GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. JULIJA 1919. ŠTEV. 7. Proč s prevešati jem! Val. Jakelj, Kar naravnost povem, da se vedno jezim, kadar berem kako razpravo o prevešanju. Sploh, ali je to kakšen sistem? Ali. ima kaj natančnih, določeno začrtanih pravil? Ne in ne! Le beri razno¬ vrstne razprave od začetka do današnje¬ ga one v našem listu! Povsod kaj druzega Vsak. trdi drugače, povsod se preveša ob drugem času. Ta meni, da je potreba predjati nekaj satov, drugi zopet, da vse razen enega, na katerem se nahaja matica. Eden trdi, daj mora biti matica na pokriti, drugi zopet na nepokriti, mla¬ di zalegi, tretji meni, da mora biti celo na trotovim! Vrag naj porablja vse te meto¬ de, ki si nasprotujejo druga drugi! Kratko- malo trdim, da je zasnovano prevešanje na čisto napačni podlagi, zato sem mu že davno obrnil hrbet in se vrnil k splošno vpeljani praksi. Ob primernem času na¬ polnim medišče kar s celim izdelanim satjem in par s a t - n i c a m i, V naslednjih vrsticah hočem dokaza¬ ti, zakaj sem popustil prevešanje, in po¬ kazati, da se pride brez prevešanja zale¬ ge, z nastavljanjem samega praznega satja v medišče, glede donosa medu do veli¬ ko boljših uspehov. Preden do¬ prinesem ta dokaz, naj mi bo dovoljeno napraviti nekaj opazk in izpodbiti nekaj napačnih teorij g. J. Okorna _ v zadnji št. »Slov. Čebelarja«, iz česar bomo dobili popolnoma logično podlago proti pre¬ vešanju, Iz tega bo tudi sledila pravil- nest moje prakse pri čebelarjenju, A. Da v panju z nizkim mediščem brez matične mreže matica rte sili v zgornji, pro¬ stor, ni samo vzrok boljša čebelna pasma, tudi ne nizko medišče samo na sebi, ali bolj izdatna paša, ampak predvsem dva druga momenta, in sicer: 1, Drugod povsod obešajo v medišče edino le čebelno satje. Pri nas menda še ne vemo, zakaj. Vsakdo kriči pri preve¬ šanju: »S trotovino iz plodišča ven in v medišče z njo!« To je pa velika napaka! Prvič vleče trotovina matico za seboj. Le prerado se zgodi, ako je zgoraj veliko tro- tovine, da gre tudi matica gor, makari skozi rešetko. In potem imamo zgago. Po¬ leg tega pa se čebela tudi brani v troto¬ vino nanašati med. Le v dobri ajdovi paši bo napolnila trotovo satje, pa še takrat poprej v plodišču nego v medišču. 2. V medišču je topleje nego v plo¬ dišču. Ravno iz tega vzroka imajo tuji na¬ rodi za polovico nižja medišča. Čebela ima to lastnost, da nanosi med najpoprej v zgornje celice satja. Zakaj neki? Gotovo, da tudi zato, ker je zgoraj v panju bolj to¬ plo nego pa spodaj. Zato pa, da se v njih Stran 90. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR mediščih obdrži visoka toplota, Nemci in Amerikanci skrbe za nizek prostor. V mrzlem medišču, in prav posebno, če vleče prepih, se čebela ne bo nastanila izlepa. Oni pa tudi skrbe, da gorkoto ohranijo s tem, da medišče skrbno proti mrazu zade¬ lajo. Čebele in zalega soi tista peč, ki od¬ daja gorkoto, ta kipi kvišku in je v me¬ dišču vedno višja, nego v plodišču. V tem oziru je pač A. Ž. panj pomanjkljiv, ker ima previsoko medišče. Pa tudi neke dru¬ ge hibe ne smem prezreti: premajhno pra- šnico ima. Mislim, da tudi to pripomore mnogo k rojivosti kranjice, ker imajo na¬ ši kranjiči tako pičlo odprtino. Že čebela se komaj splazi skozi, trot pa gre tako težko skozi »kakor kamela skozi šivan- kina ušesa.« Naš moderni panj' bi moral imeti prašnico od stene dlo stene, in pa tu¬ di v višavo za najmanj pol cm obilnejšo, »To je pa preveč,« bo rekel marsikdo. »Če¬ belam bi bilo pozimi premrzlo.« Lej ga! Kaj ne veš, da s koščekom lesa odprtino lahko zaslonim, kakor hočem? Pa pusti¬ mo medišče, kakršno je, saj imamo ajdo in po nekaterih krajih hojo, kadar to do¬ bro medi, ti dve hibi prav nič nista na potu. B. Dalje trdi o. J. O.: »S prevešanjem na najpreprostejši način omejimo za nekaj časa zalego.« No, to je pa debela nesresni- ca! S prevešanjem za nekaj časa pospe¬ šujemo zalego! To je res! (To pa menda ne bo držalo! Op. uredn.) S čim se več za¬ lege vzgoji? Ali ne s tem, d!a se v obeh enako velikih prostorih v plodišču in me¬ dišču goji zalega?! Zlasti, kar je še posebno neprijetno, pridelamo na. ta način prav veliko trotovine. Čemu to? Zato, da gre v medišče, kjer nikakor ni na mestu. In tiste satnice, ki jih sedaj postaviš v plo- dišče, kako ti jih prevešanec izpakedra. Res, da jih kmalu potegne. Včasih jih pa izpremeni v samo trotovino, ali pa ti med čebeline satnice vsaj nameša trotovino; to sem skusil jaz in menda kdo drugi tudi že. Če hočeš dobiti iz satnic lepe čebelne satove, abesi jih v medišče, tam ti jih izdelajo čebele popolnoma pravilno, če ne v spomladanski, pa o ajdovi paši. Sicer pa, če pustim prvca odrojiti, mi bo ta veliko poprej izdelal potrebno' novo satje. Zato mu pa ni treba dajati celih dragocenih satnic, ampak par centimetrov debelih za¬ četkov, in če mu vzameš matico pred aj¬ dovo pašo, boš imel skoraj vseh 9 satov novih in domalega napolnjenih s strdjo. Res, da prvec precej: rad stavi trotovino pa nič ne de, to lahko pozneje sam po¬ praviš, Trotovino' izrežeš in zakrpaš s čebelnim satjem; čebele ti to kmalu zali¬ jejo. In kaj potem, če prevešaš? Čebele lenarijo nekaj dni v panju, se praše na bradi, nobena ne ve, pri čem da je, iščejo matice, ne izletavajo redno, pasejo leno¬ bo, ker je ves njih družabni red zmešan. Več dni potrebujejo, da se zopet urede, pa zamude veliko dragega časa. Morebiti so ravno tisti dnevi zelo medeni in tako bi lahko šlo rakom žvižgat več kil medu, ki bi ga morebiti krvavo potrebovala za¬ lega. Pa recimo, da medi ravno tiste 2 do 3 tedne, o katerih pravi g, Okorn, da jih je potreba, da se razvije zalega v ogrom¬ no družino. Ali bo pa res toliko medu v panju po tem času? Da, nekaj ga bo. Pa jaz pravim, da bi ga bilo veliko več, še enkrat več, če bi ne prevešal. Veliko otrok veliko poje. Čim manj negodne, ne¬ pokrite zalege imaš ob dobri (paši, tem več medu, ker ravno tega mlada zalega ogromno požre. Pa še nekaj! Če je dobra paša po prevešanju, že mislijo čebele zopet na rojenje. Le poglej v medišče! Že prid teden boš dobil matičnjake zopet nastav¬ ljene. Mar ni res? Zato boš prav težko ro¬ jenje preprečil. Kdo ni tega skusil? Če pa paše ni, kaj pa potem? Treba pokladati, krmiti in zopet krmiti. Ali pa je ta način omejevanja zalege res najpreprostejši? Le pomislimo kako težko se marsikaterikrat matica najde, lahko jo celo zmečkam. Koliko čebelic pri tem izgubi življenje, posebno mladic, ki padejo na tla, kjer se potem razlezejo na Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 91. vse strani in poginejo, ali pa zlete v na¬ pačne panje, kjer niso vedno gostoljubno sprejete. Bodi še tako vešč, še tako ročen in izurjen, popolnoma preprečiti tega ne moreš. In pa tisto mesarjenje trotove zalege, ki jo nekateri priporočajo! Če to ni nekr- ščansko, je pa vsaj neusmiljena. In kaj ti koristi? Jajčecem, gnidam in nepokriti zalegi sploh ne moreš, do živega. Če pre¬ staviš tak sat v medišče, ti ga čebele rav¬ no tako negujejo, kakor v plodišču, in šele potem moreš vzeti v roke nož, ko je trotovina pokrita. Zdaj, rabelj, reži, trgaj, kolji, da se cedi »mleko« in med'! Kako ostudno' delo! Dve leti sem tudi jaz tako mrcvaril. Rojev pa nisem mogel povsem zabraniti. Od kakih 12 panjev, ki sem jih tedaj imel, sem zabranil rojenje komaj trem ali pa še ne. In čudilo! Ravno tisti, ki sem jim ro¬ jenje zabranil, so bili o kresu, ko se pri nas spomladna paša pretrga, najbolj revni z medom, skoraj popolnoma suhi, dočim so bili oni, ki so odrojili, boljši, imel je še vsak nekaj. Ravno ta okoliščina me je spametovala, da sem prevešanje opustil ter se povrnil k drugi naravni praksi, in moram reči, ne v škodo, ampak v lasten prid. Tako bom ravnal tudi v prihodnje. Že začetkom malega travna — takrat imajo moji A. Ž, panji še komaj na kakih 3—4 satovih zalego, dasi imam močne plemenjake — odprem medišče, vzamem deščice ven in denem rešetko noter. Se¬ daj vložim 9 satov, deloma praznih, delo¬ ma napolnjenih s strdjo in kolikor je mo¬ goče, malo trotovine. Vsega skupaj pride v panj kakih 2—3 kg strdi. Če je panj tik uljnjakove stene, denem namesto zadnje¬ ga satu slepo steno, te* pa zato, da se v medišču lažje obdrži gorkota. Potem pa zgornje okencle dobro zadelam. Najbolje je za to več skupaj zganjenih časnikov, ker papir kaj dobro drži gorkoto in barva od črk mrčesu smrdi in odganja zlasti molje. Samo ob sebi se razume, da mora biti prašnica v medišču dobro zabita in vrhnji panji skrbno pregrnjeni s kako tva¬ rino, ki zadržujejo gorkoto, pa tudi med panji ne sme biti nobenega prepiha. Špra¬ nje se še enkrat dobro zataknejo s papir¬ jem. Poglavitna reč je torej, da se v me- diščih vedno ohrani visoka toplota, višja nego v plodiščih. Med dodam v medišče ne glede na to, je li v plodišču še zaloga ali ne, ker je v aprilu kaj muhasto vreme. Tako ima¬ jo čebele vedno dovolj hrane, ker zgodi se, kakor letos, da ob tem času po cel teden ni varno pokladati razredčenega medu. Pa ne samo april, ampak tudi ves maj je bil letos tako muhast. Torej se mi je ta praksa posebno dobro obnesla. Seveda sem zaradi neugodnih razmer imel roje letos šele junija. Rojili pa so mi A. Ž. panji prvi. In kaj je uspeh moje prakse pri A. Ž. panju? Da izrabim dolbro spomladanske) pašo in pridelam vsako leto nekaj medu že do kresa, lani cek> več kot v ajdovi paši. Pa tudi letos se je obneslo sijajno, čeprav je medilo samo koncem velikega travna do srede rožnika. Druga leta se je prikazala strd v medišču že ob češnji in drugem sadnem drevju. »Vse to je lahko res, toda ti, mož, imaš izvrstno pašo,« bo rekel marsikdo. I, no, nič posebnega! O sv. Gregoriju na¬ vadno začne cvesti bela jelša, pozneje pa kak mačkovec, vrba ali topol. Zgodnjih spomladanskih cvetlic, kakor teloha (ku- rjic), trobentic itd. piri nas ni. H koncu mal, travna cvete repa, katere je pri nas precej. Potem je tu in tam kakšna češnja, potem pridejo hruške in jablane, ki jih je pa precej. Velikega travna in rožnika pri¬ de »roža« na travnikih in polju, ta da! »O kresi se pri nas čebela obesi« — potem ni nič do sv. Jakoba, ko začne mediti na¬ vadna detelja (otava). V jeseni imamo ajdo in vresje. Kdor je dobro prebral in dobro pre¬ tehtal razloge, katere sem jaz zgoraj na¬ vedel, bo torej prišel do zaključka, da je prevešanje: 1. nekaj nenaravnega in komplicira¬ nega, samo sebi nasprotujočega, pa tu- Stran 92. Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR« di proti čebelni naravi, ker zmede ves njen red, kratko: ker postavi čebelo na glavo, namesto na noge. 2. Pri prevešanju nimamo enotne teo¬ rije, oziroma metode! Vsakdo preveša na drug način, in ti načini si večkrat med seboj nasprotujejo, 3. Prevešanje je mučno, večkrat gnus¬ no delo, kjer se kvari človeški čut do božje stvari, 4. Pri prevešanju se. ravna proti vsem čebelarskim pravilom, ker se obeša tro- tovina v medišče, kamor ne spada. 5. Prevešanje škoduje čebelarju sa¬ memu, ker večkrat zamudi pomladansko pašo, katero bi po navadnem, naravnem, enostavnem ravnanju lahko ujel. 6. Ravno prevešanje je vzrok, da se moderne čebelarstvo mnogim čebelarjem pri studi in da se zopet obrnejo k staremu kranjskemu načinu ali pa obesijo čebelar¬ stvo na kol. 7. Prevešanje je prav nepotrebno opravilo, kajti pri močnih plemenjakih je že medišče veliko dovolj, .la se -po odvze¬ tem prvem roju panj zopet razmnoži do- voj, da izrabi ajdovo, četudi le srednjo pašo in napolni z medom vališče in me¬ dišče, 8. Prevešanje je škodljivo tudi v tem oziiu, ker se mora spomladi satje žvep- ljati proti molju vsaj dvakrat, to pa je čebelam škodljivo, 9. S prevešanjem se marsikdo lahko v nevarnost postavi, da zastrupi svoje če¬ bele, če orodja ne snaži. Naštel bi pa lahko še več drugih raz¬ logov, ki odvračajo od prevešanja in na¬ gibljejo k navadnemu naravnemu načinu. Ako hočeš torej, ljubi moj tovariš, uspešno, s koristjo in veseljem čebelariti in izrabiti tudi pomladansko pašo, ravnaj kakor sem ti povedal! Naj ponovim kratko še enkrat svojo prakso, ravnaj se strogo po teh-le pravilih: 1. Imej le močne plemenjake! 2. Glej v jeseni, da bo imel vsak panj hrane dovolj vsaj do konca sušca! 3. Postavi v medišče prazno satje že zgodaj spomladi v vresju, če si tako sre¬ čen, da ga imaš; če ne, pa vsaj v začetku malega travna, da se navadijo čebele na satje in da se to navzame polagoma duha po matici. Do konca tega meseca (malega travna) imej vsa medišča urejena, zadnji sat vsakega panja v medišču pri steni če¬ belnjaka naj zastopa slepa stena (sat iz lesa). 4. Deni v medišče nekaj kil medu v satju, da so čebele preskrbljene za vsak slučaj, ko bi zaradi vremenskih razmer z razredčenim medom ne mogel krmiti. 5. Glej, da čebele lakote ne trpe, pi¬ taj tudi, če misliš, da je v panju še dovolj zaloge; med mora biti vedno v panju, si¬ cer čebela nerada množi zalego, tudi če jo vsak dan pitaš. Kdor pa pusti čebelo stradati in rajši proda ves med, v temnico, na vislice ž njim! 6. Pitaj rajši zjutraj nego zvečer, če se ni bati ropanja, in sicer pred izletom. Pitaj pa ob poletnem času vedno le s sa¬ mim medom ali pa, sladkorju, primešaj naj¬ manj 1 četrt medu, Čist sladkor je sarno z i zimski čas. 7. Skrbi za stanovitno gorkoto v me¬ dišču! Pazljivo zabij prašnico in zgornje okence, pa tudi gornjo stran panja dobro odeni, da se medišče ne shladi in da je v njem višja toplota nego v plodišču, 8. Uporabljaj v medišču če le mogo¬ če samo čebelno satje, trotovo odrezuj in zakrpaj s čebelnim satjem! Kolikor ti do¬ delanega satja primanjkuje, pa dodaj cele satnice; če ti teh čebele ne izdelajo spo¬ mladi, ti jih bodo- v jeseni. Nikdar pa ne devaj v medišče začetkov, teh se čebele ne lotijo rade. V plodišče ne veliko ce¬ lih satnic, ker jih čebele kvarijo s troto- vino. Imej pa v plodišču vsaj nekaj troto- vine, ali pa praznote v satju, kajti lastnost kranjske čebele je taka, da mora leči tro¬ te, Če ne dobi prostora, si ga pa naredi sama v čebelnem satju. 9. Odreži trotovino, kjer je je preveč, ko odroji prvec; bolje manj trotov, nego preveč! 10. Pusti le brez skrbi, da prvec iz- Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Stran 93. frči, težko bi ga obdržal, pa poreži potem precej trolovino. Ko se matice oglase, poreži matičnjake, ali pa, ko drujec odroji, pa potem drujca stresi nazaj. Na ta način imaš vedno mlade matice v A, Ž. panjih. Ob sklepu vpraša J. O., kaj bi se zgodilo v Žnidaršičevih panjih brez re¬ šetke, Matica bi šla v medišče precej, ko je vališče dovolj ravito, prav gotovo zato, ker je v njem trotovina, in bi ondi zalegala svojo »robo«. To je že sto- in stokrat do¬ kazano s kranjičem. Če postaviš brezma- tičen panj na drug panj, boš imel v obeh zalego. Ljudje božji, pustite prevešanje, vsaj tako, kakršno je sedaj v navadi, brez pra¬ vega reda, brez pravih pravil! Sicer bi bilo res dobro kranjsko rojivko prisiliti nekaj časa, da ne bi valila, pa obrniti vso pozornost čebel na med. Pa tega dosedaj nismo dosegli. Jaz mislimi, ko bi se komu posrečilo na kak umeten način, način brez pripiranja matice, doseči, da bi čebele ma¬ tico bolj zanemarjale in pozornost obra¬ čale na donašanje medu ■— to bi bilo nekaj vredno. Dokler bodo pa naše čebele bolj letele skozi prašnice v plodišču, nego skozi one v medišču, bo ostala kranjica rojivka in nobena sila in nobena moč je ne bo odvrnila od tega. Dokler tega ne dosežemo, tako dolgo proč s prevešanjem! Opomba uredništva. Marsikomu ta članek ne bo všeč in spotikati se bo uteg¬ nil kdo ob njegovi dolžini, ostrini in skraj¬ ni odločnosti. Tudi urednik se ne strinja z njim v vsakem oziru. Kljub temu ga pri¬ občujemo v celoti, ker smo prepričani, da ima pisec — star, izkušen, pa ne staro¬ kopiten čebelar — z njim dober namen in nikakor ne bo napačno, ako slišimo o zadevi oba zvona. Čebelarjenje po Preus- sovem načinu (s prevešanjem] je pri nas še bolj novo, ker ga je vpeljal Žnideršič s svojim panjem šele pred dobrimi 15 leti. Zato ne more nihče trditi, da bi bilo že popolnoma dognano in ustanovljeno. Na vsak način bo za nadaljnji razvoj čebelar¬ ske tehnike le koristno, ako bo pričujoči članek povzročil, da se bo razpletla o pre- vešanju daljša stvarna debata. Zato pa le takoj pero v roke, kdor se ne strini i z iz¬ vajanji g, Jaklja. Pa tudi tisti, ki so njego¬ vega mnenja, naj se oglasijo vsi brez iz¬ jeme. Začetniki naj se pa nikakor ne dajo zbegati. Pazljivo naj zasledujejo tozadev¬ ne članke in se poprimejo, kar se jim zdi najbolj primemo 1 . Vobče bi opozorili g. pisca za enkrat le na to, da vendarle ne gre, da bi pre¬ veša n j e kar kratkomalo za¬ vrgli. To je način čebelarskega obrata, ki se je brez vsakega dvoma že marsikje dobro obnesel in ki ima svojo prihodnjost. Dalje tudi ne kaže, da bi presojali pre¬ vešanje kar splošno neglede na podnebne in pašne razmere. Kar se pri njem ne ob¬ nese, je lahko kje drugje prav dobro. Ta¬ kisto bi bilo ločiti čebelarstvo v malem od velikega čebelarskega obrata. Ko bi n. pr, Žnideršič tako delal, kakor pisec, dvomim, da bi imel boljše uspehe, Pre¬ vešanje pa tudi nikakor ni tako otepavno in nečloveško delo, kakor ga slika g. Ja- kelj. Saj ni treba čakati, da bi bili panji zreli za rojenje. Tudi zbeganost v panju traja le kratek čas. Prvo noč se čebele orijentirajo in prilagode svojemu novemu položaju. Na vsak način bi moral pisec poudarjati, da čebelari v zelo ugodnem kraju, in ta okolnost je po mojem mnenju jako merodajna, da mu ni treba prevešati. Tako bi se dalo oporekati še več drugim trditvam. Toda, kakor rečeno, počakajmo, kaj bodo rekli drugi čebelarji po raznih krajih. Končno besedo bomo izpregovcrili morebiti šele čez nekaj let. Stran 94. Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Priprava čebel za jesensko pašo« J. Okorn. Po končani kostanjevi paši nastopi sredi julija brezpašna doba, ki traja ne¬ kako do srede avgusta. Zalega v panjih se krči in večkrat, posebno če je bila ko¬ stanjeva paša slaba, čebelne družine stra¬ dajo in vsled pojemajočega nagnjenja do zaleganja pešajo'. Čebelarjeva naloga je, da ne pusti svojih močno razvitih ljudstev propadati, ampak da jih obdrži na tej stopnji, kajti le z živahnimi in močno za- leženimi ljudstvi dobro izrabimo kratko jesensko pašno dobo. Da to dosežemo, moramo krmiti, in sicer vsaj enkrat na teden. Na panje, ki smo jih odločili za ple¬ me, moramo obračati prav, posebno po¬ zornost. Le ljudstva, ki imajo poleg za¬ dostne zaloge veliko mladih čebel, dobro prezimijo. Sedaj je tudi skrajni čas, da združimo slabiče. Najbolje je, ako slabiča, katere¬ mu smo preje uničili matico, naveznemo na krepkega plemenjaka. Isto napravimo nemudoma z brezmatičnimi panji. Ob dobri jesenski paši nanosi taka »pstota« včasih polno medišče in ima še zase dovolj za zimo, dočirn so nam slabiči le v nadlego, Ako v kraju, kjer čebelarimo, ni ni- kake jesenske paše, potem peljemo čebele drugam, k.er se je nadejati izdatne ajdove bire. V ta namen si že začasa preskrbimo primeren prostor in pripravimo vse po¬ trebno za prevoz. Čebele prepeljemo na pasišče par dni pred začetkom paše, da se razgledajo po okolici, preden se paša odpre, Ko jesenska paša mine, moramo biti zelo previdni, da ne povzročimo ropanja. Kjer se začne ropanje, je temu kriv vedno čebelar sam, in sicer posredno: da nepre¬ vidno ravna z medom, in neposredno: da ima v čebelnjaku slabiče ali celo brezma- tične panje, kajti ti so navadno povod ro¬ panju. Ako se dobra paša nenadno pre¬ kine, je vedno nevarno za ropanje. Zatorej zožimo po končani paši žrela, da dovolimo dohod le omejenemu številu čebel. Kaj je z lipo? M. Humek. Od pamtiveka slovi lipa za izvrstno medunosno rastlino', ki daje baje sila lep, okusen in aromatičen med. Stari čebe¬ larji trdijo, da so čebele tako zaljubljene v lipovo cvetje, da se pod noč kar ne morejo odtrgati od lipe in na njej celo prenočujejo. In res! Če greš lepega ali pa tudi grdega popoldneva pod cvetočo lipo, slišiš z nje tak hrum in šum, kakor bi jo obletaval roj. Tudi na oči se lahko pre¬ pričaš, kako neumorno hite čebele vse- križem od cveta do cveta, od veje do veje. Kako pa je doma v panju? Prazno, če ni kake druge bire! Ir če poskušam z lipe vračajoče se čebele, se vsak dan lah¬ ko prepričam (naj bo vreme kakršnokoli). da so — p r a z n e. Naj jo pritiskam, ka- koi hočem, nič ne da, ker nič nima, Deveto leto čebelarim v neposredni bližini velikega lipovega drevoreda, ki šteje nekaj sto sicer mladih, a lepo raz¬ vitih lip, ki vsako leto obilo cveto. Kdor je že šel po Dunajski cesti proti Stožicam in Ježici, je videl ta drevored. Linhartova ulica, kjer imam čebelnjak, je zadnja ljub¬ ljanska ulica proti tej strani in naše če¬ bele (Požlepove, Trinkove in moje) ne za¬ mude niti minute, pa so na lipah. Toda kljub temu še nisem opazil pri svojih če¬ belah (in moja dva soseda menda tudi ne) niti najmanjšega donosa ob lipovem cvet¬ ju, dasi ga čebele obletavajo kar trumoma po več tednov. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 95. Pač pa bi lahko govorili o škodi, ki nam jo povzroča naša tako opevana lipa. Naj bo vreme še tako neugodno — ve¬ trovno, deževno itd., čebele se nič ne me¬ nijo za to in hite na lipo, kakor bi se res cedila po vejah prava nebeška ambrozija. Da se jih s teh brezplodnih poletov veliko nikdar več ne vrne, se lahko prepriča vsak Ljubljančan, aiko gre ob takih dneh po omenjenem lipovem drevoredu na iz- prehpd proti Ježici. Z vsakim korakom razhodi vsaj po eno čebelo, ako prav paz¬ ljivo ne gleda po tleh. Letos so bili ravno tiste čase prav hudi nalivi, brila je mrzla burja, toda naše čebele se niso prav nič ozirale na vreme. Lipov cvet jih je vabil in pokopal tisoče pridnih delavk v »pre¬ zgodnji grob«. Tako je z lipo v Ljubljani — pa ne samo letos, ampak vsako leto. Kako je drugod, ne vem. Ljudje vse premalo opa¬ zujejo in se raje drže stare tradicije. Naj- brže ne bo veliko drugače, Te dni sem dobil v roke nemški čebe¬ larski list, kjer neki čebelar opisuje svoje izkušnje z lipovo pašo. Njegova opazova¬ nja se z mojimi popolnoma ujemajo. Čebe- lari že mnogo let v kraju, kjer je veliko lip. Čebele jih kajpada pridno obletavajo, kakor pri nas. Čebelar pa. že več let prid¬ no tehta panjove in »ožema« vračajoče se čebele, pa maje z glavo in mrmra; »V želodcu nič, v panju nič!« — prav kakor pri meni in mojih sosedih. Na podlagi svo¬ jih izkušenj se povzpne celo- do trditve, da lipa menda sploh ne medi nikjer. Tudi meni se močno dozdeva, da slo¬ ne vsi slavospevi na lipov cvet in med le na domnevi in goli prevari, brez vsake realne podlage. Odkar lipa pri nas raste in cvete, jo obletavajo čebele, ki jih privablja z neodloljivo silo poseben mam¬ ljiv duh njenega cvetja. To je menda če¬ belarjem zadostovalo, da so razvpili lipo za najboljšo medunosno rastlino. Edino to je mogoče, da lipa medi le v gotovih kra¬ jih, na gotovi zemlji in ob gotovem vre¬ menu. Pri nas, žal, nimamo take zemlje in nikdar takega vremena. Omenjeni člankar hoče stvar končno neovržno dognati in vabi bralce dotičnega lista, da naj odgovore na razna vprašanja. Ob priliki bom že sporočil, kaj bo dosegel in dognal. Zanimivo bi pa bilo, ko bi tudi naši čebelarji, ki imajo za to priliko, nekoliko opazovali in uredništvu poročali svoje iz¬ kušnje iz prejšnjih let. Vsekako bomo o predmetu še govorili. Napajalniki. Jos. Verbič. Čim bližje je paša, tem bolje. Isto velja za vodo. Pametni čebelarji si posta¬ vijo v bližini čebeljnjaka raznovrstne na¬ pajalnike. Tudi jaz sem jih imel že več. Vsi so imeli svoje dobre strani in svoje napake. Najprvo mi je služila v to svrho plit¬ va posoda, napolnjena z mahom in vodo. Večkrat se mi je voda v rije j nepričako¬ vano posušila ali pa je začel mah gniti in voda se mi ni zdela dovolj snažna. Za tem sem si postavil na vzvišen sto- lec večjo pločevinasto posodo, ki je imela ob dnu malo odprtino, po kateri je tekla voda na poševno stoječo^ desko. Čebele so rade sedale na mokro strmino, rad pa in bujno je rastel tudi plevel okoli nje, Često se je mala odprtina v posodi zamašila in čebele so ostale brez vode. Prešel sem k avtomatičnemu napa¬ jalniku, Iz narobe obrnjene, nekoliko dvignjene steklenice je pritekalo toliko vode v plitvo, s peskom in drobnimi ka¬ menčki pokrito pločevinasto posodo, ko¬ likor so jo čebele odpile, oziroma kolikor se je je posušilo, Ta napajalnik sem tako Stran 96, Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR preustrojil, oziroma popolni!, da sem lahko vodo v njem razgreval v mrzlih predpo- mladnih dnevih, Bil sem ž njim več let za¬ dovoljen. Vendar mi ni povsem ugajal. Steklenica je bila premajhna in čebele so večkrat v najhujši vročini v veliki množini obletavale prazno posodo 1 . Nastavljanje in pritrjevanje večje steklenice se ni dalo iz¬ vršiti dovolj ročno in hitro. Ob moji od¬ sotnosti moji namestniki niso vršili tega dela s posebnim veseljem. Vsi imenovani napajalniki so imeli to slabo lastnost, da se nisoi dali hitro- -stra¬ žiti. Mrtve čebele so ostajale med mahom in peskom in o-kuževale vodo, kar gotovo ne more dobro- vplivati na zdravje čebel. Imel sem že opetovano v svojem čebel¬ njaku gnilobo. Premišljal sem večkrat, od¬ kod je prišla. Pravega vzroka nisem na¬ šel. Pač pa sem si mislil, kakor za človeka, bo veljal tudi za žival pregovor: snaga je polovica zdravja. Pogosto- sem snažil in pral pesek, ki je bil ž njim napolnjen na¬ pajalnik, Delo je bilo pa precej zamudno, Prav' razveselil sem se, ko- sem pred nedavnim časom -opazil na vrtu gosp. Al, Trinka napajalnik, ki mi je zelo ugajal. Mo-g-o-če ga je že kdo- opisal in priporočal in ga tudi rabi, a jaz se tega ne spomi¬ njam. Hočem ga omeniti in zase takoj izdelati. Decimeter visoko, četverooglato ali okroglo posodo iz plačevine ali lesa na¬ polni z vodo in nanjo- položi tanko-, a gosto leseno mrežo tako-, da bo- plavala na njej, Ta napajalnik ima prednosti pred vsemi prej imenovanimi. Njegove vrline so: 1. je zelo enostaven, 2. sprejme toliko vode, da se v enem dnevu gotovo ne posuši. 3. takoj opaziš, kdaj imaš doliti vode, 4. čebele brez nevarnosti za svoje življenje pridejo- do zdrave pijače, 5. ga lahko hitro in temeljito osnažiš. Čebelarjem, ki si mislijo napraviti na¬ pajalnik, nazadnje označenega najtopleje priporočam. Moje točilo. Jos. Kajfež. V sili je človek iznajdljiv. Tako se je godilo tudi meni, ko sem hotel priti do do¬ brega točila. Izpraševal sem na vse strani; od nikoder se ni dalo dobiti nič pravega. Sklenil sem narediti točilo doma in sem ta sklep tudi izvršil, tako- da sem popol¬ noma zadovoljen. Dal sem napraviti hrastovo kadico, široko v dnu 63 cm, pri vrhu pa 5 cm več; visoka je pa 66 cm. Na surovo- izdelano kadico- sem dal sušiti na prepih v tak kraj, kamor je dopoldne prihajalo- par ur solnce, Ko se mi je zdela popolnoma presušena, sem jo dal še enkrat sodarju, da je dno nekoliko zmanjšal, obroče pritegnil in jo povsem čedno izdelal. Dno- je vdjano po¬ ševno, da visi proti izlivu. To bo- pač mala umetnost, ki jo bo količkaj izkušen sodar že zadel. Mi smo to dosegli na ta način, da smo pustili na eni strani daljše doge. Ko je sodar naredil utore in vstavil dno, smo kad šele prižagali pravokotno. Ko¬ vač mi je naredil noge iz 30 X 12 mm moč¬ nega železa.' Zdi se mi, da stoje preveč pokončno, ker se nekoliko točilo- le trese, če trčam satove z različno težo-. Ne bi bilo napačno, ako bi bile noge nekoliko moč¬ nejše in malo- bolj razprte. Vsaka noga je zase privita z dvema vijakoma na posodo. Glava od vijaka je znotraj posode, zunaj so pa matice. Visoke so noge toliko, da lahko podstavim posodo za med s cedilom vred, To si bo- priredil vsakdo po svojih razmerah. Koš sem napravil kar sam, in sicer sem izdelal za dno desko iz trdega lesa, 38 cm v kvadratu in 28 mm debelo. Da se med lažje odceja, sem jo od sredine na ven Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Stran 97. od vseh štirih strani stanjšal za 5 mm. Na vsakem oglu sem postavil po en štirioglat stebriček iz hrastovega lesa, debel po 20 mm v kvadratu in 48 cm; visok. Vrezal sem ga v ogel in privil z vijaki prav čvr¬ sto na desko. Zgoraj sem zvezal stebričke s 23 mm širokimi in 12 mm debelimi re- meljčki, Tak koš je zelo čvrst, ne gane se, če je dobro narejen. Od stebrička do ste¬ brička sem potem napeljal počrnjeno žico, drugo od druge 25 mm oddaljeno. Na enem oglu je vsakokratna napeljava zvezana. Namesto žice bi se lahko uporabila pri¬ merno redka in močna žična mreža. Na¬ zadnje sem jo pritrdil z malimi kvačicami na vsakem stebričku. Da se žice pri vr¬ tenju ne podajajo, je napeljana sredi med dvema in dvema stebričkoma še ena žica od dna do latic na vrhu koša, toda debe¬ lejša od prejšnje. Na obeh koncih mora imeti luknico, da jo privijem z vijakoma na desko in remelj. Na mojem košu je ta žica medena in 6 mm debela. Vodoravne žice so k pokončni privezane s tanko žico, Ostalo delo mi je naredil strojnik. Pod dnom je postavil nekako trioglato sto¬ jalo. V dnu tega stojala se vrti spodnji ko¬ nec osi, ki sega 12 cm čez dno' kadi. Na zgornji konec osi, ki moli v kad, je nasajen in pritrjen koš med dvema maticama. Tam. kjer pride os skozi dno, je medena puši¬ ca, moleča 4 cm iz dna, skoraj do spod¬ njega vijaka. Pušica je potrebna, da se luknja v dnu ne obrabi. Seveda tudi lažje teče po kovini in pa zato, da ne pušča kad medu, ki stoji po dnu. Na osi je takoj pod dnom nasajeno vodoravno kolesce. Drugo večje kolo, v premeru 37 cm, stoji navpič¬ no na vodoravni, osi in je postavljeno ob strani kadi, da pride njegov rob v isto vi¬ šino z zgornjim robom kadi. Na njem je ročka za pogon. Prirejeno je tako, da se da pomikati višje ali nižje in se s tem na¬ penja gonilni jermen. Na spodnjem robu kadice sta še dve mali kolesci v premeru 8 cm. To dvoje kolesc vodi gonilni jer¬ men, ki teče okrog velikega in malega ko¬ lesca pod dnom. Mali dve vodilni kolesci sem dobil v trgovini z železnino. Obe go¬ nilni kolesci sem vzel pa od starega šival¬ nega stroja. Strojnik jima je priredil žle- bičke. Na velikem kolesu je priložil plo¬ čevino, da je žlebiček globlje in se mi jermen ne snema. Posoda je pobarvana znotraj z belo, zunaj z modro emajlno barvo. Noge in obroči pa s črnim lakom, in je prav lična. Glavna stvar pa je, da je vsa priprava mo¬ čna in se ne ziblje pri uporabi ter da je zgoraj popolnoma prosta. Sati se hitro vdevajo in obračajo. Koš mora biti velik, ker se satje veliko lažje giblje v njem. Večje točilo ima tudi večji krog in je treba manj hitro vrteti. Opisano točilo goni otrok iz vsakdanje šole. Svoječasno sem poskusil večjo pre¬ stavo, toda vrtelo se je zelo težko in jer¬ men se je večkrat strgal. Ostal sem pri prvotni prestavi. Omeniti moram, da imam pri točilu lesen pokrov, ki ga tudi večkrat potrebu¬ jem, Kadar hočem posodo odkriti, pokrov potisnem v vodoravni legi na leseno sto¬ jalo, ki ga imam poleg točila. Dviganje po¬ krova je prav neokretno. Stojalo je s par žebljički in s par remeljci gotovo v dese¬ tih minutah. Včasih postavim dva panja zraven točila in nanju potisnem pokrov. Kot iztok služi enostavno luknja brez kakršnekoli cevi ali žlebička, kar se itak rado odlomi pri prekladanju. Tako sem se ognil mnogim neprilikam pri dobavi točila iz tovarne in imam stroj, da ga vsakdo gleda z občudovanjem. Mar¬ sikdo mi je že rekel: »To točilo je pa bolj¬ še nego moje, dasi sem štel zanj stotake.«. Stran 98. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR V Zapora za A.-Z. panj. Janko Babnik. Vsakdo, ki čebelari v A. Ž. panjih, bo vedel, da je zapora pri okencih (»patent Strgar«) dobra, ako panj stoji mirno na mestu. Pa še tedaj se včasih pri¬ peti, da odjenja žebelj ali vijak, ki je ž njim zapora pritrjena na okence. Veliko pa ima človek opraviti, ki pre- peljava panje v pašo. Pritrditi mora vsako okence najmanj s štirimi žeblji, in še ti, četudi so dobro zabiti, med vožnjo vsled tresenja radi popuste ter lahko nastanejo za čebelarje sitnosti in škoda, za viprego pa največja nevarnost. Okvirji se namreč zrahljajo, satje se podere, panj se lahko popolnoma uniči, Ako predero čebele na piano, se zakade v 'konje in nesreča je go¬ tova. Zelo sem bil torej vesel lansko do- letje, ko me je vojna vihra zanesla na Kras k čebelarju železu, mojstru na Op- čini — imena se ne morem spomniti — kjer sem videl v tem oziru vsaj po mojem mnenju zelo pripravno in dobro zaporo za okenca. Ta priprava sestoji iz 37 cm dolgega, 5 cm širokega in 1 cm debelega trdega remeljca ter dveh lesenih vijakov. Daljša je torej 2 cm, kakor je A. Ž. panj znotraj ši¬ rok. Pritrdi se zadaj za okence. V to svrho se v dolbe v eno stranico panjevih sten v sredini okenca 1 cm globoka luknja, ki ima obliko zgoraj opisanega lesa. En ko¬ nec zapore se vtakne v to izdolbino. Na¬ sprotni konec, katerega spodnji končni rob. mora biti malo zaokrožen, pa se vtakne v vtor, v drugi stranski steni, ki je kakih 10 cm visok. Spodaj, kjer leži zapora, je vtor 1 cm globok, potem pa proti vrhu ve¬ dno bolj plitev. Ta zareza je vsled tega večja, da je mogoče zaporo- od zgoraj na¬ vzdol potisniti v pravo lego. Vdolbine se zaznamujejo v steni v sredini spodnjega in zgornjega okenca te¬ daj, ko je panj poln satnikov, ker le na ta način je mogoče dobiti pravo razdaljo okenca od sprednje stene, Kakor že omenjeno, sestoji ta zapora iz poleg opisane deščice še iz dveh lese¬ nih vijakov, ki sta tako postavljena, da pritisneta, ako ju zavijemo, ravno v oba stranska kraka okenca ter na ta način trdno pritisneta na okvirje, da je vsako premikanje tudi med vožnjo nemogoče. Zapora se mora narediti tako 1 blizu okenc, da se ne more med vožnjo vsled tresenja pripetiti v panju nobena nesreča, akorav- no bi med vožnjo vsled tresenja odnehala vijaka. Vsak izkušen čebelar ve, kako za¬ mudno je, kadar hoče peljati čebele v pašo ali domov, pa mora vzeti v roke kla¬ divo in pritrjevati okenca. Gotovo mora to narediti preje, ko zamaši panjem izle- talnice. Vsled zabijanja se pa čebele raz¬ burijo) in mu pridno segajo v roke. Tudi precej časa se rabi za to mučno delo. Vse drugače pa je s to zgoraj opisano zaporo. Vse delo se opravi v najkrajšem času po¬ polnoma mirno s tem, da se vijaki privi¬ jejo, in vse je gotovo. Pri novih panjih je vdelava te zapore prav lahka, ker se vdolbejo luknje v ste¬ ne, preden se panj sestavi. Nekoliko bolj težavno je že pri izdelanih panjih, ker ni mogoče takoi lahko blizu z orodjem. Malo dobre volje je treba, pa gre tudi to. V ob¬ ljudenih panjih pač ne gre, da bi dolbli luknje. Zato bi bilo treba panj prej izpraz¬ niti. Opisane zapore izdeluje strugarski mojster Franc Rojina v Ljubljani, Wolfova ulica št. 6, po 80 v. Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 99. Naše opazovalnice/ Jos. Verbič. Na svoj zadnji poziv sem dobil od do¬ sedanjih opazovalcev samo* eno prijavo. Oglasilo se pa je nekaj novih moči, ki me hočejo podpirati pri izvrševanju moje na¬ loge. Še enkrat prosim vse predvojne go¬ spode opazovalce, da mi na društvene stroške naznanijo orodje in tiskovine, ki so v njihovem varstvu in ki so last Slov, čebelarskega društva. Zato bi mi pa ustre¬ gli, ako bi se v kratkem odločili, da ho¬ čejo skromen del svojih moči posvetiti ko¬ risti in ugledu društva. Gg. čebelarji, ki so pa dosedaj nanovo priglasili svoje sodelovanje, in oni, ki jih še pričakujem, dobe potrebna navodila in priprave, kakor hitro dobim jaz pregled inventarja in sodelavcev, društvo pa mož¬ nost nabave. * Vsled brezbrižnosti nekaterih predvojnih po¬ ročevalcev kar ne moremo začeti s poslovanjem. Zato opozarjamo še enkrat, da se vsi ti brezbriž- niki do občnega zbora (15. vel. srpana t. 1.) točno izjavijo, ali hočejo še nadalje vršili ta posel. V na¬ sprotnem slučaju bodo morali oddati d/uštveni in¬ ventar (tehtnico itd.) kakemu drugemu čebelarju. Op. uredništva. Barve. A. Kostrevc, Rožna dolina. Način barvanja panjev nam je prav dobro popisal v prvih štirih zvezkih letoš¬ njega »Slov. Čebelarja« naš tovariš stric Matic. Moj namen je, podati osnutek, kako je mogoče s primeroma malim številom barv pripraviti si z mešanjem najraz¬ ličnejše vrste. Razločujemo tri glavne barve: rde¬ čo, modro in rumeno. Ako mešamo dvoje teh barv, dobimo nove barve. Rde¬ ča in rumena dajeta vse vrste oranž¬ nih barv, rdeča in modra vse svetlo rdeče in vijoličaste barve. Ru¬ mena in modra dajeta vse vrste zelenih barv. Sledeči zaznamek nas bo najjasneje seznanil z mešanjem različnih barv: rumena + rdeča = oranžna rumena -|- modra = zelena modra + rdeča = vijolična zelena + oranžna = citronasta oranžna + vijolična = rožnata vijolična + zelena = oljčnozelena karmin + pruskomodra = bakreno- rdeča cinober p- karmin = škrlatnordeča sijena žgana + črna = indigo, pruskomodra + črna = indigo. Kdor hoče imeti še lepo šatirane pa¬ nje, naj namoči čopič, ko je pobarval celo panjevo končnico, v kako sorodno svetlej¬ šo ali temnejšo barvo, ne da bi čopič prej kaj očistil, ter začne barvati od zgoraj vo¬ doravno navzdol tako, da preide slednja barva polagoma proti sredini panja v prvo. Nabava barv je pa sedaj precej težka, da, skoro nemogoča, posebno, kar se tiče boljših, takoimenovanih emajlnih glazur. Upati pa je, da bo v doglednem času tudi tega blaga po trgovinah. Stran 100. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Vesti iz podružnic. Čebelarska podružnica za Savinjsko do¬ lino je priredila v nedeljo, dne 15, rožnika ob 15. uri v Šeščah pri Klincu, svoje prvo poučno predavanje o umni čebeloreji, združeno z občnim zborom. Udeležba je bila prav po- voljna — okrog 50 — zlasti mladine. Vreme krasno; čebelnjak Klinčevega Jakca pa Čisto nov, okusen, poln novih žnideršičevcev, da je bil vsakomur v spodbudo. Prišla sta predavatelja: čebelarski poto¬ valni učitelj — nadučitelj in šolski nadzornik g. Ljudevit Černej, podružnični predsednik ter čebelarski mojster g. Andrej Piki; usta- novnika naše podružnice. Prvi je predaval o razvoju čebel in kaka dela opravljajo posamezne vrste in o satovju. Drugi je govoril o rojih, kako jim pripra¬ viti panje, kako je roje loviti, kako vračati drugce in kako praktično zasledimo, iz kate¬ rega panja je izrojil prvec, drugec itd., če slu¬ čajno nismo bili pri domu. Nazadnje sta še oba predavatelja odgovarjala na razna vpra¬ šanja. Sklicatelj — društveii tajnik, se jima končno prav srčno zahvali za njun trud. Po predavanju se je vršil občni zbor, pri katerem'so. podali najpoprej predsednik, taj¬ nik in blagajnik svoje poročilo, na kar se je vršila volitev odbora, Ker je sedanji predsednik g. Ljudevit Černej kot šolski nadzornik in kot predsednik Spodnještajerskega čebelarskega društva pre¬ več preobložen z raznimi posli -— odloži pred¬ sedniško mesto, na katero pa zato priporoča nadučitelja Srečko Pečarja iz Št. Pavla v Sav. dolini. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Drugi odborniki so gg.; Podpredsednik: Lju¬ devit Černej. Blagajničar: Andrej Piki, čebe¬ larski mojster in posestnik, Spodnja Ložnica pri Žalcu. Blagajničarjev namestnik: Ivan Ter¬ glav, veleposestnik, Št. Jurij ob Taboru. Od¬ bornika: Franc Pavlič, posestnik, Št. Lovrenc pri Št. Pavlu, in Franc Ajdič, čebelar, Govče pri Šmartnem na Paki. Tajniške posle opravlja obenem predsednik Pečar. S srčnimi besedami se je poslovil skli¬ catelj od odstopivšega g. predsednika, ome¬ njajoč njegove velike zasluge kot ustanovnik podružnice in kot vnet predavatelj. Povzdig¬ nil je v družbi z g. Piklnom čebelorejo v Sa¬ vinjski dolini na visoko stopnjo. Čast mu! Vsi želimo, da bi nam ostal zvest še nadalje in da bi delal za društvo, kolikor mu moči in čas dopuščata. Šentpavlan. Čebelarska podružnica za Savinjsko do¬ lino je priredila dne 29. rožnika in dne 13. ma¬ lega srpana svoje drugo in tretje poučno pre¬ davanje. Dne 29. rožnika smo priredili čebe¬ larski shod v Dragopoljah pri Gomilskem, in sicer pri čebelnjaku g. Ivana Graha, po dom. Grabnerja. Udeležba je bila prav povoljna — bilo nas je nad 30 samih izkušenih čebelarjev iz bližnje okolice; pa tudi nekaj čebelaric je bilo vmes. Čast jim! Čebelarski mojster, naš društveni blagaj¬ nik, je predaval o letošnji — za čebele skraj¬ no slabi pomladi, ki je položila toliko pleme¬ njakov na mrtvaški oder. Nato je prišel na pitanje. Opisal je špekulativno in zasilno krmljenje ter ga natanko razložil; zlasti pa še kako je treba čebelam pokladati, da si ne pripravimo ropanja. — Ko je še omenil tudi na kratko razvoj čebel in odgovarjal na razna vprašanja — nam je pokazal še tudi prak¬ tično vse, kar smo slišali — na panju, ki smo ga razdejali do zadnjega sata. Društveni tajnik se mu končno v imenu vseh navzočih iskreno zahvali za ves njegov trud. Gostoljubna Grabnerjeva hiša pa je po¬ vrh oddaljenejšim čebelarjem in predavate¬ ljem prav gostoljubno postregla. Drugi shod se je vršil dne 13. malega srpana na Vranskem pri čebelnjaku g. Hart¬ mana, -— Ko smo si ogledali najprej njegov vzoren in praktičen čebelnjak, poln dunajskih stojakov in nekaj kranjičev — smo posedli po tleh ter jeli zborovati. Zopet je prišel naš neumorno delavni gosp. Piki kot predavatelj. Udeležba je bila tudi tukaj povoljna; 24 vne¬ tih čebelarjev, vmes tudi ena čebelarica, t. j. gospa Cvenkel iz Št, Petra v Sav. dolini. Na splošno željo navzočih je poročal g. Piki prav podrobno o ropanju čebel in o ro¬ paricah ter temeljito izpodbil vražjo vero, da se dajo čebele tudi poslati na rop zlasti ka¬ kemu sovražniku. Omenil je tudi rojenje, kako je praktično združevati drujce ali vračati iz¬ rojencu. — Pri tej priliki nam je pokazal g. Hartman prav praktičen lovilnik — svoj izum — z matično rešetko na vrhu, skozi katero ubeže iz njega ujete čebele kakega drugca ali trekca, ki ga hočemo vrniti. Matica ostane v lovilniku, ker ne more skozi rešetko; — čebele pa se vrnejo k starcu, iz katerega so izrojile. Vsi smo bili veseli te priprave ter jo spo¬ znali kot zares jako praktično, ki dela vso čast izumitelju g. Hartmanu. ■— Morda jo po¬ piše in nariše g. Hartman za »Slov, Čebelarja <• (Prosimo! Op, uredn.) Končno nam je g. predavatelj — vsled Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 101. vprašanj še obrazložil — kdaj nam je pregle¬ dati izrojence in kako jim je najhitreje poma¬ gati, če so brezmatični. Nadalje nam je podal sliko, kako je zatirati razne čebelne škod¬ ljivce, kakor: krplja, vošč. molja, mravlje itd., in kako s pridom shranjevati staro, še upo¬ rabno satje. Nazadnje so izrazili splošno željo, da bi se ustanovila za vransko okolico posebna če¬ belarska podružnica z imenom: »Čebelarska podružnica za vranski okraj«, — ki bi ob¬ segala tudi nekatere kraje bivše Kranjske, ka- kakor: Šentgothard, Trojane in Motnik. Ta želja se je s splošnim odobravanjem vzela na znanje ter se bo poročala tudi osred¬ njemu čebelarskemu društvu v presojo in odo- brenje. Gosp. Hartman pa bi bil pravi in sku- šen voditelj nove podružnice. Upajmo, da se bode s prihodnjim letom že ustanovila; tačas pa naj se pridno dela s predpripravami ter zbirajo društveniki. Prihodnjič zborujemo 27. malega srpana pri Plavcu na Podvrhu blizu Braslovč, in sicer ob pol 16. uri. Pridite vsi čebelarji iz bližnje okolice! Tajnik. Društveni vestnik. Odborova seja dne 23. maja 1919. Navzoči gg. prelat Kalan, Humek, Bu- kovic, Slapšak, Strgar in Zirkelbach. Gospod predsednik otvori sejo, konšta- lira sklepčnost tei jvreid t: na dnevni red. Po¬ roča o zedinjenju slov. čebelarskih društev in o potrebi premembe pravil. Poudarja po¬ trebo, da zahteva sedanje delovanje društva stalno nastavljenega društvenega uradnika, oziroma, tajnika. Sklepi: Gospod profesor Verbič se lm- prosi, da prevzame vodstvo opazovalnih po¬ staj, ki naj prično s svojim delovanjem s 1. junijem. Z nabavo čebelarskih potrebščin naj se za letos počaka, ker še ni dobiti vseh po¬ trebščin. Določijo se predavatelji po deželi: gg. Bukovic, Humek, Okorn, Slapšak, Šmajdek, Strgar, Lapajne, Barle. Revizijo pravil prevzameta gg. prelat Kalan in Bukovic. V Radovljici se priredi dvodnevni tečaj dne 25. in 26. junija. Za predavatelja se dolo¬ čita gg. Okorn in Slapšak. O zadevi znižanja železniških tarifov sklene odbor na predlog g. Strgarja, da dru¬ štvo vloži vlogo na prometno poverjeništvo potom kmetijskega poverjeništva. Gosp. Str¬ garja naprosi odbor, da napravi koncept. Prošnja Viktorja Vokača iz Dvora se pri¬ poroča poverjeništvu za agrarno reformo. Prošnjo g. Antona Mačka iz Vrhnike za posredovanje pri davčnem oblastvu zaradi odmere previsoke osebne dohodnine od če¬ belarstva prevzame g. Bukovic, da se infor¬ mira in stori potrebne korake. Razno. Odborova seja dne 22, julija 1919. Navzoči gg.: prelat Kalan, Humek, Bu¬ kovic, Slapšak, Strgar in Zirkelbach. Odbor sklene soglasno, da se skliče občni zbor dr/e 15, avgusta t, 1 in sestavi dnevni red. Gospod Bukovic poroča o reorganizaciji društva. Sklene se soglasno, da se takoj vloži prošnja potom deželne vlade na ministrstvo za. prehrano v Belgrad za 10 vagonov slad¬ korja. za jesensko krmljenje. Odbor vzame na znanje poročilo g. Hu- meka, da je sedanji železniški tarif zelo ugo¬ den za prepeljavo čebel v pašo. Dopis hrvatskega pčelarskega društva glede zedinjenja slovanskih čebelarjev in dru¬ štev se vzame na znanje. (Glej str. 102!) Podružnici na Breznici pri Žirovnici se dovoli 50 K za nabavo točila. Na izrednem občnem zboru Čebelarskega društva za Slovensko Štajersko v Celju dne 6. julija t. 1. se je odobril račun za leto 1918. Potrdile so se volitve rednega občnega zbora. Načelnik: Ludovik Černej, okrajni šolski nad¬ zornik v Celju. Blagajnik: Anton Mirnik, na¬ čelnik poštnega urada v Celju. Tajnik: Fran Srebernič, učitelj v Teharjih, ker prebiva v Celju. Vsi zborovalci so se izrekli za to, da se strnemo čim tesneje z osrednjim društvom, in so pooblastili v to svrho odbor, da stori po¬ trebne korake. Društvo pa se še le tedaj raz¬ pusti, ko se preosnuje v nekako pokrajinsko podružnico. Glede sladkorja za pitanje čebel se sklene prositi osrednje društvo, da ga 1. pravočasno preskrbi in 2. da ga naj dobe samo udje če¬ belarskih društev, ozir. podružnic zaradi kon¬ trole. Stran 102. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Cena pomladanskega medu se določi na 30 K, poletnega pa na 25 K. Nadalje se sklene tvrdko Merkur (Majdič) pozvati, da izjavi, ali še misli imeti zalogo čebelarskih potrebščin v Celju, ali ne, ker si moramo sicer drugače pomagati. Končno se določi, da naj prevzamejo v bodoče delitev sladkorja predsedniki ali do¬ ločeni udje podružnic, ker se ne more zahte¬ vati, da bi to storil en sam človek, oziroma društvo. Kot delegata v Ljubljano sta se izvolila M. Levstik in F, Lebar. Osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je prejelo sledeči dopis: Ugledna upravo, družice naša! Do nedavna rascjepkani, radili smo kao svagdje, tako i na polju pčelarstva svaki ose¬ bice, koristeči se tek ovdje — ondje iskustvom kojeg naprednijeg pčelara, za koga smo po knjigama doznali. Rad je l;ij bio dosad sporadičan, prepu- šten večim dijelom volji samih pčelara do- tičnoga područja i gotovo b e z ikakove z a - štite i pripomoči naših zemalj- skih uprava. Granučem sunca slobode i ujedinjenjem našega miloga troimenoga naroda u jednu državu kraljevstvo Srba, Hrvata i Slovenaca, nastala je potreba, da se i na polju pčelarstva što bolje upoz- namo i zbližimo, pa da zajedničkim silama poradimo o što boljem unapredenju ove vrlo važne grane narodnoga gospodarstva. Da se ta svrha što prije i što obilnije po- stigne, od prijeke je potrebe, da se osnuje »Savez Jugoslavenskih pčelar- skih društava i pčelara«. Zato smo tako slobodni, — prema za¬ ključku upravnog odbora Hrv.-slav. pčelarskog društva u Osijeku obratit se na ugledno to društvo, kao našu dragu posestrimu, da bi nam ona što prije i podrobnije svoje velecijenjeno mnijenje o tom naumu priopčiti izvoljela, kako bismc mogli u što krače vrijeme osnovati i životu privesti ovu vrlo važnu i po našem mnijenju za napredan rad oko promicanja pčelarstva vrlo potrebnu usta¬ nov u. Očekujuč željno mnijenje i prijedloge ugledne te naše posestrime, bilježi se uz pče- larsko pozdravlje. Za upravu »Hrv.-slav. pčelarskog društva«. U Osijeku, 29. svibnja 1919. Podpredsjednik: G. Ilič. Tajnik: J. Ljubič.« Na ta dopis smo odgovorili: Ondotni dopis z dne 29. 5, t. 1., br. 209/19, je naše društvo prejelo in nas od srca ve¬ seli, da se je sprožila misel vzajemnega dela na čebelarskem polju. Že pred desetimi leti smo se pogajali s 5rbsko pčelarsko zadrugo v Rumi zaradi skup¬ nega nastopa hrvatskih, srbskih in slovenskih bučelarjev, žalibog se ta naša misel takrat ni mogla udejstviti. Z veseljem hočemo sodelovati po svojih močeh, da sedaj združimo vse naše moči na korist čebelarstva našega kraljestva. Zato predlagamo: Skliče naj se čimpreje kongres vseh če¬ belarjev v Zagreb ali pa v kako drugo mesto. Na to zborovanje je povabiti vsa društva in vse znamenite čebelarje, zlasti take, ki imajo organizatorične zmožnosti. Na tem kongresu naj se obravnavajo naše zadeve: 1. Organizacija zveze jugoslovanskih če¬ belarskih društev. 2. Čebelarski zakon. 3. Čebelarski potovalni pouk. 4. Čebelarska šola. 5. Naše razmerje do državne oblasti. 6. Pomoč opustošenim krajem. 7. Ustanovitev stalnega komiteja kot za¬ stopstva vseh čebelarskih društev. 8. Razno. Pričakujemo nujnih sklepov v teh zade¬ vah in pravočasnih obvestil. H. Zirkelbach m. p., M. Humek m. p. Odgovor se glasi: Uglednom Slovenskom osrednjem čebelarskom društvu u Ljubljani. Vaš cijenjeni odgovor od 1. julija t. g. na naš prijedlog glede ustrojstva Saveza sviju pčelarskih društava našega kraljevstva kao i uzajamnoga njihova rada vrlo nas je obra- dovao. Čim nam stignu odgovori i ostalih pče¬ larskih društava, poduzet čemo sve potrebito, da se u Zagreb ili u koje drugo mjesto sazove kongres svih pčelarskih društava i znameni- tijih pčelara naše mile Jugoslavije, kako bi se na njem prema Vašem vrlo cijenjenom prijed- logu najvažnija pitanja u korist pčelarstva na¬ šega kraljevstva zajednički raspraviti mogla. Uz pčelarsko pozdravlje bilježi se za upravu Hrv.-slav. pčelarskog društva u Osi¬ jeku 10. jula 1919. Predsjednik: Anton Adamovič. Tajnik: J. Ljubič. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 103. Drobiž. Dvodnevni čebelarski tečaj v Radovljici dne 21, in 22. malega srpana t. 1. se je jako dobro obnesel. Predavala sta in praktično razkazovala čebelarska opravila uradnik kme¬ tijskega poverjeništva iz Ljubljane, g. Jožef Okorn, in izprašani čebelarski učitelj g. Julij Slapšak pri šolskem čebelnjaku v Radovljici. Govorilo se je zlasti o prodaji živih čebel in organizaciji, dalje o narodno-gospodarskem pomenu čebelarstva, o našem Janšu, o če- belnem življenju in oskrbovanju čebel, o če- belnih boleznih in končno o čebelarjenju v Žni- deršičevem panju (čebelarjenju na med); pred¬ loga novega čebelarskega zakona se je ob¬ ravnavala zlasti pri predavanju glede našega izvoza živih čebel. Praktične vaje so se su¬ kale osobito okrog Žnideršičevega panja. Te¬ čaja so se oba dneva povoljno udeleževali podružnični člani; pa tudi čebelarji iz sosed¬ njih podružnic so nam bili dobrodošli (celo iz Jesenic so došli). Iz zahvale predavateljema je bilo razvidno, da so bili slušatelji kaj hva¬ ležni centralnemu odboru, ki je oskrbel tečaj v Radovljici; iz živahnih razgovorov in vpra¬ šanj po vsakem predavanju pa se je kazalo živo zanimanje za čebelarsko vedo. Na željo čebelarjev bo na prihodnjem me¬ sečnem sestanku zopet predavanje. Lahko re¬ čemo: naša podružnica se pridno giblje; in to ji daje življenje. Čebelarski shod. Dne 6. julija je bil čebe¬ larski shod v Poljanski dolini, okraj Črnomelj, na vrtu kneza Auersperga. Na povabilo čebelarskega društva se je zbralo 25 zavednih čebelarjev. Gosp. Okorn je otvoril zborovanje in v daljšem govoru obrazložil veliki pomen organizacije za čebe¬ larstvo. Razlagal nam je važnost čebel glede gospodarskega pomena, pri sadjarstvu, in več drugih rastlinah itd. Poučeval nas je, katere vrste panje naj si napravimo, da bomo do¬ segli obilnejši pridelek v medu, kako naj de¬ lamo panje za eksport, in še mnogo drugega. Nato se je volil podružnični odbor. Izvo¬ ljeni so bili soglasno: predsednik: Wais Ivan, nadgozdar v Predgradu št. 1; podpredsednik: Koče Peter, posestnik v Kovačevasi št. 2; tajnik in blagajnik: Jonke Marko, posestnik in župan v Dolu št. 8; odborniki: Frice Peter, posestnik v Dolnji Podgori št. 15; Gregorič Josip, posestnik v Starem trgu št. 2; Grenc Karol v Dolnjih Radencih št. 2. Čebelarski shod pri Sv, liju pod Turja¬ kom se je vršil dne 6. malega srpana t. 1. po¬ poldne. Shod sta sklicala čebelarja učitelj Franc Rozman in postajevodja Matija Černe. Ker se je tega shoda udeležilo precej¬ šnje število čebelarjev, se je takoj ustanovila podružnica Slovenskega čebelarskega dru¬ štva za Mislinjsko d o 1 n o. 1 Pristopilo je 24 članov. Nato se je izvolil sledeči odbor: Pred¬ sednik: Franc Rozman, učitelj, Sv. Ilj. Pod¬ predsednik: Matija Černe, postajevodja, Mi¬ slinje. Tajnik in blagajnik: Janko Krajner, oskrbnik, Sv. Ilj. Edan Rozman, učiteljev sin, Sv. Ilj. Odborniki: Peter Šmidhofer, mesar, Mislinje; Franc Jurač, posestnik, Mislinje; Simon Širnik, posestnik, Dovže. Nato je govoril g, predsednik Rozman o pomenu podružnice in o čebelarstvu sploh. Podpredsednik Černe je na kratko po¬ jasnil novim članom čebelarstvo po starem in novem sistemu ter tudi pri čebelnjaku gosp. predsednika vsem navzočim kazal ravnanje s panji s premakljivo stavbo. Upamo, da se v kratkem pridruži novoustanovljeni podruž¬ nici še več članov. Vsem, ki nameravajo voziti čebele v aj¬ dovo pašo, javljamo, da je za ta prevoz voz¬ nina jako znižana. Uporablja se tarif II. razreda kot brzovozno blago. Opozarjamo pa, da se mora pri naročitvi vagonov v to svrho vedno odločno zahtevati tak voz, ki se da priklopiti osebne¬ mu vlaku, ker morajo iti vse čebelene po- šiljatve s prvim osebnim vlakom. Na vozni list naj se zapiše »Čebele v pašo«, da se kje pomotoma ne zaračuna voznina po kakem drugem višjem tarifu. Vodstvo podružnice na Robu pri Velikih Laščah naznanja svojim članom, da naj se zglasijo v svrho prejema še nekoliko slad¬ korja pri podružničnem tajniku g. I. Goede- rerju v Leonovem. Člani s Slemen dobe slad¬ kor pri g. Fr. Oblaku pri Sv. Gregorju, kamor jim ga dopošljemo. Čebelarsko podružnico so ustanovili dne 13. t. m. v Št. Jerneju na Dolenjskem. Pri¬ javilo se je 20 članov. Na shodu je predaval g. upravitelj A. Lapajne z Grma. Stran 104. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Mala naznanila. K upim sledeče številke »Slov. Čebelarja« : Letnik II. — štev. 11, let. IV. — štev. 4, let. VII. — štev. 3 in 4, let. IX. — štev. 2 in 3, let. XI. — štev. 3, — let. XIII. — štev. 1, let. XIX. — štev. 3 in 4, let. XX.— štev. 7 in 8. Cena po dogovoru ali tudi proti zameni celega letnika. Naslov : Mihael Zupan, u. asp. j. ž., Trbovlje. K upim stiskalnico za umetno satje 40 X20 cm ali 20X25 cm, tudi malo pod to mero; novo ali staro, če je prav malo pokvarjena in razlotana ; da le celični zobci niso kaj ob¬ tolčeni. Popis in cena naj se pošlje na naslov: Jos. Šanc, posestnik, Padež, pošta Laški trg, Štajersko. N a Laškem je na prodaj 6 panjev čebel, med temi 4 gerstungovci. Vpraša naj se pri gospej Hotzl. K upiti želim malo posestvo, kjer bi lahko redil eno kravo. Naslov s ceno na: Blaž Štrajhar, Limovce, pošta Trojana, Kranjsko. P rodam večjo množino pristnega svetlega, poletnega (cvetličnega) medu. Alojzij Bra¬ tina, studenčni mojster, Krjževci pri Ljutomeru. M ed, garantirani pitanec, v škafih po 37 K kilogram in v pločevinastih posodah po 5 kg za 185 K s posodo vred pošilja : Mi¬ hael Zelnik, Dvorje, p. Cerklje, Gorenjsko. Alberti-Žnideršičeve panje natančno po meri izdelane razpošilja, izdeluje tudi po vzorcu panje vseh drugih sistemov Čebelarsko podjetje Viktor Vokač, Dvor, Kranjsko. "1 Prvo mariborsko čebelarsko mizarstvo Maribor, Ptujska cesta 14, Tezen 7. Priporočam se za izdelovanje vsake vrste panjev in raznih delov. Posebno priporočam R. Ž. panje, izdelujem tudi dvojake, Kuntzscheve panje i. t. d. P. J. Alberer. Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.