiste, šteri nemajo niti naši Novin naročeni. Večim Občinam i lüdem smo že vnogo dobroga včinoli, spoznali smo pa, da Vnogi od tej, nej samo da nemajo naročeni i ne čtejo naši Novin, nego majo cilo naročene novine tiste stranke, štera nikšega drügoga cila nema, kak nás ovirali pri dobrom deli. Od zdaj naprej bomo na vse to dobro pazili. Vej so nam pa toga nej tej lüdje spravili, Právijo dostakrat tisti, šteri že vživlejo pomoč i trüde naši poslancov. Dokeč so v nevoli, vsakši dén hodijo okoli naši poslancov, gda so pa rešeni iz nevole, te pa niti toga neščejo pripoznati, da so njim to naši poslanci spravili, ka pa ešče. da bi njim za to tüdi kakšo hvaležnost skazali. Časi se spreminjajo. Pred sedmimi leti je Pribičevič zápro Radiča v temnico. Dnes se pa oba pred vnožinami lüdi oblmleta pa küšüjeta. Pred sedmimi leti je Radič Pribičeviča milo proso náj ga püsti iz voze, dnes pa Pribičevič milo prosi Radiča náj za božo volo nejde v vládo i ga ne zapüsti v tej teški časaj ár ovak nigdár več ne pride do kakše moči. Tüdi mišlenja se spreminjajo. Pred sedmimi leti je Pribičevič centralizem v nebesa povzdigávao, zdaj pa spevle dikó — autonomiji. Ka, ali so se tüdi kráji spremenoli? Pred sedmimi leti je bio Belgrad za Pribičeviča, Žerjava i njim spodobno gospodo nájvišiša pa nájbole blažena néba — dnes pa Právijo, da bodo oni nás vse rešili od toga pekla. ■ Dača bo povèkšana Právijo tisti, od šteri ne vemo, ali so v istini s svojimi možganami tak strašno za božim plotom, da že vse naopak razmijo, ali so pa tak hüdobni, da sami radi inači zavijejo. Posebno gučijo to zdaj v tisti mestaj, gde čtéjo samo demokratsko Domovino. Tej gučijo da je dača za ravno telko povékšana za kelko je v istini zmenšana. Nego, ka si Znamo? Tüdi bedáki morajo biti na sveti, da se pametni lüdje lehko nad njimi nikelko nasmejéjo. lasti, tüdi drüge lüdi, Šteri se razmijo na merjenje šum i računanje, kelko lesa ma šteri kompleks gošče. I nam se močno tak vidi, — mogoče smo se zmotili, toga ne vemo, ar smo mi tak bole prosti lüdjé i ne razmimo vsega preveč, — nam se po našem tak vidi, da so se mogoče tej gospodje pri oblasti pri svojem merjenji nikelko zmotili. Po naši računaj májó namreč tiste šume, štere so določene za sekanje, nikelko preci več lesa kak je pa to zapisano. Tiste šume pa, štere so določene, da se ne sekajo, pa majo nikelko preci menje lesa, kak je zapisano. To bi po našem nikak tak zgledalo, kak, da nekák lehko na té način v istini nikelko več poseka, kak je na paperi zapisano, na drügom kraji bi nam pa pokazali na papéri, da mámo ešče jako dosta lesa, čitüdi ga v istini nemamo več. Pravimo pa, da smo se mogoče mi 'pri tej naši računaj zmotili, i či smo se zmotili, te to reč naše proste pameti nazáj vzememo. Nego, da odpadnolo že ednok z naši šum vse urádne tajnosti, i vsa neznanja pri ogromnom sekanji záto mi zdaj apeliramo na Belgrad. Po našem mišlenji so se itak morala izdati vsa dovoljenja za sekanje naši šum, z odobrenjom mariborske oblasti. To je namreč zakonita pot, I či se je pri tom mogoče kaj delalo proti zakoni, — ka mi nevemo, nego mi samo skopamo po tom, ka se pri nas godi, — te itak mariborska oblast nema moči, sama svojega dela soditi. Zato zahtevamo mi, da pride k nam zastopnik ministrstva za šume i rude i to iz oddeljenja za eksploatacijo šum i objektivno razsodi, ali se dela pri nas po zakoni ali proti njemi. To se pa mora zgoditi včasi, ar ovači postane v kratkom časi naša krajína brez lesa. 2 NOVINE 26. februara 1928. NEDELA. (V posti prva). V tisti časaj, pelani je bio Jezus v püstino od Düha, da bi bio sküšaváni od vraga. I gda se je posto šjirideset dní i štirideset noči je postano gladen. I pristopo je k njemi sküšavec i njemi pravo: „Či si sin boži, povej, naj postane eto kamenje krűh.« On je pa odgovoro i pravo: »Pisano je: Človek ne živé s samim krühom, nego z vsakov rečjov, štera pride iz vüst boži." Teda ga vzeme vrag v Svéti varaš i ga postavi na cerkveni Vrh i njemi pravi: „Či si sin boži, püsti se doli; ar pisano je: Angelom svojim je zapovedao za tebe i na roke te vzemejo, da ne vdariš z nogov na kamen.“ Jezuš njemi pravi: „Pisano je tüdi: Ne sküšavaj Gospodna, Bogá svojega.« Pálig ga vzeme vrag na silno visiki breg, njemi pokaže vsa kralestva sveta i njüvo diko i njemi pravi: „Vse to dam tebi, či poklekaeš pred mené i me moliš. Teda njemi pa právi Jezuš: ,,Poberi se od mene šatan; ár pisano je: Gospodna Boga tvojega moli, i njemi samomi slüži." Teda ga je vrag ostavo; i ovo, angeli so pristopili i dvorili njemi. Navuk: Skiišnjav ne premagaš, kak samo z božim orožjom. Okrožno sodišče v Soboti. Ar je s tem, da je bila tüdi naša krajína prikapčene mariborskomi okrožnomi sodišči, melo to preveč posla, se je že včasi od začétka pokazalo, da je potrebno za kraje poleg Müre novo, posebno okrožno sodišče. Tej kraji so ob prvim preveč oddaljeni od Maribora i tak májó vsi šteri majo kakše opravke prí tom sodišči, s tem zvezane tüdi preci velke stroške. Obdrügim je pa za te kraje potrebno posebno okrožno sodišče že s pogledom na velko vnožino prebivalstva. Okrajno sodišče v Soboti na priliko že nikak nemro zmagati vsega ogromnoga dela, i je nujno potrebno ešče edno sodišče v gornjem deli naše krajino. S tem se sodišče v Soboti razbremeni, prebivalci pa šteri morajo zdaj preveč daleč i z velkimi stroški potüvati k sodišči, dobijo v svojoj sredini novo sodišče. Za okrožno sodišče je Zakonodajni odbor v Belgradi sam spoznao kak najbole primerna kraj, našo Soboto. Sobota je naravno središče naše krajine kak tüdi Murskoga polja i bližnji Slovenski goric, ma dobre cestne, automobilsko i železniško zvezo. V kulturnom i gospodarskom pogledi je pa za vse te kraje izredno velkoga pomena, či pride okrožno sodišče k nam. Na podlagi priloženi dokumentov, je Zakonodajni odbor teda skleno, da se okrožno sodišče ustanovi v Soboti. Vsa naša krajína, pa tüdi kraji prek Müre so bili s tem sklepom popunoma zadovolni. Sobota je tüdi sklenila jako dosta žrtvovali v te namen, da dobijo uradi, kak tüdi njüve drüžine lepe i primerne prostore. V zadnjem časi se pa drži za okrožno sodišče tűdi Ormož. Či ščémo biti Pravični, moramo priznati, da bi od toga meo morebiten dobiček samo Ormož, za vse drüge kraje bi pa s tem nikaj nej bilo pomagano. Ormož je daleč izven središča tej krajin i vsi tej prebivalci bi se mogoče samo nikelko km. morali menje pelati po železnici, kak zdaj v Maribor, stroški za pot bi pa nikaj nej bili menši. Z ednov rečjov, ustanovitev novoga okrožnoga sodišča za naše kraje v Ormoži, bi pomenilo, ravno tolko, kak či bi to ostalo ešče naprej v Maribori. Tü te v istini ne bi igrali interesi Prebivalstvo nikšo vloge, nego lokalni ormožki interesi. Zato je poslala naša sobočka občina v tom pogledi na zakonodajni odbor posebno spomenico, v šteroj ga opozarja na prvotni sklep i na vse razloge, šteri govorijo za to da či se že ustanovi kak jo krvavo potrebno posebno okrožno sodišče za kraje ob Müri, te se náj to ustanovi v Soboti, štera je v vsej poglédaj edino primeren lepraj za to. S tem se pa tüdi ugodi upravičenim želam i potrebam vsega zainteresiranoga prebivalstva. Delo naši gg. poslancov i naši evangeličanci. Ne verjemo, da bi meli ešče šteri poslanci v našoj državi telko posla z najrazličnejšimi pritožbami svojega lüdstva, kak ravno našiva poslanca. Naša krajína bi morala meti najmenje šést poslanconcov, da bi si konči nikelko razdelili vse delo i ležej zmagali. Telko poslancov naša krajína! nemre meti, lehko bi pa dobila na vsakši način tri poslance, či bi meli tisti, šteri že nikak neščejo iti z nami, v istini kaj prave, nesebične lübezni do našega lüdstva. Mirno lehko povemo, da bi evangeličanci jako lehko meli ednoga poslanca, či bi konči nikelko vküp držali. Z nami vküp neščejo iti. Mi bi radi bili, da bi bio v našoj krajini tüdi eden evangeličanski poslanec, nego mi smo nej dužni, da bi s svojimi glasi volili njim poslanca. Mi mámo hvala Bogi telko glasov, i tak trdno zavest vküpdržanja, da vsigdar lehko dobimo dva poslanca. Evangeličanci bi pa ščista lehko dobili ednoga poslanca, či se ne bi lovili za tisto stranko, štera je ešče drügoga dela nikšega nej napravila, kak to, dal je vse porüšila, gde je nastopila. To je ravno demokratska stranka. Čüdno, da lehko ravno v našoj krajini najde vsigdar mesto kaj takšega, ka so že indri vsešérom zavrgli. Naši demokrati so že vsešérom buknoli, pri niti ednoj vladi že niti ne pitajo več za nje, pri zdajšnjoj vladina krizi so vse stranke vabili v vlado, samo Pribičeviča pa Žerjava je níšče nej šteo meti. Na konci se pa Vnogi, Vnogi naši evangeličanci poprimejo té najpozadnjejšo stranke v našoj državi. Opaža se pa, da tüdi tü začne zmagovati zdrav razum. Mi niti ne želemo, da bi evangeličanci stopili v našo stranko, či oni mislijo, da toga ž« zavolo svoje vere nikak nemrejo včiniti. Čitüdi je naša stranka nej verska, je pa zgrajena na verskom fundamenti, i odklanja vsakše delo, šteri bi bilo namerjeno proti šterojštéč ven. Nego či oni zavolo toga tüdi neščejo iti z nami, mi je tüdi ne silimo. Ne razmimo pa, zakaj bi stopili ravno v tisto stranko, štera ne spoštüje sploj nikše vere, proti katoličanskoj se pa ešče vojsküje z najbole grdimi sredstvi. Demokratska stranka, nema na sveti nikšega drügoga Cila, kak rüšiti réd pa mir v državi. Ona živi samo od toga, da drüge šinfa, napravila je pa sama ešče nigdar nikaj drügoga nej, ka je povekšavala dačo, uvedla dačo na ročne delavce, vničila par bank i si spravila lepe miljone, da ž njimi izdavle svoje malovredne novine. Či bi se to zgodilo, da bi prí Prišestni volitvaj dobili naši evangeličanci ednoga poslanca, bi s tem velko breme odvzeli našima gospodoma poslancoma. To pa zato, ar so naši gospodje tak dobri, da v ednakoj meri delajo za vse, čitüdi znajo, da so pri volitvaj vnogi od tej delali proti njim. Da bodo pa naši poslanci svoje prave posle mogli ležej opravlati, prosimo vse naše lüdi, naj hodijo samo s takšimi rečmi k njim, ka spada v njüvo poslansko delo. To delo, kak mi zdaj nalagamo našim poslancom, navaden človek jako žmetno zmore. Či so si doma nej zdobra, či sosid sosida drapne, pa njemi prste spotere, či je eden drügomi črep potro, či švércara pri švércanji zgrabijo, pa more velko kazen plačati, za vse to idejo k našim poslancom. I či zdaj vnožino takši Prošenj vzemejo, na sebe, tak, da pride poprek tresti pisem i Prošenj na dén k vsakšemi od naši poslancov, te se morajo v tom vtopiti, Tak pa te dostakrat nemrejo zmočti v zadostnoj meri drügoga, štero je za vse nas važno. Po poldnévi pa nigdár ne obiskávlimo svoji poslancov, da bodo tak lehko konči nikelko v méri delali. S tem pa obenem tüdi želemo od naši evangeličancov, šterim smo mi že vnogo dobroga včinoli, da konči proti nam ne delalo, čí že z nami ravno neščejo iti. Radičovi možgani. Ka se vse lehko ocvré v Radičovi bistri možganaj, človek z zdravim razumom teško porazmi. Hrvatsko lüdstvo má to nesrečo, da si je zébralo za svojega političnoga voditela človeka, jako čiidnoga mišlenja i popunoma nestalnoga. Dnešnjemi pride nekaj na miseo, na to te Prisega za živlenje pa smrt, drügi den je pa že ščista inačiši. Niti edna vlada ešče, v šteroj je bio on, je nej mogla nikaj poštenoga napraviti. To pa záto, ar je on nej za nikše pošteno pa razmet-no delo. On je samo za to, da bi nezvučenim lüdem od vsej mogoči rečí kaj Pripovedavao i pri vsem postavlao sebé za nájvékšega junaka. Na žalost pa moramo povedati, da ja velka večina hrvaškoga lüdstva ešče izdak tak nazvučena pa lehkoverna, da najbole nemogoče reči verje, če njim to njüv Štipica pripovedavle. Gda so se delali prvi zakoni na našo državo, njegove stranke je nej bilo v Belgradi. On je zvao na pomoč Drüštvo narodov, Taljane, Angleže, Francuze, Bolševike, Vogre, naj nam vréd denejo našo državo. Potepao se je po Angliji i drügi državaj i od tam pisao pisma, kak se naj vredi naša držáva. Gda je prišao domou, je doma telko mešanoga gučao, proti državi, soldačiji, generalni i cilo proti krali, da so ga zaprli. V temnici ja takšo spoved zmolo, da so njemi dali slobodo i je prišao cilo za ministra. Kak minister jo nikaj nej napravo, semleo pa telko zmešanoga vküp, da je morala včasi buknoti v najvekšoj sramoti tista vláda, v šteroj bio on minister. Zdaj pa naprej špila svoje umetnije v opoziciji. Našemi dobromi krali je jako žmetno, da se nemre niti edná Vlada sestaviti, v šteroj bi bili tüdi Hrvatje primerno vdeleženi. Nego što je kriv, či so si Hrvatje sami zbrali takšega voditela, šteri bole paše v tisti eden špitao tam pri Ljubljani, kak pa na poslansko mesto. Zdaj je naš krao večkrat pozvao Radiča naj tüdi on stopi v vlado i je naročo tüdi drügim naj postavlajo takšo vlado, v šteroj bodo tüdi Hrvatje zastopani po svojoj nájvékšoj stránki to je po Radičovoj stranki. Nego, ka je odgovoro Radič ? Naj vzeme vlado v roke eden takši, šteri je nej poslanec, na priliko kakši general. Te bo šo v vlado. No, zdaj pa razmite toga človeka, či ga morete ! Težave pri sestavlanji vlade. Pisali smo že, da je Vukičevič po tistom, kak je dao ostavko svoje vlade dobo obenem tüdi od krala mandat, ali naročilo, da v njegovom imeni sestavi koncentracijsko vlado. To je vláda, v šteroj náj bi bili zastopniki vsej vekši strank, tak Srbov kak Hrvatov i Slovencov. Radič je ponüdbe za vstop v vlado nej sprijao. Nato je dobo mandat Radič, šteri je ravnotak nikaj nej napravo i je nakonci cilo na smešen način zgübo mandat, kak smo že pisali. Za tem je dobo naročilo, da sestavi 'koncentracijsko vlado, predsednik narodne skupščine dr. Perič, nego tomi se je tüdi nej posrečilo sestaviti takše vlade. Zato je dao krao mandat nazaj staromi Vukičeviči, naj skuša sestaviti delavno vlado. Vukičevič se je pogodo z Davidovičovimi demokrati, šteri bi dobili štiri ministrstva v vlado bi stopo ešče dr. Spaho i dr. Korošec, šteri naj bi bio notranji minister. S tem so bili vsi zadovolni i vláda bi se lehko sestavila, nego od Hrvatov je li nikoga nej bilo v vladi. Žela našega krála je pa bilo vsigdár naj bi tüdi Hrvatje meli svoje mesto v vladi, tüdi či májó tak čüdne politične zastopnike, kak je rávno Radič i njegovi poslanci. Zato je Vukičevič šou nazaj k králi i predlagao, naj se proba ešče ednok sestaviti koncentracijska vláda. Krao je to sprijao i je podelo mandat na Vukičevičovo priporočilo dr. Marinkoviči, dozdajšnjemi zvünešnjemi ministri, šteri, je Davidovíčov demokrat. Nego tüdi Marinkovič je nej mogao z Radičom nikaj pametnoga napraviti. 26. februara 1928. NOVINE 3. Gde so vzroki, da se vlada tak pomali sestavla? Vzrok, je pravzaprav v tom, da naš krao Želej, naj bi meli tüdi Hrvatje po svoji politični zastopnikaj mesto v ravnanji naše države. Da pa Hrvatje nemajo bole pametni voditelov kak je ravno Radič, tomi je pa níšče nej kriv. Krivdo pa máta nad tem, da se Vlada tak dugo nemre sestaviti ravno Radič i Pribičevič. Radič se s tem pravzaprav Štima, da krao želej, naj bi on tüdi stopo v vlado. Pa Radič sam bi tüdi že davno rad stopo v vlado, nego zdaj ga je Pribičevič v roke dobo i nesmi nikaj drügo delati kak samo to ka on ščé. Tak je v tej dnévaj, gda se je sestavila vláda v Belgradi, Pribičevič Radiča kratkomalo poslao v Zagreb, ar se je bojao, da bi Radič ovak stopo v vlado. Pribičevič se pa toga preveč boji, ár bi te ščista sam ostao. Pribičevič jé s svojov politikov tak zavozo, da nišče več nešče iti ž njim v vlado. Vsi ešče jako dobro pomnijo, ka se je godilo te, gda so meli on pa njegovi lüdjé oblast v rokaj. Dače so se vek šale, reda je ne biIo nindri nikšega, uradnike i vučitelstvo so prestavlali pa penzionirali, Či so nej bili njüvoga mišlenja, sebi so po [spravlali miljone na državno škodo. Zato dnes níšče nešče iti s Pribičevičom J vsakši bi ráj s kemštéč drügim Sestavo vlado samo z njim nej. To pa Pribičeviča strašno boli. Najšao je pa ednoga človeka, to je Radiča, šteri je zdaj začno ščista tak plésati, kak Pribičevič igra. Tak dnes Radič vse bogo Pribičeviča, nego samo v svojo škodo. To je pravi vzrok, zakaj se vláda tak Počasi sestavla. Pred lüdmi pa to zakrivleta. Tak Radiča kak Pribičeviča je sram, da med poštenimi lüdmi nikaj več ne valata. Sram jiva je tüdi, da je ta Vlada zdaj proti voli obej telko hasnovitoga napravila za lüdstvo, kak v glavnom izednačenje dače, velko državno posojilo i Prijatelsko pogodbo s Francijov, s šterov je odstranjena bojna nevarnost, kak tüdi vnogo drügi menši dobrot. Iz vsega toga lehko lüdje vidijo, da drügi brez njij vnogo več napravijo kak pa ž njima. Na to sta pa računala, tüdi, da gda prido volitve, njeva dosta kruglic zgübla. Tak sta začnola po svoji novinaj ravno vse naopak pisati od vlade kak je bila istina. Pri nas na priliko mislijo tisti, šteri čtéjo demokratsko Domovino, da je dača za telko povékšana, kak je v istini zmenšana. Pri nevučeni lüdej se to vse lehko zgodi. Oba človeka sta se pa ravno pri tom sestavlanji vlade ščista vničila. Oba sta pokazala pred kralom pa pred vsem svetom, da ie najbogše či, sploj ne prideta do vlade, ar v vladi morajo biti lüdjé, šteri majo razum pa pošteno srce, ne pa takši lüdjé kak sta Radič i Pribičevič i njüva kompanija. Murska Sobota. — Naše gimnazijsko dijaštvo je slavilo Preminoči petek obletnico smrti sv. Cirila. Dijaki so se v velkom Števili zbrali v Dittrichovcj dvorani, gde je meo spominski govor, g. profesor Tepli, dijaški mešani zbor je zapeo lepe pesmi pod vodstvom pevovodja g. učit. Breznika. Z lepim skioptičnim predavanjam od sv. Cirila, štero je meo g. prof. Sever, je bila slavnost končana. — Na fajnšček v noči je bila tüdi Sobota vsa živa. Pravijo, da té den morajo vsi nikelko zažmiriti, či resni lüdje stopijo nikelko prek štrange. Záto se je nad tem nočnih živlenjom tüdi níšče nej ravno preveč javno tožo, či solidne gospode iz postele mečejo, poredni lüdje table prenašajo ali pa cilo različna dostojanstva v lepoj noči malo javno zapišejo. — Tüdi tü se seka na golo. Na Szaparyjovom posestvi ide vse drevje po sploj. Seka se, kak da bi bio sodnji den tü. Lepa mlada jeličova šuma za gimnazijov je že tüdi spadnola. To so ništerni gospodje obečavali za Martinišče. Nego obečavali so tak dugo dukeč, so od svojega obečavala lehko na drügoj strani kakši hasek meli. Zdaj se je pa začnolo pravo barbarsko vničevanje vsega. Slovenska Krajina. — Beltinci. 17. toga meseca je pozvao dober Bog k sebi jako poštüvano ženo Zofijo Glavač, rojeno Kavaš v starosti 33 let Duga, teška bolezen jo je vničila i je rano zapüstila svojega moža s sedtnov mladoletne decov. Bolečine je Bogi vdano prenašala, da je pa bila od vsej joko spoštüvana i lüblena, je pokazao njéni lepi sprévod. Naj vživa pri dobrom Bogi večni mér i pokoj. — Lotmerk. Prosvetno drűštvo vprizori tü v dnevaj, 4, 11, 18. i 25. marca „Kristosovo trplenje i smrt“ v 11 slikaj. Nastopi 70 oseb. Oder je letos spopunjeni i posvet jako dober. 18. marca bo prireditev samo za lüdi iz naše krajine, začetek je vsigdar ob 3 vöri zadvečara. — Drüžinski listi. Srezki poglavar v Soboti, je naročo vsem županstvom, naj opomenejo lüdi, šteri iz kakši koli vzrokov želejo dobiti drüžinske liste naj se na to nikelko pripravijo. Zgodi se, da pridejo lüdje v farov prosit drüžinski list, i ne vejo, kda so rojeni starši, kelko stari, včasi niti iména nej. Tak je včasi sploj nemogoče izpostaviti drüžinskoga lista včasi se pa za to po nepotrebnom preveč časa potroši. — Črensovci. V sredo, 15. toga meseca se je začno pri nas gospodinjski tečaj za šteroga se je priglasilo 22 deklin. Tečaj vodi gospodinjski vučitelica gospa Olga Sitig pomaga ji pa gospodična Mikuž. Sodelujejo pa tüdi domači g. kaplan, šol. upravitelj, kmetijski referent g. Pavlica, Zdravnik dr. Klar i živinozdravnik g. Sok. — Vpokojenci, šteri Plačüjejo davek na slüžbene prejemke, tüdi lehko plačajo té davek z 20%-nimi boni pri štemplanji penez v višini do 1000 K. Morajo pa poslati té bone včasi, naj kesnej do 5. marca v Ljubljano i to Civilni vpokojenci na Računovodstvo delegacije ministrstva financ Ljubljana, pododsek V, vojaški vpokojenci pa ravnota.samo popišejo »odsek za vojaške mirovine.« — Slovensko lovsko društvo, podružnica Murska Sobota ima svoj IV. redni občni zbor ▼ nedeljo, dne 26. februara ob 10 uri dopoldne v gostilni g. Turko. Dnevni red — običajen. Lovci zbor ! Lovski pozdrav ! Odbor. — Či želete biti zdravi, Si želete občuvati mladostno svežost, poslüžite se dnevno za svoje zdravje 1.) Fellerove Elsa-žajfe za zdravje i lepoto (Elsa žajfa lilijasta, mlečna, glicerinova, boraksova, katranova i Elsa žajfa za briti); 2) Fellerove Elsa pomade za čuvanje lica, i kože, štera hitro odstrani sunčene pege, pokanje kože i piščajce; 3) Fellerove močne Elsa pomade za rast vlasi, štera brani pred izpadanjom vlasi i napravi iz trdi vlasi mehke i gibke Za probo 5 falatov Elsa žájfe 52 Din; 2 lončeka edne ali pa po 1 lončeki vsake Elsa pomade 38 Din. Razpošila lekarnar (apotekar) Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Central a 146 Hrvatska. — Revizija pri agrarnoj zemli je v zadnjem časi vnoge razburila. Tak se vidi, kak da bi pri reviziji šteli, da kem več agrarne zemle ostane. Što misli, da se v tom pogledi ne dela po zakoni, ali da se njemi godi krivica, naj se včasi po zadnjem razglašeni pritoži na agrarno direkcijo v Ljubljani. Nego pritožbe naj bodo stvarne i pametna. — Licencovonje bikov i kanžarov se vrši v sredo, 29. februara i to: v M. Soboti na živinskom placi ob 9 vöri pred poldnévom, v Tešanovci prí g. Kühari ob pol 1 vöri po poldnévi, v Fokovci ob pol 4 vöri po poldnévi. Opozarjamo občinske predstojnike, da je po zakoni dužna vsakša občina da sama zdr-ravle potrebno plemenske živino, či se pa to ne zvršilo, preskrbi plemenske živino oblast na stroške občine. Zato se župani pobrigaja za to že zdaj. Prosveta. V niednom deli Slovenije je drüštveno živlenje ne tak malo razvito, kak ravno v našoj Slovenskoj krajini. Kulturna Slovenska drűštva so se začela razvijati v našoj krajini komaj po bojni, ali bele pravilno potistom, kak se je naše lüdstvo zdrüžilo z lüdmi prt k Müre, šteri so nam po jeziki i krvi bratje. V kratkom časi po tistom je nastanolo pri nas vse puno izobraževalni, prosvetni, Orlovski i drügi drüštev. Od tej se ji je pa li malo obdržalo. Pri največi drüštvaj je delo naskori zaspalo, zato ar smo nej meli zadosta sposobni lüdi, šteri bi mogli vso to delo voditi. V velkoj meri je pa bio vzrok tomi, da je telko naši drüštev tak na nagloma preminolo, tüdi te, da so naša društva nej mela v domačoj krajini nikšega pravoga središča, na štero bi se lehko naslonila! Edno središče, ali Cen- trale v sredini naše krajine v našoj Soboti, Odked naj bi prihajao ves po-gon za naše drüštveno živlenje i delovanje, je bilo za nas krvavo potrebno. Da sin ) te Centrale nej meli, je vzrok v tom, da smo ravno tű meli najmenje lüdi, šteri bi bili sposobni za to pa šteri bi meli tüdi volo za takše delo. Dnes se je v tom pogledi že dosta na bogše obrnolo. V našem drüštveno«! živlenji opazimo velko napredüvanje. 16. septembra v lan-skom leti se je ustanovilo v Soboti drüštveno središče ali central z imenom Ekspozitura prosvetne zveze za Slovensko krajino v M. Soboti. Njeni predsednik je g. poslanec Jerič. Pod okrilje te ekspoziture spadajo vsa kulturna društva naše Slovenske Krajine, štera slonijo na krščanskom fundamenti. To so v prvom redi prosvet-na i orlovska drfištva. To centralo so pozvala k živlenji razmere, štere vladajo v našoj krajini. Ona šče biti Pomočnica vsem drüštvom v našoj krajini pri njüvom deli, Obenem pa šče tudi vzdržavati zvezo z našimi krvnimi brati. Ekspozitura je dobila jasen pregled nad vsem delo-vanjem naši drüštev v našoj krajini pozna dobro vsakše drüštvo i tűdi naša društva so se začnola že z velkim zavüpanjom obračati na ekspo-zituro. Naznanja se, da konjerejska podružnica Dolnje Lendavskoga okraja bode držala svojo letno sejo in volitev novih odbornikov v Črensovcih dne 8. III. 1918. ob 10 uri v gostilni g BAUER, Pozivajo se vsi člani in drugi kenjerejci. Načelnik' Velka krčma k odaji ali z arende z vsem inventarom. Ma 5 sob, mesnico, ledenico, klavnico, pekarijo, 2 velkivi štali, 4 svinjake,! 2 ogračeka, 1 plüg sadovnjaka, stüdenec pri hiži. Cena po pogodbi okoli 150 jezero dinarov, ali pa r arende, kak se Pogodi, ali pa či što prevzeme na račun. Nahaja se pri SV. MARTINI ob Müri Štev. 42. Poslanska posta G. poslanec Klekl Jožef naznanjajo sledeče: Bertalanič Mihal, Nuskova Javite se v posredovalnici dela v Soboti. Kelenc Martin i Štefan Črensovci. Od davčnoga urada dobite nazaj 660 Din. Zglasite se pri g. odvetniki dr. Leskovci v D. Lendavi. Balažic Štefan, Turnišče. Na tisti broj, kak ste ga Vi dali, ne smo mogli najti Vašega priziva na državni svet. Dajte mi odgovor Odked je šo priziv, ime onoga, ki je prizivao, kama je šo priziv i gda. To mi dostavite. I. Veindorfer, Bakovci. Včinjeno, ka ste me prosili. Kovač Jožef, Arvida Box 124. Tisti penez je prišo i je obračunani. Vse je zdaj v rédi. 4. N ÖíV I N:E 26. februara 19283" Toplak Tomaž, Gančani 123. Na Vašo pritožbo je ministerstvo dalo sledeči odgovor. 1) Benko Ivan ne je nikaj odao, nego veleposestvo, a so Kupci svoje peneze nazaj dobili ; 2) Ana Lončar vživa agrarno zemljo. Če kaj mate proti tomi odgovori, mi naznanite. Čenar—Novak— Pok i tova-riši, Gančani. Odgovor poslao vašemi g. župani, tam se javite. Tam je tüdi odlok, šteroga ste mi doposlali. Občina Gančani. Pismo šlo i v njem vse razloženo. Hozjan Marko, Jaklin Ivan i tovariš!, D. Lendava. Pritožba vložena febr. 10. — Broj 4743. Proso sem, da se zavolo sprotolešnjega dela prošnja hitro reši. Gašparič i tovariš], Lipa itd. V tom časi, ka je vláda dala ostavko, so prišle pogodbe na ministerstvo. Oda bo stalen minister, reši te pogodbe. Od njega zavist jeli je potrdi ali pa ne potrdi. Občinam, ki so protesteralo proti izvozi drv. Gospod veliki župan je odredo, da se občine na lici mesta zaslišijo i naprej dajo svoje pritožbe proti izvažali drv od strani drüžbe „Našička“. To se je tüdi zgodilo, kak ste videli, mi pa od svoji pravic ne odstopimo. Fara Bogojina- Za podporo cerkvi dano 2500 Din. Fara Sv. Jürij. Ravno teliko. Fara Sv. Sebeštjan. Tüdi teliko. — Pri velikom župani se Zglasite, Če penez ne bi ešče dobili Fara V. Dolenci. Pod brojom V. K. 1906. je prošnja poslana f 1927. máj. 16. Velikomi župani. Tü se trebe Zglasiti. Pismo tüdi šlo, štero več pove. Veleč, s- Prša Ivan L Sebeštjan. Akt pri Velikom župani na mišljenji pod brojom V. K. 230 od H. U. 28. V. župan mora rešiti v lastnom delokrogi. To je odgovor ministerstva. Vlč. g. Hauko Jožef, D. Lendava. Pri velikom župani morate urgerali, tű je rešeno. Uradno pošljite Urgenco potom župnoga urada. Pošta upravništva. Bedenek Karol, Banfi No. 12. Popravili naslov i Vam poslali M. List na staro i novo leto, ka smo meli pa dva kalendara. Vse je brezplačno. Drügikrat pa nam taki javite, če kaj zaostane ali če naslov ne dober,- ne pa kda že polleta mine. — Štefan Zelko, Gorica 10. Lani smo Vam pošiljali Novine v Brestorac v Baranjo, a nazaj so prišle, zato smo je stavili. Zakaj neste dali novoga naslova. Dužni ste na lani 15 Din. Ček smo Vam poslali. — Vsem. Ki more, naj plača naročnino do 31. marca. Ki je ne more zavolo siromaštva, naj jo plačüje na štiri rate. Prvi frtao tüdi more nekaj dati, ma-gari samo en dinar. Delavec v papirne] fabriki i delavec v štampariji ne živeta iz zraka. Plačajmo njima, ka smo dužni vu naročnini. Podpérajte i čtite „NOVINE!“ Mali oglasi K odaji sta dve hiši v Dolnji Lendavi na glavni cesti, na ednom grünti Štev. 21. in Štev. 22. Celi grünt je okoli 800 □ m. velki s sadovnjakom in ogradom. Na Štev. 21. je trgovina. Küpi se lehko tüdi vsaka hiša posebej. Več se Poizve pri lastniki v DOLNJI LENDAVI na Štev. 21. Vapno, cement, deske late, tesani les, drva, premog, cementne cevi za kanale i stüdence itd. se dobi vsigdar najfalej pri V. BRATINA, trg. v Križevci pri Ljutomeru KMETJE! POSESTNIKI ! ŽIVlNOREJCI! Očuvajte se nesreče! Leto za letom vničijo bolezni na jezere govenske živine, konjov i svinj. Ves Vaš trüd i napor dugi mesecov i let razpadne Stojezeri i miljoni penez ido v nikoj. Vsej tej nesreč se lehko obvarjete, či zdravje svojo živino z „Almaflorom“ najbogšim, najhitrejšem i najzaneslivejšim dnešnjim i v stojezero primeraj preizkušenim zdravilom. „ALMAFLOR“ proti konjski koliki. „ALMAFLOR“ proti napinjanji pri govenskoj živini. „LA FLEUR“ proti zvužganji prebavil pri govedi i proti zadržavanji mleka pri dojni kravaj. „HALF“ proti svinjskoj vročini i varovati sredstvo proti rdečici. „URINOT“ proti krvavoj vodi i pri govedi i pri konjaj. Niti eden pameten živinorejec i posestnik živine ne sme biti brez tej zdravil. Kak nede razmeten gospodar čakao, da njemi hiža pogori, i se komaj po tom zavaruje, tak tüdi nede čakao, da njemi živina zbeteža, nego njoj bo že naprej davao naša zdravila, záto, da njemi sploj ne zbeteža. „Almaflor“ dobite v vsakšoj trgovini. Cena škatulíci z navodilom za vporabo je 40 Din. Naša zdravila rabijo dnes že vsi živinoreja v Europi Na jezero je pri-poročil i zahval. Pristna zdravila so samo s plombov. Edina zaloga za Jugoslavijo : „GOVEDOMEDIKA“ Jugoslovanska razpošilalnica zdravji za govedo, konje i svinje iz lekarne pri »Sv. ANTONU« MARIBOR, Kopališka ulica 11. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „CREME MAJALA“ lice dobi lepo Čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din., Žajfa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. Penezi: Ameriški dolar 56'75 Din., Čehosloveoska krona .68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13,53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2 23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 320—370 Din., žito 290—310 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 220—245 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: V Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12 60 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci 7 do 9 tjednov 150—250 Din., prasci 3 do 4 mesece 300—400 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12’50 Din., mrtva vaga kg. 19 do 18 Din. Belice: na velko do 1,80 D., na placi 1.— do 1'25 Din. Mleko, na velko 1,25 do 2 D., na placi 2,50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 240 do 430 Din., vidre 600 do 720 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 21 Din., jazbec 50 do 55 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 120 do 170 Din., divje mačke 60 do 70 Din. Cene kožam so od lanskoga leta jako poskočile. Za odalo sprejme kože velesejmska pisarna v Ljubljani, kem se lehko tüdi pošlejo. To je tista prava žepna švicarska vöraj štero zato najbole hvalijo, küpüjejo i drügim priporočajo, zato ka nájduže traja brez popravka, zato ka Čas natančno kaže i spada k najbogšim švicarskim vörám či tüdi je tak jako fal. št. 110. Žepna vöra, ankerovi stroji Remontoir-Roskopf za samo 49 Din. 60 p. Št. 111. Ankerov stroj Hemontoir Roskopf garantiran na 3 leta samo 69 Din. 20 p. Št. 105. Prava švicarska budilnica (vekerca) zaneslivi Anker stroj garantiran na 3 leta samo 64 Din. 20 p. po povzetji, ali pa, da se penezi naprej pošljejo. Rizike nega! Ka se Vam ne vidi, to zamenimo, ali Vam pa peneze vrnemo. Po celom sveti poznane IKO vöre v zlati, srebri, nikli, v najlepši oblikah, vöre za na roko, lanceki, prstani, bogata izbira priprávni darov i potrebni predmetov najdete v velkom ceniki s slikami, šteroga dobite brezplačno na zahtevo od Svetovne trgovine vör H. Suttner, LJUBLJANašt.945 AMERIKANCI POZOR! V Dolnji Lendavi v Dolnji ulici je na prodaj lepa zidana hiša, veliki ogradec, 6 plügov prvovrstne zemle z urbarskov pravlcov. To malo posestvo bi zadostovalo za edno menšo kmečko drüžino ! Küpci lejko več pozvedijo pri J. KONTLERJU šol. upr. v Turnišču. V hiži je mesta za tri drüžine, ima lepo štalo, hleve, kukoričnjak in velko gümlo za krmo! Cena 2.400 dolarov! Fál in lepe škrinje po Pohištvo se dobi pri ŠERCER in DRUG MURSKA SOBOTA dr. Czifrakovoj hiži poleg rimsko kath. cerkve. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole I N K A vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. K odaji žaga širine za prehod stebla je 1.20 m. 1 Valčni stol , 400X300 ; 2 zobčastiva povlačilca i drügi različna zobčki pogani (za mlinski pogon); 2 noviva cilindra za melo 2000X1000. Poglednoti je i opitati za ceno pri : IVAN K RÖLL. Segovci pri Apačaj. So li to členki?... roke ? noge? oči ? vüha? nos? zobje? glava ? šteri Vam pozročajo bolečine, ali Vas pa mantra celo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto v nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate, kak hitro Vam to nevoló odpravi staro, prilübleno narodno sredstvo i kozmetikum, šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči „Elsafluid“. Či ste večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajeni, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütite pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribanja, mazanja i pranja z Elzefluidom. N kelko kaplic pa moramo tüdi povžiti ! To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. v apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkecih po 6 din, v dvojni glaškecih po 9 din. ali pa v špecijalni kanticaj po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavijanjom i s poštov 9 mali (poimeni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsnl ali 18 dvojni 6 špecialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.