(foto: Ciril M. Sem) I EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesia na Lepo Njivo 2, Mozirje SiFIEr okna in vrata www.simer.si modra Številka Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila AKCIJA: brezplačna vgradnja oken in vrat! Akcija velja za PVC stavbno pohištvo. Vetja do preklica. SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si AKCIJSKE Zadruga mozirje Zgomjesa vinjska kmetijska tE j zadruga Moztje z.aa M w MÀ" MjT W I PC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-71 Železnina Ljubno, tel. 584-12-41 Železnina Radmirje, tel. 838-80-43 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 NTANET rola 25 m 9.657 SIT (40,19 EUR) 13.879 SIT (57,91 EUR) Mreža LUXURSUS rola 25 m 7.787 SIT (11,49 EUR) 10.654 SIT (44.4S EUR) Mreža BEKAFOR PANEL Mreža PANTANET rola 25 m BASIC 10.446 SIT (43)99 EUR) 12.431 SIT (51.« EUR) 14.624 SIT (41,01 EUR) 18.124 SIT (75,43 EUR) Mreža FARMER rola 50 m Bedeča| žica Zn 7.718 Možnost plačila na več obrokov brez obresti gostišče GQAD VDBOVEC in bar "ANITA" Rečica Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! 1 L HabiT pravljanje s stanovanji, d.o.o. Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11,3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 habit.nepremicnine@siol.net TRGOVINA j URSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com Želimo vam obilo velikonočnega veselja in bogato obloženo mizo blagoslovljenih dobrot! Očim želimo veliko zirarp,. sreče, veselja in radosti ter polne mize dobrđ. OSREDNJA " — ~ KNJiŽNiC/»__________________________________________________________Tretja stran ciue Nič več skrivanja v senci Konec marca je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 91-363 brezposelnih oseb. V primerjavi s februarjem se je brezposelnost zmanjšala za skoraj tri odstotke, glede na marec 2005 pa je bilo brezposelnih manj za dober odstotek. V marcu se je na zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 7.413 oseb, med katerimi je bilo največ takih, katerim se je iztekla zaposlitev za določen čas (2.771). Poleg teh se je prijavilo še 1.289 iskalcev prve zaposlitve, 1.270 »stečajnikov« in presežnih delavcev ter 126 oseb, katerim so se iztekla javna dela. Preostalo četrtino novo prijavljenih na zavodu tvorijo osebe, ki so se prijavile iz drugih razlogov. Po dosedanjih izkušnjah delodajalcev je med prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje precejšnje število takšnih, ki niso zainteresirani, da bi našli službo. No, morda jih še zanima služba, nekoliko manj pa jih zanima delo, zato se je vlada odločila za poseg na to področje in predlaga zakonske spremembe, ki naj bi trg dela naredile bolj prilagodljiv potrebam gospodarstva. Če bo novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti sprejeta v predlagani obliki, bodo morali brezposelni poprijeti tudi za delo, ki neposredno ne ustreza njihovi izobrazbi, v nasprotnem primeru pa bodo tvegali izgubo bonitet, ki jih sicer prinaša status brezposelne osebe. Verjamem, da bo zavoljo tega kar nekaj hude krvi, kajti najtežje je ukinjati že uveljavljene ugodnosti. Toda po drugi strani v celoti soglašam z odločitvijo vlade, saj je za resno in v razvoj usmerjeno družbo nevzdržno, da imajo številni brezposelni, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, na račun finančne podpore višje prihodke kot zaposleni v nekaterih podjetjih, ki morajo za minimalne plače trdo garati minimalno osem ur dnevno. Pretirano radodaren socialni sistem je zamajal celo nemško ekonomijo, kako potem ne bi naše? Gre pravzaprav le za vprašanje časa. Na Rečici ob Savinji so medtem izglasovali samostojno občino. Ne predstavljam si, da bi jim v državnem zboru lahko še kdo lahko oporekal, da si jo zaslužijo. Pravica se je tako vendarle izkazala, čeprav je v določenem trenutku vse šlo v to smer, da bo grobo poteptana. In to s strani tistih, ki sami zase trdijo, da jim je bila v preteklosti storjena krivica. F*«/-«J- IZ VSEBINE: Aktualno: Zaostrovanje pogojev za denarno nadomestilo brezposelnim....4 Nadškofija Ljubljana: Cajnerjev predlog za nadškofijo nesprejemljiv............6 Nove škofije: Gornjegrajska dekanija del celjske škofije ... 7 Nazarje: Zahvala župana in direktorjev Mariji Vrtačnik.........9 15 Ljubno in Rečica: Bogata simbolika cvetne nedelje........13 KUD Utrip Rečica ob Savinji: Premiera gledališke igre Darilo za rojstni dan..................14 Na naslovnici: Prekmurski ples članov Kulturno umetniškega društva Grifon v Nazarjah ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 15,14. april 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega In odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja kotnik, Barbara Fužir, Alenka klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ZAOSTROVANJE POGOJEV ZA DENARNO NADOMESTILO BREZPOSELNIM Bo treba delat! Vlada je sprejela predlog novele Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki uvaja precej obsežne spremembe tudi za iskalce zaposlitve prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Vodeni v evidenci za brezposelne bodo po novem podrejeni precej strožjim kriterijem, poprijeti bo treba tudi za tisto delo, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo iskalec dela ima. Sprejeli pa so tudi ugodne spremembe za delodajalce, ki bodo zaposlovali mlajše od 26 let in starejše od 55. DENARNO NADOMESTILO ZA BREZPOSELNE PO NOVEM Vlada izhaja iz stališča, daje bolje sprejeti delo in ohranjati delovne veščine, kot pa ostajati doma, zato zaostritev pogojev za prejemnike denarnega nadomestila ni presenečenje. Po novem bo država brezposelni osebi, ki bo zavrnila delo po podjemni ali avtorski pogodbi, primerno za eno ali dve stopnji nižje izobrazbe, odvzela kar polovico in ne več tretjino dvomesečnega denarnega nadomestila. Malce bolje se bo godilo osebi brez dela s sedmo stopnjo izobrazbe. Ta bo delo, ki zahteva šesto stopnjo izobrazbe, lahko brez zmanjšanja denarnega nadomestila za- vračala tri mesece, po tem roku se nadomestilo zmanjša. Če ta oseba po še treh mesecih, torej po pol leta brezposelnosti, še ne bo imela zaposlitve, bo država še strožja. Takrat bo treba sprejeti tudi zaposlitev, ki bo zahtevala dve stopnji nižjo izobrazbo. V nasprotnem primeru se denarno nadomestilo zmanjša tudi za polovico. Predpis o dve stopnji nižji izobrazbi pa velja le za prejemnike nadomestila za primer brezposelnosti. Prejemniki socialne pomoči, tudi tisti s sedmo stopnjo izobrazbe, morajo sprejeti kakršno koli ponujeno delo, drugače socialno pomoč za pol leta izgubijo. V kriterij kakršno koli delo spada tudi fizično in neplačano delo. Po novem bo država brezposelni osebi, ki bo zavrnila delo po podjemni ali avtorski pogodbi, primerno za eno ali dve stopnji nižje izobrazbe, odvzela kar polovico denarnega nadomestila. UGODNESPREMEMBE Po vseh zaostritvah pa vsaj iskalce prve zaposlilve, mlajše od 26 let ter starejše od 55 let, ki so na zavodu že najmanj dve leti, mogoče čaka svetlejša prihodnost. Po novem bodo namreč delodajalci, ki zaposlujejo ti dve kategoriji brezposelnih, oproščeni plačila prispevkov, kar daje upanje, da bodo tudi mladi in brezposelni, ki so le nekaj let pred upokojitvijo, imeli večjo možnost priti do želene zaposlitve. Olajšave bodo imeli tudi delodajalci, ki bodo zaposlili brezposelne na delovno mesto, izpraznjeno zaradi porodniškega dopusta. Zaosfrilvesotorejtu.Alibodozman-jšale brezposelnost, bomo še videli. Pravje, da tisti, ki ne najde takoj zaposlilve primerne svoji izobrazbi, poprime tudi za drugačno delo. Konec koncev bi moralo biti vsako dobro opravljeno delo vredno enakega spoštovanja. Država pa se le naj posveti tudi odpiranju novih, še kako potrebnih delovnih mest in ne le sankcioniranju tistih, ki svoje delo še iščejo. Tatiana Golob Naša anketa Poprijeti za vsako delo? Pogoji za prejemanje socialnega nadomestila so se zaostrili. Do sedaj je velik problem predstavljalo veliko število brezposelnih, ki so prejemali podporo, a vendar pogosto zavračali možnosti za zaposlitev. Upravičencem do socialne podpore so zmanjšali možnost večkratne zavrnitve ponujenega dela, saj jim bodo v nasprotnem primeru zmanjšali podporo za polovico in jo v naslednjem koraku tudi ukinili. So takšni ukrepi tisti, ki bodo pripeljali do manjše brezposelnosti? Ali so nemara le še en način varčevanja države? Boris Turk, Mozirje Resnica je vedno nekje v sredini. Stvar je takšna, da po eni strani poskuša država varčevati na vseh koncih in krajih, po drugi strani pa je tudi razumeti, da nekateri ljudje izkoriščajo to socialno podporo, delajo na črno. Kakršna koli bo že rešitev, nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Saša Karče, Mozirje Dejansko je prav, da delaš tisto, za kar si se izobraževal, za kar imaš veselja, po drugi strani pa spet ni prav, da predolgo zajedaš socialno službo. Vmesna pot bi bila nemara najbolj ustrezna. Da za določen čas sprejmeš tudi službo, ki ti morda ne ustreza najbolj, in nato s pomočjo države poiskati zaželeno. Določene meje pri ponujenih službah gotovo morajo biti, izobrazba in talent tudi nekaj veljata. To težavo je treba reševati individualno, od primera do primera. Predvsem bi morali spod- bujati mlade, da bi bolj razmislili tako v okviru možnosti zaposlitve in kot v okviru talenta. Milan Bele, Rečica ob Savinji Ljudje naj gredo delat. Danes je že tako težava s službami, je pač treba poprijeti še za kakšno drugo delo, preden pridemo do zaželenega. Slavica Pečnik, Mozirje Ja in ne je odgovor. Tako kot prejšnja ureditev ni bila najboljša, tudi ta ne bo za vse. Za marsikoga bo predlagan sistem na zavodu boljši, čeprav je rešitev še vedno preveč enoznačna. Morda bi koristil še tretji predlog, ki bo nekoliko bolj na sredini. Anton Beričnik, Lepa Njiva Sprejeti bi bilo treba vsako delo, kije ponujeno, saj se velikokrat le tako pride do službe. Milena Božič, Mozirje Izkoriščanja teh podpor je preveč. Tisti, ki bo želel delati, bo poprijel za vsako delo, zato je predlagana možnost boljša kot dosedanja. Situacijaje težka, ker je premalo služb. Treba bo biti prilagodljiv na trgu delovne sile. Marsikdo se izobražujeza poklic, za katerega ni veliko možnosti in v prihodnosti bo treba upoštevati tudi to dejstvo. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem a S V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI BO PO NOVEM LETU SEDEM OBČIN Rečicam z veliko večino za samostojno občino Na nedeljske referendumu so krajani Rečice ob Savinji izkoristili svojo državljansko pravico in se izrekli za samostojno občino, ki bo postala sedma zgornjesavinjska občina. Ker je bil referendum posvetovalne narave, bodo o ustanovitvi občine dejansko odločali poslanci državnega zbora, predvidoma še pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Skupaj z dvanajstimi novimi občinami, ki so bile izglasovane na referendumu 30. januarja, bomo v Sloveniji po novem verjetno imeli 210 občin. Po neuradnih podatkih Republiške volilne komisijeje za izločitev iz občine Mozirje glasovalo 865 volilnih upravičencev (65,23 odstotkov), medtem ko jih je izločitvi nasprotovalo dobrih 443 (33,41 odstotkov). Pri preštevanju so ugotovili, da je bilo 18 glasovnic neveljavnih (1,36 odstotka). Volilna udeležba je bila več kot 70-odstotna. Visoka volilna udeležba dokazuje, tako predsednik odbora za ustanovitev občine Jože Kramer, da so krajani dobro razumeli, kako pomembna je samostojna občina za razvoj celotnega območja. »Da niso vzrok za tako visok procent zgolj emocionalne in zgodovinske želje krajanov, ki od vseskozi živijo na območju Rečice, se vidi tudi po tem, da so prebivalci Varpolj, ki je In kaj o modernizaciji zavoda za zaposlovanje ter problematiki zavračanja zaposlitve na območju Urada za delo Mozirje meni Karmen Leskošek, direktorica Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Velenje: »Razmere na trgu dela so se od sprejema zdajšnjega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti leta 1991 (kije bil od takrat petkrat noveliran) bislveno spremenile. Predlog novele zakona tako sledi spremenjenim ekonomskim razmeram in hkrati omogoča hiter odziv na vsakoletne spremembe evropske strategije zaposlovanja. Predlagane spremembe se nanašajo tako na dejavnost posredovanja, na pravice brezposelnih, na obveznosti deloda-jalca. Prav tako pa spremembe posegajo tudi na področje modernizacije zavoda za zaposlovanje in so usmerjene v tista ključna področja, ki omogočajo zavodu večjo in boljšo odzivnost na potrebe na trgu dela. Bistvo modernizacije zavoda bi lahko strnili v bolj ciljno usmerjeno delovanje zavoda glede na potrebe brezposelnega kot posameznika oziroma delodajalca. Intenzivnejše delo z brezposelnimi in delodajalci bo vsekakor prispevalo h kvalitetnemu premiku na področju posredovanja. V primerih, ko pride do zavračanja zaposlitve, neodzivanja na vabila in neaktivnosti pri iskanju zaposlitve, zavod ravna v skladu z zakonom in brezposelne, ki niso aktivni iskalci zaposlitve, črta iz evidence brezposelnih. Lani seje zaposlilo 665 brezposelnih, prijavljenih na Uradu za delo Mozirje, 249 oseb pa smo odjavili iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve. Med temi jih 45% ni bilo na razpolago za zaposlitev, se niso odzivali na vabila zavoda oziroma niso bili aktivni iskalec zaposlitve. Moramo pa vedeti, da se na trgu dela tudi v mozirski upravni enoti srečujemo s strukturnimi neskladji na trgu dela, zato se včasih dogaja, da delodajalci ne morejo takoj zapolniti prostih delovnih mest z ustreznimi kandidati. To neskladje poskušamo reševati preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja, z izobraževanjem in usposabljanjem brezposelnih. Je pa tudi res, daje ocena aktivnosti brezposelnih pri iskanju zaposlitve, upravičenost morebitnega zavračanja zaposlitve zahtevna. Zato je med področji modernizacije tudi uvajanje nove doktrine dela z brezposelnimi in delodajalci in učinkovito profiliranje brezposelnih in prepoznavanje njihovih zaposlitvenih ovir. Že sedaj tudi ugotavljamo, daje naša prisotnost na zaposlitvenih razgovorih zelo pozitivna, prav zato bomo poskušali delovanje okrepiti tudi na tem področju. Med področji prenove zavoda pa je tudi usposabljanje delavcev zavoda in prenova programa aktivne politike zaposlovanja.« novo naselje in kjer žive v glavnem priseljeni, glasovali kar 66-odstot-no za samostojno občino. Odbor in svet KS bosta za krajane pripravila še eno zloženko, tako da bodo vsa gospodinjstva dobila na neuradni rezultati, tudi iskreno čestital. Po njegovem mnenju novonastalo dejstvo ne bo bistveno vplivalo na življenje Rečičanov in Mozirjanov. Tako v eni kot drugi občini bodo gospo- Volilna udeležba na referendumu na Rečici ob Savinji je bila več kot 70-odstotna (foto: Marija Šukalo) dom podatke o rezultatih referenduma in še nekaj podatkov, tako da se bo zadeva odvijala naprej. Seveda se bomo krajanom in tudi vsem, ki so pripomogli k našemu skupnemu projektu, zahvalili za sodelovanje in visoko zaupanje,« dodaja Jože Kramer. Med tistimi, ki jih odločitev ni presenetila, je bil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je Rečičanom takoj, ko so bili znani darili z razpoložljivimi sredstvi, zato je bolj pomembno zavedanje, da bodo tudi v prihodnje živeli kot sosedje. Dejstvo je, ugotavlja Suhoveršnik, da jih povezuje veliko projektov in tako bo tudi v prihodnje. V vsakem primeru se zna zgoditi, da bo do lokalnih volitev še »vroče«, navsezadnje bo potrebno opraviti tudi delitveno bilanco med obema občinama. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali po vaših izkušnjah lastniki psov ustrezno skrbijo za svoje štirinožce aii ne? Sodelujoči v spletni anketi ste z velikimi 75 odstotki nezadovoljni z ravnanjem lastnikov psov, 25 odstotkov pa vas meni, da lastniki zgledno skrbijo za svoje štirinožne prijatelje. Ne 75% Tokrat vas sprašujemo, kako ocenjujete delo zavoda za zaposlovanje? Svoje mnenje nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 18. aprila 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. NADŠKOFIJA LJUBLJANA ODGOVARJA NA IZJAVE BIVŠEGA DIREKTORJA NAZARSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA Cajnerjev predlog za nadškofijo nesprejemljiv Po besedah zdaj že bivšega direktorja Gozdnega gospodarstva Nazarje Milana Cajneija so nazorski gozdarji dvakrat naslovili na Nadškofijo Ljubljana predlog sporazuma poravnave v postopku denacionalizacije, vključno z vsemi možnimi oblikami sodelovanja. Cajner je nadalje prepričan, da cerkvena stran za delo vgozdovih ni pripravljena zaposliti niti enega delavca, saj se niso pripravljeni poslovno vezati oziroma iščejo predvsem maksimalne dobičke. Na Cajneijeve očitke se je javno odzval tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference (SŠK) dr. Andrej Saje, ki argumente razrešenega prvega moža nazorskih gozdarjev zavrača. Saje v sporočilu za javnost navaja, »da nekdanji direktor Cajner še vedno poskuša kljub obilici izgubljenih upravnih denacionalizacijskih postopkov negativni re- zultat popraviti z nastopi v medijih. Podobno kot v postopkih pred upravnimi organi pri tem uporablja netehtne in zavajajoče argumente. Pri predlogih o poslovnem UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Ponosni na strokovno opravljeno delo Denacionalizacijski postopki predstavljajo po besedah višje svetovalke na mozirski upravni enoti Terezije Plaznik objektivno najtežje postopke. Praviloma ministrstva v primerih ugoditve pritožbam zadeve vračajo v ponovno odločanje prvi stopnji, ne da bi sami rešili zadeve, kar postopke zelo podaljša. Ob koncu preteklega letaje bilo od 226 oziroma 199 zadev, ki so v pristojnosti upravne enote, rešenih 192 zadev, od tega pravnomočno 188 zadev. Piaznikova pravi, daje ostalo skupno nerešenih še 11 zadev, od katerih so v pritožbenem postopku štiri, sedem pa jih je še v reševanju na prvi stopnji. Med slednjimije pet zadev v zvezi vračila kmetijskih zemljišč, gozdov, premičnin, en primer se nanaša na vračilo poslovnih prostorov, venem primeru pa upravni organ odloča o vračilu podjetja. »Gre za najtežje zadeve in za vse vrste premoženja. Postopki so po vsebini kontradiktorni, zato so ugotovitveni postopki dolgotrajni, povezani s pridobivanjem različnih izvedeniških mnenj in elaboratov, razreševanjem predhodnih vprašanj, kijih mora upravni organ reševati sam v postopku denacionalizacije, prerekanjem zavezancev, pasivnostjo tako vlagateljev kot zavezancev ter mnogimi odprtimi pravnimi vprašanji,« pojasnjuje Terezija Plaznik in dodaja, da so na mozirski upravni enoti ponosni na strokovnost pri opravljenem delu na področju denacionalizacije. Terezija Plaznik: »Ponosni smo na strokovnost pri opravljenem delu na področju denacionalizacije.« (foto: EMS) Ob tem je treba poudariti, da se posamezni upravičenci ali zavezanci pritožijo zoper vsako odločitev. Po zadnjih statističnih podatkih je na državnem nivoju pravnomočno zaključenih 92 odstotkov vseh zadev. Na Upravni enoti Mozirje so rešili 96 odstotkov zadev, od tega 94 odstotkov pravnomočno, kar jih po opravljenem delu med 58 upravnimi enotami uvršča na 21. mesto. Savinjčan sodelovanju je vztrajal pri ohranjanju monopolov pridobljenih v preteklosti. V primeru predložitve sprejemljive poravnalne ponudbe bi se bila Nadškofija tudi z njim pripravljena dogovoriti, kakor seje pooblaščena družba Nadškofije Ljubljana Metropolitana d.o.o. že uspešno dogovorila o načinu nadaljnjega poslovnega sodelovanja z nekaterimi drugimi gozdnimi gospodarstvi. Cajnerjev predlog je zahteval zgolj monopolni položaj do izteka dvajsetletnega koncesijskega obdobja, ki gaje nekoč pridobil, to pa za Nadškofijo ni bilo sprejemljivo. V Nadškofiji Ljubljana ocenjujejo, daje v postopku likvidacije podjetja mogoče najti ustrezne načine za uspešno poslovanje GG Nazarje v novi obliki in na novih temeljih, kar edino lahko zagotovi tudi prihodnost delavcev. Menijo, da bodo novi ljudje v vodstvu skupaj z lastniki to zmogli. Likvidacijski upravitelj GG Nazarje je že navezal stike z Nadškofijo Ljubljana, ta pa to sprejema z zadovoljstvom.« Po besedah tiskovnega predstavnika SŠK nadškofija gospodari z gozdovi v skladu z veljavno zakonodajo in pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Nazarje, Kar zadeva izvajanje del v gozdovih, Nadškofija Ljubljana dela podobno kot večina drugih gozdnih gospodarstev v Sloveniji, to se pravi, z izvajalci z ustrezno licenco in registriranim podjetjem. Pri prodaji lesa, navaja Saje, ravnajo kot drugi poslovni subjekti na domačem in evropskem trgu, kar naj bi pomenilo, da les najboljše kakovosti večinoma prodajo na domačem trgu, les žagarske kakovosti pa na domačem in evropskem trgu. Savinjčan ERA VELENJE konkurence 1. aprila je minilo 55 lef od ustanovitve trgovskega podjetja Era Velenje, ki je lani sklenilo strateško partnerstvo s poslovnim sistemom Mercator in mu prodalo svojo maloprodajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem. Odločitev uprave je bila radikalna, temeljila pa je na dejstvih in pričakovanih trendih. Era je zdaj pred novimi izzivi s ciljem prestrukturiranja dejavnosti. Njena perspektiva je v razvoju programov, v katere je potrebno vložiti več znanja, imajo višjo dodano vrednost in niso tako izpostavljeni globalizaciji. Strategija skupine Era bo v Sloveniji v naslednjih letih temeljila predvsem na krepitvi programov v tržnih nišah trgovine in na iskanju ter oblikovanju novih tržnih priložnosti, investicijskem inženiringu, izdelavi poslovnih načrtov, izobraževanju, trženju poslovnih, trgovskih in marketinških storitev, financiranju novih projektov, poslovanju z nepremičninami, sejemski dejavnosti in na ponudbi celotne programske opreme za izvedbo tematskih akcijskih parkov. Na področju neprehrane bo družba Era Koplas poleg kooperacijske proizvodnje razvijala področje oskrbe kupcev z delovno zaščito, biro programom in zastopniških programovter inženiring posle. Erine družbe v Črni gori, na Kosovu in v Makedoniji (na Skopskem sejmu je v izgradnji Era City) bodo nosilke razvoja maloprodajne mreže v teh državah. Še naprej nameravajo razvijati blagovne znamke Good (prehrana), Agrina (agro program) in Adut (neživila). Z novimi programi (bio, prosti čas ...) želijo slediti trendom in željam kupcev po proizvodih, ki pomenijo kvalitetno življenje, ter se na ta način razlikovati od konkurence. Franci Kotnik PAPEŽ BENEDIKT XVI. RAZGLASIL TRI NOVE ŠKOFIJE IN MARIBORSKO POVZDIGNIL V NADŠKOFIJO Papež Benedikt XVI. je natanko pred tednom dni v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije in obenem imenoval tudi tri nove škofe ordinarije. V okviru dosedanje ljubljanske nadškofije je ustanovil novomeško škofijo s sedežem v Novem mestu. Dosedanjo mariborsko škofijo pa je razdelil na tri dele: na novo sta nastali celjska škofija s sedežem v Celju in murskosoboška s sedežem v Murski Soboti. Papež je za ordinarija novomeške škofije imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega škofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Za škofa ordinarija v Celju je bil imenovan dosedanji mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, za ordinarija v Murski Soboti pa dr. Marjan Turnšek, dosedanji rektor bogoslovnega semenišča v Mariboru. Mariborska škofija je z razdelitvijo postala nadškofija in metropolija, mariborski škof dr. Franc Kramberger pa nadškof in metropolit. Zgodovina zavzemanja za novo ureditev slovenske cerkvene pokrajine sega še v čas nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, toda nadškof dr. Franc Rode je v ta namen aprila 1998 ustanovil posebno komisijo. Prizadevanje za nove škofije se je ponovno okrepilo lani, koje bilo govora tudi o kranjski in novogoriški škofiji. Ustanovitev treh škofij naj bi prinesla pozitivne učinke predvsem na pastoralnem področju. Po mnenju dekana gornjegrajske dekanije Martina Pušenjaka z ustanovitvijo nove škofije v pastoralnem in organizacijskem življenju gornjegrajske dekanije ne bo bistvenih sprememb. »Predvidevam, da bo tudi pred tremi leti ustanov- Po mnenju dekana Martina Pušenjaka z ustanovitvijo nove škofije v pastoralnem in organizacijskem življenju gornjegrajske dekanije ne bo bistvenih sprememb (foto: EMS) Ijena Savinjsko-Šaleška naddekanija (sestavljena iz dekanij Braslovče, Gornji Grad in Šaleške dekanije) ostala enotna za boljše medsebojno sodelovanje. Srečanje duhovnikov Savinsko-Šaleškega naddekanata s škofom oktobra lani na Ljubnem je potekalo v smislu skupnega priza- devanja na pastoralnem področju in uresničevanju smernic slovenske škofovske sinode, kar pomeni boljši stik med župnijami in škofijo, povečanje zavesti in pripadnosti škofiji ter s tem povečanje zavzetosti za sodelovanje ter bolj neposreden stik škofa z verniki,« razlaga Pušenjak. Dodajmo še to, da imajo duhovniki po kanonskem pravu pravico, da se v določenem času odločijo, v kateri škofiji bodo delovali - ali v tisti, v kateri trenutno službujejo, ali v škofiji, v kateri je njihov rojstni kraj. Po besedah Martina Pušenjaka deluje iz nove celjske škofije v gornjegrajski dekaniji osem duhovnikov, trije so iz drugih škofij, poleg njih sotukajtuditrije upokojeni duhovniki. Dušni pastirji imajo na razpolago eno leto, da se odločijo, v kateri škofiji oziroma nadškofiji želijo službovati. Gornjegrajski dekan predvideva, da se bodo duhovniki tukajšnje dekanije zaradi medsebojnega sodelovanja in rednih srečanj na mesečnih re-kolekcijah odločili, da nadaljujejo svoje poslanslvo v isti dekaniji, torej v celjski škofiji. Martin Pušenjak: »Pred nami je dekanijski pastoralni dan, ki bo šestega maja v Nazarjah, posvečen oddaljenim v Cerkvi. Vabljeni ne le člani župnijskih pastoralnih svetov, ampaktudi ključarji, pevci, molitvene skupine, mladi in vsi ljudje dobre volje. Dovolite, da izkoristim priložnost in zaželim vsem občanom gornjegrajske dekanije veselo Alelujo in blagoslovljene velikonočne praznike ter prijetno zavest, da smo v Jezusu Kristusu vsi odrešeni in poklicani v večni sreči v Božjem kraljestvu.« Savinjčan ZAVAROVALNICA MARIBOR Najuspešnejša v Sloveniji Leto 2005 je bilo za Zavarovalnico Maribor poslovno uspešno, saj je ustvarila 2,57 milijarde tolarjev čistega dobička, dodatnih 1,5 milijarde tolarjev pa bodo pripisali življenjskim zavarovancem. Glede na obseg poslovanja je Zavarovalnica Maribor dosegla najboljši poslovni rezultat med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. V letu 2005 so zbrali 45,1 milijarde tolarjev zavarovalnih premij, kar je za sedem odstotkov več kot v letu 2004, in izplačali 27,1 milijarde tolarjev odškodnin oziroma 7,1 odstotka manj kot v letu 2004. Hkrati jim je uspelo zajeziti rast stroškov, ki so bili za 0,33 odstotka nižji od načrtovanih. Pozitiven trend rasti premij nadaljujejo tudi v letu 2006, saj so v prvih dveh mesecih zbrali za 16,2 odstotka več premije kot v enakem obdobju lani. V Zavarovalnici Maribor so še posebej ponosni na dejstvo, da so z inovativnim pristopom k razvoju zavarovalnih storitev trgu ponudili številne novosti in, kot trdijo, s tem postali tržni vodja. Zavarovanje OPA! -premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco, Modri kasko s ponudbo Mini, Delni, Fleksi, Polni in Super polni ter naložbeno življenjsko zavarovanje Prizma FlexPension z zagotovljeno glavnico in zajamčenim že doseženim donosom so pomembne novosti na slovenskem zavarovalniškem trgu. BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, taks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-apr-12: Svetovalno podjetje EIC-apr-21 : Italijansko podjetje iz Velike Britanije, specializirano za išče distributerje za pisarniški ma- avtomobilski sektor, išče poslovne terial, šolske potrebščine in izdelke partnerje za komercialno in teh- iz papirja. Poleg tega želi podjetje nično sodelovanje. skleniti franšizne dogovore za pro- EIC-apr-14: Turško podjetje, spe- dajo omenjenih izdelkov, cializirano v designu in proizvodnji EIC-opr-23: Turški proizvajalec tekstilnih izdelkov, želi vzpostaviti embalaže, škatel iz prozornega PVC, komercialno, tehnično in proizvod- želi vzpostaviti tehnično in komer-no sodelovanje s tujimi podjetji. cialno sodelovanje s tujimi podjetji. V Zavarovalnici Maribor so prepričani, daje prihodnost zavarovalništva v prilagojeni, segmentirani in ciljno naravnani ponudbi, ki bo zadovoljila potrošnika - zavarovanca. Zato so svojo pozornost dokončno preusmerili iz ukvarjanja s »tehnologijo« v razvoj ponudbe, ki bo zadostila pričakovanje strank. Franci Kotnik INOVACIJE V SA-ŠA REGIJI VZPODBUJAJO GOSPODARSKO RAST V Velenju podelili priznanja inovatorjem za leto 2005 Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je v torek, 4. aprila, v Glasbeni šoli Velenje na tradicionalni slovesnosti podelila priznanja inovatorjem z območja Sa-Ša regije. Na sedmem srečanju predstavnikov gospodarstva, zavodov in ustanov ter njihovih inovatorjev so predstavniki zbornice poudarili pomen gibanja za vzpodbujanje k inovacijam, menedžerji pa so izrazili pomen velikega doprinosa k razvoju in ustvarjanju dobička v podjetjih, kjer je inovativna miselnost ukoreninjena in vzpodbujana. priznanje za akumulatorski palični mešalnik MIXXO (Darko Ogrizek, Toni Pogačar, Aleksander Se-dovšek, Uroš Semeja, Marjan Mak in Bojan Naraločnik), zlato priz-nan-je za univerzalni gospodinjski aparat MUM8 (Jure Pešec, Darko Rudež, Marjan Mak, Toni Pogačar, Zlato priznanje za inovacijo je prejela tudi skupina strokovnjakov iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje za univerzalni gospodinjski aparat MUM8 (foto: Jože Miklavc) Predsednica Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje Marija Vrtačnik je izrazila priznanje tako številnim vztrajnim inovatorjem, kot tudi članom društva in komisiji za spremljanje in ocenjevanje inovacij. O pomenu in koristnosti te, vse bolj pomembne dejavnosti, sta se pozitivno izrazila tudi direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Matjaž Lenassi in član uprave za področje razvoja in kvalitete Gorenje d.d. Franc Košec. Oba sta navedla vzpodbudne podatke o dosežkih inovatorjev, inovacijski miselnosti in iz-plenu dohodka na tem področju produkcije. Na razpis za ocenjevanje inovacij seje tokrat prijavilo 147 avtorjev z 39 inovacijami, kar uvršča Sa-Ša regijo med vodilne v Sloveniji. Komisija je po ožjem izboru ocenila 8 inovacij v kategoriji splošnih inovacij ter 19 v kategoriji profesionalnih inovacij, skupaj torej 27. Na slovesnosti so podelili deset bronastih, devet srebrnih in štiri zlata priznanja ter štiri diplome. Tri nagrajene zlate in- ovacije se bodo merile za priznanja Gospodarske zbornice Slovenije na državni ravni. Ob sedmi obletnici podeljevanj priznanj za inovacije so tokrat prvič podelili tudi 15 priznanj najzaslužnejšim inovatorjem. Več kot odlično so se odrezali inovatorji iz Zgornje Savinjske doline, saj so inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje prejeli zlato Irena Bezovnik, Roman Danijel, Aleksander Strojanšek, Bogdan Kreča in Aleksander Oblak), srebrno priznanje za set za pripravo zajtrka porsche 2 (Matjaž Delopst, Boštjan Štiglic, Igor Štorman, Ivan Podgoršek, Ivan Majko in Peter Kompan) ter srebrno priznanje za avtomatsko naročanje materiala v proizvodnjo (Miran Podpečnik, Srečko Jagrič, Marjan Grofelnik, Drago Korbar in Tomaž Poznič). Za inovatorja Sa-Ša regije za obdobje 1999-2005 je bil proglašen Igor Žiberts petimi leti sodelovanja in šestimi prijavljenimi inovacijami. Inovator s področja kmetijske mehanizacije Jože Bider iz Dol Suhe pri Rečici ob Savinji je prejel srebrno priznanje za traktorski priključek za rezanje in razdeljevanje siiažnih bal ter druge krme vjasli ali na prostem. Skupna bera inovacij v dosedanjih sedmih letih na območju Sa-Ša regije je 153 prijavljenih inovacij iz 23 podjetij, ob njihovi uresničitvi pa je sodelovalo kar 350 inovatorjev. Ob tem sta Lenassi in Košec menila, daje to le del inovatorjev in inovacijskih dosežkov ter tehnoloških izboljšav, ki krojijo razvoj in napredek v tehnološko razvitih podjetjih, znanosti in šolstvu. Vseh sedem iet sta v akciji sodelovali podjetji BSH Hišni aparati Nazarje in Esotech, zelo številčno pa tudi predstavniki podjetij Gorenje d.d. in Gorenje Indop. Prvič doslej so pri območni gospodarski zbornici izdali tudi zbornik inovacij in inovatorjev, nagrad in nagrajencev, s posebnimi darili pa so nagradili najbolj zavzete med organizatorji, Dragico Camloh iz Gorenja, Gabi Jelen iz BSH Hišni aparati Nazarje in Antona Žove iz Esotecha. Jože Miklavc OKROGLA MIZA 0 TURIZMU V TOPOLŠICI Strategija razvoja turizma v Sa-Ša regiji Strateški svet za razvoj Šoštanja je organiziral okroglo mizo, tokrat na temo turizma v občini Šoštanj in širše v regiji. Številni zainteresirani so se zbrali v začetku meseca vTermah Topolšica, kar gotovo ni naključje, saj je ta družba nosilka turističnega razvoja v šoštanjski občini. Gostiteljica srečanja, direktorica Lidija Fijavžje predstavila nekatere rezultate gospodarjenja, ki so dokaj ugodni, saj se družba uvršča med šest najuspešnejših slovenskih zdravilišč. Več pozornosti je namenila konkretnim načrtom za prihodnje obdobje pa tudi viziji razvoja dolgoročno. Odkar so razširili bazensko ponudbo, imajo kar 75-odstotno letno zasedenost, zato razmišljajo o izgradnji apartmajskega naselja na Ocepku za zahtevnejše goste. Ob tem zaznavajo še potrebo po dodatnih privatnih namestitvah, kjer vidijo možnost sodelovanja s prebivalci v okolici Topolšice. V pre- pričanju, daje gost tisti, ki izbira, gostitelj pa mora poskrbeti za dovolj pestro ponudbo, že sedaj vključujejo v svoje aranžmaje tudi turistične znamenitosti tako Velenja in Šoštanja z okolico, kottudi Zgornje Savinjske doline, torej bodoče Saša regije. Prepričani so, da je pri turizmu nujno presegati ozke lokalne poglede in poskrbeti predvsem za zadovoljnega gosta. Mozirski park cvetja in turistični center Golte sta samo delček zgornjesavinjske ponudbe, ki jo tržijo tudi v Topolšici. Marija Lebar \ Vsaka sekunda lahko pomeni nov (IIrinek začetek. Gre za izbiro. Tvojo izbiro. Clearwater L J NAZARJE Zahvala župana in direktorjev Mariji Vrtačnik Župan občine Nazarje Ivan Pur-naf je v sredo v Jakijevš hiši pripravi! sprejem za direktorje večjih nazorskih podjetij, ob tej priložnosti pa se je javno zahvalil dolgoletni direktorici Elkroja Mariji Vrtačnik za njeno uspešno delo in konstruktivno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter pomoč zgornjesavinjskim društvom in organizacijam. Kot je znano, je Vrtačnikova 25. marca prepustila vodenje podjetja Eikroj Štefaniji Glušič, sama pa se je upokojila. Purnat je v priložnostnem nagovoru poudaril, daje Marija Vrtačniks svojim izjemnim angažiranjem bistveno pripomogla k temu, da kljub siloviti globalni konkurenci Eikroj še vedno zavzema pomembno mesto na slovenskem konfekcijskem trgu, v tujini pa je znan kot zaupanja vreden poslovni partner. Vrtačnikova se je v minulih petnajstih letih veliko angažirala tudi v organih Gospodarske zbornice Slovenije, tako v državnem kot regijskem merilu. Župan občine Nazarje seje Mariji Vrtačnik zahvalil v imenu vseh društev, klubov in drugih organizacij iz Zgornje Savinjske doline, za katere so v Elkroju vedno našli posluh za pomoč v taki ali drugačni obliki. Purnat je izrazil prepričanje, da upokojitev Vrtačnikove ne pomeni njene izključitve iz poslovnih in družabnih tokov, am- pak le nekoliko manjšo obremenitev, njene bogate izkušnje pa bodo novemu vodstvu družbe še kako dobrodošle. Ob tej priliki je župan direktorjem predstavil glavne infrastrukturne projekte, ki jih je Občina Nazarje realizirala v zadnjem obdobju. Pri tem je na prvo mesto postavil odkup Jakijeve hiše in njeno ureditev za potrebe izobraževalnega centra ter galerijo. Omenil je tudi odkup prostorov v kulturnem domu, ki bodo namenjeni novemu lesarskemu razvojnemu centru, gradnjo kanalizacije na Prihovi, gradnjo vodovoda v Šmartnem ob Dreti, pripravo cest za asfaltiranje na Čreti in v Spodnjih Krašah, nakup zemljišč v bodoči poslovni coni Prihova in nakup zemljišč v Nazarjah za potrebe rekonstrukcije Lesarske ceste ter ureditve središča kraja. V bližnji prihodnosti je predvideno asfaltiranje omenjenih lokalnih cest, rekonstrukcija Lesarske ceste in gradnja krožišča v Nazarjah, rekonstrukcija ceste na klancu v Do-bletini, rekonstrukcija ceste skozi Nazarje in ureditev centra kraja. Franci Kotnik Zupan Ivan Purnat se je dolgoletni direktorici Elkroja Mariji Vrtačnik zahvalil za dolgoletno sodelovanje z umetniškim delom (foto: Ciril M. Sem) Promocija tudi izven meja naše domovine Občni zbor Društvo kmeticZgom-je Savinjske doline sredi marca v mozirskem kulturnem domu je bil priložnost za pregled dela in izvolitev nove predsednice. Na čelu društva bo tudi v prihodnje Jožica Strojanšek. Kmečke žene še vedno največ pozornosti namenjajo pripravi hrane, zato so se skoraj dvajsetkrat zbrale na kuharskih tečajih pod vodstvom različnih mentoric. Sodelovale so na številnih prireditvah po celi dolini, kot so Jurjev in Lenartov sejem, Ovčarski praznik, Lučki dan in Dnevi turizma na Solčavskem. Prav tako so se naučile aranžirati darila. Kmetice iz Solčave so svoje delo promovirale tudi v sosednji Avstriji. Lanskoletna predstavitev na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju jim je prinesla sedem bro- Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline so na občnem zboru potrdile dosedanjo predsednico Jožico Strojanšek (foto: Marija Šukalo) Bernarda Brezovnik (levo) in Jožica Strojanšek velik del svojega časa namenjata izobraževanju svojih članic (foto: Marija Šukalo) nastih priznanj, trinajstsrebrnih in kar pet zlatih. Kljub številnim obveznostim najdejo čas za obisk mladih mamic in bolnih ter ostarelih članic. Tudi letos bodo prisotne na prireditvah po naši dolini in tudi širše. Svoje dobrote bodo razstavile na Ruju sredi maja. Prijavljenih je več kot štirideset različnih vrst prehrambenih artiklov, kar je po besedah Bernarde Brezovnik rekordno število. Velik del časa namenjajo izobraževanju svojih članic, kar je poglavitni cilj drušlva. Kot novost so si v program zapisale sodelovanje na dobrodelnem koncertu v Bočni, kjer bodo zbirali sredstva za mozirsko društvo Sožitje. V drugem delu srečanja so se kmetice razvedrile in nasmejale ob zanimivem kulturnem programu rečiških osnovnošolcev in igri gornjegrajskih gledališčnikov Navaden človek. DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prešernovo gledališče Kranj Zupan Občine Mozirje! občinska uprava in občinski svet KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE KOMEDIJA NA OBISKU V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI ZA ABONMA IN IZVEN Kulturni dom Nazarje Nedelja, 23. aprila 2006, ob 19.00 uri. 06 veli!(gnočnifi praznifQ-ft Vam želimo velif^g zdravja, sreče, veselja in radosti ter polne mize doòrot! Mizarstvo d.o.o. j Režija: Vinko Möderndorfer ISrata: Janez Hočevar - Rifie in Borut Veselko Janez Hočevar - Rifle in Borut Veselko sta statista, ki v provincialnem irskem mestecu pomagata hollywoodski ekipi, ki tam snema s slavnimi zvezdniki. Na snemanju sanjarita o srečanjih z zvezdami, ker pa v stik z njimi ne prideta, si začneta kar sama izmišljati situacije in pogovore z njimi. Tudi odigrata jih. Veliko smeha in zabave! Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej Vrbovec Nazarje, Papirnica Bohač Nazarje, Trafika Gornji Grad, TIC Mozirje £V 4 • V/ v # Savinjski novic voščimo vesele in blagoslovljene Velikonočne praznike! Kolektiv Mizarstva Kovač 3B&1IŠ8 Sa isSBis /g »gei.àOiS 3,1 !23iÖ arac: 041 «es vt« Želimo vam vesele velikonočne prašnike ! OBČINA MOZIRJE GLASBENA ŠOLA NAZARJE in Zamernikove Kot smo že poročali, sta se na letošnje državno tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije z regijskega tekmovanja uvrstili dve učenki Glasbene šole Nazarje - kitaristka Eva Evelina Zamernik in violinistka Eva Vačovnik. Obe sta nastopili zelo dobro in za svoja nastopa prejeli priznanje, ki jima je lahko dodatna spodbuda za nadaljnje izobraževanje. Eva Evelina Zamernik je uspešno nastopila na državnem tekmovanju mladih glasbenikov v Ljubljani (foto: arhiv GŠ Nazarje) Na državnem tekmovanju je nastopilo skupno 588 učencev, od tega 143 kitaristov in kitaristk ter 117 violinistov in violinistk. Eva Evelina Zamernik, katere mentorica je Suzana Hebarje v konkurenci 34 učencev in učenk nastopila v kategoriji 1 A, v isti starostni kategoriji pa je nastopila tudi violinistka Eva Vačovnik, katere mentorica je Teodora Garkova. Konkurenco Vačov-nikoveje predstavljalo 45 violinistov in violinistk. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemšeje po zaključenem tekmovanju izrazila zadovoljstvo nad doseženimi rezultati, saj bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo vsako leto vrstili tako vrhunski rezultati, kakršnim smo bili priča lani. Po desetih letih poučevanja violine je imela Glasbena šola Nazarje tokrat prvič svojo predstavnico na državnem tekmovanju, kar je brez dvoma dokaz sistematičnega pedagoškega dela, hkrati pa je Klemšetova poudarila, da se raven kakovosti na regijskih in državnem tekmovanju mladih glasbenikov iz leta v leto dviga, temu trendu pa nameravajo v nazorski glasbeni šoli intenzivno slediti. Franci Kotnik ZAVOD ZA GOZDOVE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Sodelovanje ribičev, vodarjev in gozdarjev Na pobudo Ribiške družine Mozirje so gozdarji Zavoda za gozdove Krajevne enote Nazarje skupaj s podjetjem Nivo iz Celja na desnem bregu Savinje na območju mozirske občine izbrali in označili drevesa za posek. Osnovni namen je preprečiti trganje brežine in odnašanje drevja ob naraslem vodostaju. Po besedah vodje nazorske krajevne enote Damjana Jevšnika so bila odstranjena nagnjena in nestabilna drevesa tik ob strugi, ponekod tudi večji grmi, ki bi predstavljali oviro za naraslo reko. Višje na nasipu je bilo izvedeno izbiraino redčenje z namenom okrepiti izbrana drevesa. Ohranjalo seje tudi grmovje, ki nudi zavetje in hrano obvodnim živalim. Siednjimje bil podrejen tudi čas sečnje, saj je Agencija Republike Slovenije za okolje postavila pogoj, po katerem je morala biti sečnja zaključena še pred gnezdenjem ptic. »S takšno prakso smo zadovoljni tako na Zavodu za gozdove, saj takšen način sečnje drevja ob vodotokih prinaša v primerjavi s prejšnjim golosečnim načinom precejšnje prednosti, kot tudi vodarji podjetja Nivo, kjer zadnja leta vse več pozornosti posvečajo skrbi za naravo in izpolnjevanju vseh zahtevanih predpisov, ki urejajo to področje. Nenazadnje so zadovoljni tudi ribiči, saj je ostalo nekaj zavetja za ribe, sprehajalcem pa ohranjen pogled na lepo zeleno Savinjo,« dodaja Damjan Jevšnik. Savinjčan Damjan Jevšnik je predstavil primer dobre prakse sodelovanja gozdarjev, ribičev in vodarjev (foto: EMS) Portal Savinjske doline MLADINSKA KOMISIJA GASILKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Povezovati in usklajevati delo mladih gasilcev Zadnji marčevski petek so se v rečiškem gasilskem domu zbrali člani Mladinske komisije Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline na prvem občnem zboru, kjer so pregledali delo od lanskega februarja, ko je bila ta ustanovljena (v njo je vključenih enajst od petnajstih gasilskih društev), do konca leta in si postavili cilje v letošnjem letu. Po besedah predsednika mladinske komisije gasilske zveze Damjana Nerata ima ta nalogo povezovati in usklajevati delo mladinskih komisij po gasilskih društvih v naši dolini, usklajuje in razvija program strokovnega in praktičnega usposabljanja ter vpliva na delo mladine znotraj gasilskih organizacij. Kljub temu da jim je Gasilka zveza Zgornje Savin- jske doline dodelila le 60 tisoč tolarjev, so uspeli realizirati veliko nalog. Tečaj za mentorje je po Neratovem mnenju bil zadetek v polno, saj je kar 40 tečajnikov pridobilo nova znanja, ki bodo vplivali na kvalitetnejše delo z najmlajšimi gasilci. Organizirali so območno, pokalno in regijsko tekmovanje gasilske mladine, se podali na letovanje v Savudrijo, izvedli ob- močni in regijski kviz. Tudi letos jih čaka veliko dela. Pripravili bodotekmovanjevorientac-iji, kviz za mlade, udeleževali se bodo gasilskih tekmovanj in se podali na srečanje gasilske mladine Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Prav tako pa se bodo povezovali s sosednjimi gasilskimizvezami. Kultura, Ljudje in dogodki V________________________________________________ KRIŽEV POT FRENKA PUST05LEMŠKA »Krajani smo ponosni na umetnika,« Frenk Pustoslemšek je za uresničitev svojih idej poleg barv in lakov na platno in les uporabil še kamenje, pesek, steklo in žeblje (foto: Marija Lebar) je dejal nazorski župan Ivan Pur-nat na odprtju razstave likovnih del Frenka Pustoslemška v prostorih samostana Nazarje v petek, 7. aprila, ko je avtor postavil na ogled povsem nov cikel v svojem ustvarjanju. Malce nenavadno uro, program se je pričel ob treh, avtor pojasnjuje s simboliko. Serijo Križev pot je želel javnosti predstaviti ob uri, ko je na križu umrl Jezus. Poleg verske simbolike trpljenja Stvarnika na križu je umetnik v predstavljenih delih želel prikazati trpljenje »Matere Zemlje«, ki jo ljudje s svojimi grehi, vojnami, zlobo in malomarnostjo »prav tako pribijamo na križ in jo onečaščamo,« kot meni avtor. Torejjetema naravnana tudi ekološko in tako posvečena dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo v tem mesecu. Dela so reliefne slike s simboliko križa ali lesena razpela. Avtorje za uresničitev svojih idej poleg barv in lakov na platno in les uporabil še kamenje, pesek, steklo in žeblje, s čimer je še poudaril pasijonsko vsebino. Serijo enajstih del zaključuje bel križ, ki simbolizira spreobrnete človeka in »vstajenje« ter očiščenje Zemlje. »S to razstavo sem želel pokazati na možnost še ene galerije v Nazarjah in frančiškani so mojo pobudo z veseljem sprejeli. Brez razumevanja sponzorjev, okolice in prijateljev bi bilo moje ustvarjanje težko izvedljivo,« pravi Pustoslemšek, ki se na slikah podpisuje kot Šajn, kar pomeni svetloba. Samostansko dvorišče in še posebej zastekljen obokani hodnik, kjer so dela postavljena, je zelo primerno okolje za likovne razstave. Morda nekoliko moti le ozkost prostora, sajje hodnikširok le okoli tri metre in tako gledalcu ne omogoča, da bi si dela ogledal iz razdalje. Odprtje razstave je popestril program v izvedbi učenk Glasbene šole Nazarje in mladih članic cerkvenega zbora, vezno besedilo pa je prebirala mag. Nataša Terbovšek-Coklin z recitacijami pesmi njene mame Ljudmile Terbovšek. »Res smo trpeli kot pri Križevem potu, ko smo zaradi zaprte ceste vse slike peš znosili na hrib, saj vsaka tehta od 30 do 35 kilogramov, pa še deževno vreme je »pripomoglo«!« je Pustoslemšek dodal še en kamenček k simboliki te razstave. Marija Lebar FOTOGRAF CIRIL VELKOVRH Moji vzorniki Ciril Velkovrh Po upokojitvi sem s fotoaparatom odšel v hribe iskat tolažbo za ta dogodek. Nekateri znanci so me spraševal, zakaj tolažbo. Z veseljem povem, kolikorkratje potrebno, da zato, ker sem rad hodil v službo. Sprva sem pripravil veliko fotografij le sebi v veselje, kasneje pa izdal veliko razglednic in postavil veliko razstav, tudi v Zgornji Savinjski dolini. Drugi znanci so bili mnenja, da brez diplom in strokovnih nazivov ne bi smel toliko nastopati v javnosti. Vseskozi sem se zavedal svojega pomanjkljivega znanja in se kasneje tudi zamislil: »Kaj pa če imajo prav?«Toda ob delu sem »srečal« tudi tri vélike Slovence, ki so mi s svojim delom in življenjem razblinili pesimizem. Prvi je bil največji slovenski arhitekt Jože Plečnik, kije kljub temu, da ni imel univerzitetne diplome, naredil ogromno lepega in vrednega, ne samo pri nas, pač pa tudi v tujini. Odprta kapelica Male Terezije v Solčavi je edino znamenje ob Odprta kapelica Male Terezije v Solčavi (foto: Ciril Velkovrh) Slovenski planinski poti, zgrajeno leta 1925, po načrtih Jožeta Plečnika. Za ta podatek nista vedela niti ministrica za kulturo, niti znani arhitekt Boris Podreka, ki sem ju srečal v Gradcu na ev- ropski razstavi, posvečeni Jožetu Plečniku. Drugi je bil skladatelj Blaž Arnič, o katerem sem ob njegovi 100. obletnici rojstva na predlog njegovega prijatelja in mojega svaka Leopolda Rijavca priredil in objavil daljši zapis v celjskem Novem tedniku. Ob tem sem ugotovil, da se osnovna šola v Lučah »neupravičeno« imenuje po njem, saj ni nikoli hodil v to šolo. Pa ne samo to, Blaž Arnič sploh nikoli ni hodil v nobeno osnovno šolo! Vse, kar je bilo potrebno, gaje naučila mama 900 metrov visoko pod Raduho. Ko je prišel čas, da gre v ljubljanske šole, mu je ravnatelj osnovne šole v Lučah napisal potrebno potrdilo. Tretji jeglasbenikSlavkoAvsenik, ki kljub velikemu številu lepih melodij dolgo časa sploh ni poznal not. Notne zapise melodij mu je zapisoval in prirejal njegov brat Vilko Ovsenik, s katerim sem imel pred leti čast igrati rekreativni tenis. Prijateljstvo iz mladih let pa je ostalo. Na njegovo prošnjoje ob odprtju moje pete razstave fotografij nastopila mezosopranistka Jožica Kališnik ob spremljavi Mihe Dovžana na citrah brez avtorskega honorarja, ker jima je Vilko Ovsenik naredil veliko dobrega v njunem glasbenem življenju. Za lepe fotografije pa je dovolj, da ima človek dober fotoaparat in da fotografira po Sloveniji, kije med najlepšimi deželami na svetu. Bogata simbolika cvetne nedelje dan verniki prinašajo v cerkve k blagoslovu različno zelenje - na Ljubnem imenovane »potice«, kar predstavlja svojevrstno zanimivost, saj to niso samo povezan šop izbranega pomladnega zelenja, ampak so to različni motivi iz vsakdanjega življenja. Bogata simbolika letošnje sončne cvetne nedelje na Ljubnem je tudi letos pritegnila množico, kije pred ljubensko cerkvijo prisostvovala blagoslovu različnih orodij, nabožnih predmetov, ki kažejo na svojevrstno etnografsko znamenitost izdelave ljubenskih potic. Zagotovilo, da le ta ne bo pozabljena, je letošnja akcija krajevne podružnice karitas, saj so na organiziranih delavnicah na štirih domačijah številni otroci tudi sami izdelovali različno oblikovane »potice« ter se tako seznanili s to svojevrstno ljudsko umetnostjo. Na žalost je bogato ljudsko izročilo, predstavljeno pred cerkvijo pokvaril le pogled na kramar- Butaro na »štiri štange« so v Dol Suhi pri Rečici pletli in oblikovali kar nekaj dni (foto: Ciril M. Sem) Cvetna nedelja, teden pred največjim krščanskim praznikom je po obredih v cerkvah sodeč nekakšen uvod v praznovanje velike noči. Na ta LJUBNO IN REČICA OB SAVINJI Na Ljubnem »potice« predstavljajo tudi svetopisemske simbole (foto: Franjo Atelšek) je ob bližnji cesti, ki resnici na ljubo na tako prizorišče ne sodijo, za kar bi moralo biti nedvomno bolje poskrbljeno. Franjo Atelšek VEČER FOLKLORE V NAZARJAH Kozjanski ljudski plesi so prav zabavni (foto: Ciril M. Sem) »Drgl'ca je pristna zgornjesavinjska posebnost...« ... pravi narodopisec Aleksander Videčnik o posrečenem naslovu plesne prireditve, ki je bila v soboto, 8. aprila, v nazorskem domu kulture. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava Mozirje, Kulturno društvo Nazarje in Občina Nazarje so na prireditev povabili pet folklornih skupin. Maloštevilno, a zadovoljno občinstvo je lahko spremljalo izvajanje skupin iz kulturnih društev Rečica ob Savinji, Ponikva pri Žalcu, Rečica pri Laškem, Šempeter in Marija Gradec. Prvi so se predstavili plesalci z Rečice ob Savinji, ki sicer še nimajo narodnih noš. Zapeli so in zaplesali ples, kije pristno zgornjesavinjski. Zaradi značil- nega podrsavanja nog se imenuje drgl'ca. Dve skupini sta prikazali Kozjanske ljudske plese, videli pa smo tudi Knapovski krst in Prekmurske svatbene plese. Večina plesovje bila značilnih za Zahodno Štajersko, od koder so tudi plesne skupine. Prav neverjetno je, kako je lahko na tako omejenem ozemlju obstajalo toliko različnih plesov. Čeprav imajo nekateri, kot na primer »povštertanc«, »ziben šrit« in »kovtre šivat«, v naslovih popačenke, so plesi tipično slovenski in lepo je videti, s kakšnim temperamentom in zadovoljstvom jih plešejo mladi člani folklornih skupin. Marija Lebar Na velikonočno nedeljo, 16. aprila, praznuje 20. rojstni dan naša drasa SANDRA Ob tvojem jubileju v teh prazničnih dneh in vedno na vseh poteh, naj spremljajo te sreča, iskrivost bi smeh. Ljubezen naj sije ti iz oči, za dobroto in poštenost naj srce ti gori, da boš znala ubrati samo prave poti. To krog tvojih domačih ti iz srca želi. Plesalci z Recice ob Savinji so zaplesali ples, ki se zaradi značilnega podrsavanja nog imenuje drgl’ca (foto: Ciril M. Sem) KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Darilo za rojstni dan Člani Kulturno umetniškega društva Utrip so z režiserjem Bertom Savodnikom na oder postavili igro Marka Kurata Nekaj dragega in povsem neuporabnega, na Rečici pa so komedijo naslovili Darilo za rojstni dan. Igra je krstno uprizoritev doživela pred dvema letoma v Prešernovem gledališču v Kranju. Rečiška igralska zasedba joje na domačem odru premierno predstavila prvi aprilski petek s ponovitvama v soboto in nedeljo. Premiero si je ogledal tudi avtor igre Marko Kurat, ki je bil nad uprizorjenim navdušen. Prepričan je, da so igralci suvereno odigrali like, na trenutke celo boljše, kot so to storili Kranjčani. Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega je situacijska komedi- ja zamenjav in presenečenj z bliskovitimi in nepredvidljivimi dramaturškimi obrati, ukvarja pa se z erotiko. Trije gasilci se odločijo starejšemu kolegu, poveljniku lokalne gasilske enote, za rojstni dan pripraviti neobičajno presenečenje. In ko se njegova podjetna žena odpelje od doma, se zabava lahko začne. Pred vrati se sprva pojavi naročeno, kmalu pa še nepričakovano priv- lačno »darilo« nežnejšega spola. Nastane vrsta komičnih zapletov, ki karikirajo razmerje med vsakdanji- mi skritimi fantazijami in realnim življenjem. Strokovno spremljevalko, dramaturginjo Sašo Krofi, ki si je predstavo ogledala, so igralci navdušili z domačim narečjem in »sočnimi« izrazi. Predstava je po mnenju Kro-flove terjala tako fizično kot govorno koncentracijo, kar so rečiški gledališčniki uspeli doseči. Liki pa so plastični in karakterno oblikovani, saj so bili pisani igralcem na kožo. Skupina, kije bila uglašena, karje seveda zasluga režiserja Berta Savodnika, je dobila dober odziv publike. Zgodba je tekla tekoče inje dala gledalcu dovolj informacij. Kljub temu, da so se nekateri igralci znašli na odru pod reflektorskimi lučmi prvič, so svojo vlogo opravili prepričljivo in dosegli cilj - zadovoljno publiko in bučen aplavz. Marija Sukalo Franci (Vinko Jeraj) se je pred ženo Majdo (Nuša Rebernik) kesal za svoje početje v mladosti (foto: Marija Šukalo) ŠMIHEL NAD MOZIRJEM V slogi je mo« Poleg cerkve in župnišča v Šmihelu stoji kozolec, na katerem je kot leto izdelave zapisana letnica 1885. Objekt je krit s "šiklni", ki sojih domačini zaradi dotrajanosti pretekli teden po 31 letih znova zamenjali. Streha je zamakala, častitljiv objekt pa zavoljo tega propadal, zato so se domačini odločili za zamenjavo kritine. Projekt so hoteli speljati preteklo jesen, vendar jim jo je zagodlo vreme. Tako je kozolec z »raztrgano kapo« preživel še letošnjo dolgo zimo. Prvi dan, koje bilo potrebno odstraniti stare "šiklne", seje od vsake domačije akcije udeležil vsaj en član, nove kritine pa so se lotili domači strokovnjaki. Slednji so material, okoli 4.500 "šiklnov", sami pripravili. Gotovo je prekrivanje na star način šmihelska tradicija in obrt, ki tu ne bo izumrla. Njihova spretnost in znanje, ki so ga možje vložili v izvedbo projekta, dokazuje, da volja po skupnem delu in delu za skupnost v tem kraju ne izumira. Dokaz, ki govori temu v prid, je obnovljen kozolec, ki je Domači krovci so se lotili nabijanja novih “šiklnov” (foto: B. Kanj ir) dobil novo »kapo«. Poleg tega se je odel v »novo oblačilo«, saj so zamenjali tudi dotrajane deske. S tem bo z lahkoto kljuboval nasled- njim trem desetletjem, kolikor domačini pravijo, da "šiklni" zagotavljajo kvalitetno pokrivalo. Benjamin Kanjir ùmici Sari ob bližnjem in Dejanu ob že minulem rojstnem dnevu, želimo veliko veselja in brezskrbnih otroških dni Vsi, ki vaju imamo radi. Temna noč se je skrila, je napočil beli dan, svetla zarja pa oznanja, da imaš ti, lan Troger, rojstni dan! Vse najlepše ti želijo mami, ati, mama, ata, teta Irena, Žan in Toni! Okoli velike noči Piše: Aleksander Videčnik Že naši davni predniki so velikonočne praznike spoštljivo praznovali. Ustna izročila o nekdanjih običajih so v naših krajih zelo bogata. Seveda lahko hitro ugotovimo, da so običaji skoraj iz kraja v kraj nekoliko drugačni. V bistvu pa imajo enake korenine. Dejstvo je, da so ljudje nekoč poznali veliko več raznih dejanj kot morda danes. Seveda je tudi v današnjih časih velika noč nekaj veličastnega, čeprav morda ne več s tolikimi običaji, kot so jih nekoč poznali naši predniki. O njih imamo kardosti napisanega, toda zaradi raznih sprememb je pomembno iskati živo pričevanje v različnih krajih naše doline. Za okolico Mozirja mije pripovedoval Ivan Goličnik - Gaber iz Lepe Njive, dogajanja v Podvolovljeku je opisal Alojz Plaznik, za okolico Ljubnega pa sem iskal pojasnila pri Jožetu Brglezu - Kugovniku v Planini. SNOPI, BUTARE IN POTICE Že teden pred cvetno nedeljo so imeli polne roke dela z izdelovanjem snopov ali butar ali potic. V okolici Mozirja so vezli "snope", ponekod butare, toda najbolj zanimive so bile "potice", te so nekoč "pekli" tudi v Lučah in na Rečici ob Savinji, sedaj pa največ v okolici Ljubnega. Ljudje so pripovedovali, da je nekoč veljalo nenapisano pravilo, da se vtednu, ko so "pekli potice", ni obiskovalo sosedov. Saj je šlo za neke vrste tekmovanje med kmetijami, kdo bo prinesel k "žegnu" najbolj izvirno potico. Lahko smo veseli, da sejeta običaj tako množično in dokaj izvirno ohranil na Ljubnem. Pripovedujejo, da so otroci, ki so nosili snope ali potice v cerkev, morali imeti kaj novega na sebi, bodisi obutev ali pa tudi obleko. Vse priprave nata prekrasen praznik zelenja so pač tekle zelo lepo in spoštljivo. Če torej izdelajo v okolici Mozirja "snop", pa na Ljubnem "pečejo potice". Narodopisci so ugotovili, zakaj izraz potica. Ljudje so v času, ko ni bilo raznih okraskov, na zelenje obesili razno pecivo - od tod izraz potice. Seveda so se povsod držali pravila, da morajo snopi in potice biti iz več vrst lesa, ponekod pet, drugod celo šest vrst. Rumene vrbe niso uporabljali, mislim, da še danes ne, ker so menili, da seje na tako vrbo obesil izdajalec Kristusa, Juda Iškariot. Pred samo veliko nočjo je bilo pravilo, da so temeljito pospraviti kmetijo. Vsi prostori so morali biti čisti. To je veljalo tudi za okolje, ki so ga prav kmetje skozi stoletja ohranjali. V okolici Ljubnega so nekoč imeli veliko odprtih ognjišč (skril) v "hišah", zato so bile stene več ali manj polne saj. Umivali so jih ali pa enostavno nanovo prebelili. V Lepi Njivi so ženske nabrale beli pesek v kamnolomu in z njim očistile posodo v črni kuhinji. Veljalo je pravilo, da morajo biti tudi stavbe na kmetiji temeljito urejene, celo dvorišča so morali biti čista in pospravljena. Očistili so tudi kmečka orodja, skratka vse je bilo na red za praznik Jezusovega vstajenja. MALO PRED VELIKO NOČJO Na veliki četrtek zvonovi utihnejo - jih privežejo. Za razne prilike se potem pri cerkvenih obredih uporabljajo raglje. Župnišča so imela posebno velike naprave (raglje), s katerimi so potem nadomestili zvonove. Žal so le redke še ohranjene. Ko so se spet oglasili zvonovi, seje družina hitela umivati. Zvečer pred veliko nočjo, torej na veliko soboto, so opravili posebno lep obred kajenja in blagoslavljanja stavb in živine. Te slovesnosti seje v skupini udeležila vsa družina. Običajno je gospodinja molila rožni venec, gospodar pa je blagoslavljal. Tudi najbližjo njivo so na ta način obšli. ŽEGEN Zjutraj na veliko soboto so ognjišča ugasnili in ko so fantje prinesli "žegnan ogenj", so jih spet podžgali. Ponekod so se držali običaja, da je ta blagoslovljeni ogenj moral goreti vse leto. Popoldne istega dne je bil blagoslov jedi in semen. Dekle so nosile velike jerbase na glavi k obredu v cerkev. Te košare so bile polne jedi, od mesa vedno pleče in kuhan želodec, razno pecivo, največ pa šarkeljni in opotičen kruh. Obvezno so imeli zraven nekaj malega črnega kruha, ki so ga potem dali živini, pa tudi nekaj semenskega žita in krompirja, vse to so potem (blagoslovljeno) zmešali z ostalimi semeni. Žegen so zaužili po prihodu iz cerkve na samo veliko noč zjutraj. Še prej so se udeležili vstajenske procesije, kije bila pred mašo. Ta zajtrkje bil svečan, udeležila se ga je vsa družina. Pričakovanjejerbasa z blagoslovljenimi jedili je bilo lepo pripravljeno. Marsikje so pred hišo postavili okrašeno mizo, na katero so položili jer-bas, v hišo pa ga je nesel gospodar. Drugje so jerbas najprej postavili pred čebelnjak, želeli so si, da bi čebele nizko letale in veliko medu nabrale. V zvezi z žegnom je bila lepa navada, da so tiste, ki so nosile k blagoslovu, tekmovale med seboj, katera bo prva prinesla žegen domov. Hlapec je njen prihod poudaril s strelom, da se je vedelo, katera domačija je imela prva v zaselku žegen... STREUANJE Nekoč so ljudje smatrali, da mora biti pri vsaki večji slovesnosti tudi streljanje. Pri farah so imeli posebne stavbe imenovane "strelarnica", v njih so hranili možnarje in zadnje dni pred streljanjem "purfl". Danes stoji le še nekaj teh streljalnic. Ker je bilo streljanje nevarno, so to opravljali le izkušeni fantje. Tudi v velikonočnem času je bilo čuti na vseh vrhovih streljanje v čast prazniku. Ob koncu omenimo še, da so "žegnansko kost" ponekod zaorali, drugje pa položili pod kap, da bi strela ne udarila v hišo. Okoli hiše so natrosili lupine od blagoslovljenih jajc, da bi hiše ne nadlegovale kače. Jajca so barvali z naravnimi pripomočki, kot orehovo listje, rdeča čebula in podobno. Marsikje so vstavili v zavito jajce rože, da so se videle kot bele podobe. Sščemo stare fotografije Počitek po končani elektrifikaciji Gneča. Slika je bila posneta leta 1958 pri Fronciski domačiji, poslala pa nam jo je Marija Kores iz Gave NA KLEPETU PRI VAS DOMA Dvojčka Ciril Ros<, župan občine Luče in Metod Ros«, informatik - Kje in kdaj sta bila rojena? Ciril: Tako kot večina vrstnikov v celjski porodnišnici in sicer petega malega travna 1966 zgodaj zjutraj kot najstarejši trojček. Bil sem prepričljivo najtežji in verjetno zato za brata Metoda in sestro Marijo tudi najbolj moteč, da sta me prvega izločila kot najšibkejši člen (nasmeh). Pred odhodom od doma pod Raduho (kjer je mama živela pri starših, oče pa je bil na začasnem delu v Nemčiji) je zdravnik mami omenil, da bo mogoče rodila celo dvojčke. Zmotil se je komaj za enega, le v napačno stran. Žal sva sestro Marijo po dveh dneh izgubila. - Spomini na mladost? Ciril: Lepi in še vedno izredno sveži. Brezskrbna leta otroštva so bila vselej pisana v dvoje. Z Metodom sva bila do najstniških let praktično nerazdružljiva. Enako oblečena, enako bolna, razen v detajlih tudi v šoli enako ocenjena (danes se temu moderno reče klonirana). Razlika, ki se jo trenutno spomnim (razen teže, kjer je razlika procentualno vse od rojstva tudi približno enaka),je bila vtem, da si je Metod zlomil levo roko v zapestju pri štirih letih, jaz pa levo roko v zapestju pri štirinajstih. Po končani srednji šoli (oba skupaj v Celju in Velenju) in odsluženem vojaškem roku (tudi skupaj v Srbiji) in koncu študijskih let (tudi oba v Mariboru) sva si ustvarila vsak svojo družino v različnih krajih. Tako so se fizično najine poti malo razšle, vendar sva tudi po zaslugi sodobnih komunikacij in neke vrste telepatije še vedno povezana. Metod: Imam zelo lepe spomine na dom v Lučah, kjer še vedno vsaj enkrat tedensko obiščem mamo in brata, s katerim sva še vedno izredno navezana. Sva si kar precej podobna, zato naju ljudje še danes vsakodnevno zamenjujejo, kar pa naju niti ne moti. Dokler si nisva ustvarila svojih družin, sva bila nerazdružljiva. V razredu sva sedela skupaj tako v osnovni in srednji šoli, kakor tudi na fakulteti. Najdlje sva bila narazen teden dni v JLA, koje brat odšel v prekoman-do pred mano. V otroštvu je bilo pri nas doma vedno precej živahno, saj smo se s prijatelji veliko igrali okrog naše hiše. Kasneje, v najstniškem obdobju pa smo se največ zadrževali na bližnjem športnem igrišču. Prijateljstva iz otroštva ohranjamo še sedaj, čeprav smo se razkropili po svetu. - Najljubša skupina, pevec, pevka v mladosti in zdaj? Ciril: Glede glasbe nisem pretirano izbirčen. Dobra glasba, ne glede na zvrst, gre rada v uho. V otroških letih seje veliko poslušalo švedsko skupino Abba, doma pa so bili zelo popularni Pepel in kri s pesmijo za večne čase Dan ljubezni, ki po tridesetih letih še vedno lepo zveni. V študijskih letih mije v spominu najbolj ostala angleška skupina House Martin's s pesmijo Caravan of Love. Glede sodobne glasbe nimam izrazitih favoritov. V lepem spominu mi ostaja koncert Đorđa Balaševiča v Celju pred par leti. Pa tudi ta že spada med glasbenike malo starejše generacije... Metod: Najljubši skupini iz najstniškega obdobja sta bili gotovo Abba in Boney M. Danes pa rad poslušam predvsem Smolarja in Balaševiča. Veliko mi namreč pomenijo kvalitetna besedila. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Ciril: Izrazito najljubšega v mladosti ni bilo. Jih je pa kar nekaj, ki so ostali v spominu. Charlton Heston, Robert Redford, Dustin Hoffman, Jack Nicholson. Od komedi- jantov pa pred vsemi Stan Laurel in Oliver Hardy. Danes je zelo veliko dobrih igralcev in igralk in bi ob izpostavljanju katerega koli naredil krivico ostalim. Metod: Vedno sem zelo rad gledal filme z Dustinom Hoffmanom v glavnih vlogah. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Ciril: Ben Hur iz petdesetih let z enajstimi osvojenimi oskarji meje ob prvem necenzuriranem predvajanju pri nas v osemdesetih letih zelo navdušil. Tudi danes rad pogledam zgodovinske spektakle (Troja, Aleksander, Gladiator, Titan-ik...), dobre komedije (Moja obilna grška poroka, Ugani, kdo pride na večerjo...) in akcijske filme (James Bond, Gospod in gospa Smith, Nikogaršnja zemlja...). Izrazito pa ne maram grozljivk. Metod: Med domačimi filmi iz otroštva sem si najbolj zapomnil vse tri filme o Kekcu, med tujimi pa film o apaškem poglavarju Wine-touju. V 80-tih letih sem užival ob Šijanovih komedijah Maratonci tečejo častni krog in Kdo neki tam poje. V zadnjem obdobju pa je name naredila največji vtis gotovo ljubezenska drama Titanic režiserja Jamesa Camerona. - Najljubša televizijska oddaja? Ciril: Malo ironično, ampak vseeno so to Odmevi ob 22. uri. Dokaj redno poskušam spremljati informativne oddaje, včasih pogledam tudi kakšen dokumentarec, športnih prenosov pa tudi zaradi pomanjkanja časa spremljam precej manj kot nekoč. Metod: Največ gledam športne prenose, predvsem igre z žogo. Pozimi pa seveda tudi zimske športe. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnik? Ciril: V najstniških letih je bila moda pravo nasprotje današnje, precej bolj kuštrava in utesnjena. Spodaj ozke in prekratke kavbojke, bele nogavice in adidaske so bile takrat »zakon«. Metod: Nič kaj izrazita. Sam se bil največkrat bolj športno oblečen ali pavjeansu. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Ciril: V mojem otroštvu sta bila god in rojstni dan enakopravno praznovana, šele kasneje v študentskih letih seje tehtnica krep- ko nagnila na stran praznovanja rojstnega dne. Od družinskih praznikov pa mi je najljubši božič, ki v sebi nosi globoko simbolno in sporočilno vrednost tudi za današnji čas. Praznovanje velike noči pa mije iz otroštva poleg verske komponente ostalo v spominu tudi po navdušenem streljanju s karbidom. Mogoče tudi zato, kerto takrat uradno ni bilo dovoljeno. Metod: Tako v mladosti kot sedaj najraje praznujemo rojstne dneve in godove vseh družinskih članov ter božič, veliko noč in novo leto. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Ciril: Ko se začnejo prebujati hormoni, pridejo in odhajajo sim- patije. Ko pa se hormonska komponenta dopolni tudi z duhovnimi vibracijami iste frekvence pri obeh, pa lahko pride do prave ljubezni, ki potem traja. Imam srečo, da moja traja že skoraj dve desetletji. Metod: Seveda so se prve simpatije pojavile že proti koncu osnovne šole. Prva prava Amorjeva puščica pa me je zadela kar od moje žene Nataše. - Družina? Otroci? Ciril: Enajsto leto sem poročen z Lili, ki sem jo, ne vem, kako, prepričal, da je rodno Celje zamenjala za precej drugačne Luče. Družinsko sliko dopolnjujeta še dva nadebudneža: Sara, ki bo letos dopolnila 11 let in tri leta mlajši Timotej. Metod: Z družino že deveto leto živimo v Mozirju. Poleg naju z ženo družino zaokrožujejo še trije otroci: 15-letni Patrik, 10-letna Lucija in 4-letni Oskar. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Ciril: Razen res izjemoma, ko si zaželim, da bi prišel kakšen dan, ko bi lahko odmislil službo in vse skrbi, se s takšnimi idejami ne ukvarjam in v to smer nisem niti razmišljal. Praksa nas namreč uči, da kljub povsod prisotnemu potrošništvu sreča ni v denarju. Metod: Ravno tako bi hodil v službo. Denar mi veliko ne pomeni. Res pa brez njega ne gre in za osnovne potrebe ga moraš imeti. Se pa popolnoma zavedam, da veliko denarja v življenju ne prinaša sreče in zadovoljstva, prej ravno obratno. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Ciril: Nič kaj posebnega. Avto mi na moji osebni prioritetni listi niti ne pomeni veliko. Če pa bi že lahko neomejeno izbiral, bi to verjetno bil enoprostorec primeren tudi za kakšen daljši izlet za celo družino, kjer bi poleg udobnosti igrala pomembno vlogo tudi varnost avtomobila. Metod: Sedaj imamo hyundai elantro, če bi imel neomejeno denarja, bi verjetno kupili enoprostor-ca, ker nas je pet v družini in je včasih že malo tesno. - Vaša sanjska hiša? Ciril: Hiša, v kateri živim, mi povsem zadostuje. Res vsako leto kaj dodamo, obnovimo, popravljamo in uredimo. Ima pa zato v sebi tisto nekaj več, kar se imenuje dom. Če pa je še napolnjen s toplino in ljubeznijo, pa neizmerno presega sanjske hiše v smislu estetskega in materialnega. Metod: Hiša, v kateri sedaj živimo, mogoče ni sanjska, je pa naša in se v njen čisto v redu počutimo in ne bi menjal za sanjsko hišo, ki bi jo na primer dobil pri igrah na srečo. - Najiepše doživetje v življenju? Ciril: Veliko drobnih lepih doživetij sestavlja svetlo stran življenja. Kot eno najlepših je gotovo poroka in predvsem rojstvo otrok. Rojstvo Sare še posebej zato, ker je bila prva. Rojstvo Timoteja pa, ker sem bil zraven prisoten. Kot eden najveličastnejših trenutkov pa mi ostaja v spominu tudi 11. avgust 1999, ko sem na Goričkem z ženo in prijatelji opazoval nepozabni nebesni spektakel imenovan popoln sončev mrk z glavnimi igralci Soncem, Luno in Zemljo, ki so si vsi zaslužili najvišjo oceno. Scenarist in režiser v ozadju pa najmanj oskarja. Metod: Poleg poroke gotovo tudi rojstva treh otrok in veselje ob raznih uspehih preostalih članov družine. - Najlepši dopust? Ciril: Žal ali na srečo ne spadam med tiste, ki znajo odklopiti službo za deset ali več dni in se povsem sprostiti in predati radostim dopusta, Dokler sta bila otroka še majhna, si kakšnih posebnih dopustov niti nismo privoščili. Ker pa (pre)hitro odraščata, mislim, da najlepši dopusti šele prihajajo. Metod: Otroci seveda najraje vidijo, da gremo dopustovat na morje, meni osebno pa več pomeni odkrivanje naravnih lepot Slovenije. - Kaj najraje pojeste? Ciril: V srednješolskih in študentskih letih je bila popularna hitra hrana. Zadnje čase pa mi čedalje bolj prija domača kuhinja, da o telečji pečenki niti ne govorimo. Metod: Danes imam kar 60-krat-no porodno težo in se že na daleč vidi, da se hrane ne branim. Jem v glavnem vse po vrsti, najraje pa imam stare domače jedi. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Ciril: Zelo najbrž nikoli, najbolj pa v študentskih letih. Metod: V bistvu nikoli toliko, da sam sebe ne bi imel pod nadzorom. - Vaši hobiji? Ciril: Nekoč vse igre z žogo, šah in zbiranje znamk. Danes pa od športa tudi zaradi pomanjkanja časa le namizni tenis ter igranje taroka v 1. profesionalni ligi preko interneta. Zadnje čase mi je nekako blizu tudi področje fotografije. Metod: Zelo različni. Zanimajo me številna področja. V mladosti sem največ časa posvetil filateliji in šahu, danes pa rodoslovju in predvsem namiznemu tenisu. Volontersko opravljam tudi funkcijo republiškega namiznoteniškega sodnika, poleg tega pa starejšega sina spremljam na številnih tekmovanjih. - Načrti za naprej? Ciril: Načrtov je še veliko. Osnova vsega pa je zdravje, razumevanje in ljubezen v družini. Vse ostalo je z vztrajnostjo potem lažje dosegljivo. Metod: Službeno bi rad ostal v svoji stroki (informatika), sicer pa si želim čim bolj umirjeno življenje, da ne bi postali sodobni sužnji prehitrega tempa življenja. Klepetala je Nastasja Kotnik OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Savinjska cesta 7, 3330 MOZIRJE Tel: (03) 839 33 00 fax: (03) 839 33 05 Davčna številka: 70998396 VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite druge prostorske konference, ki bo v petek, 21.4.2006, ob 12. uri, v sejni sobi občine Mozirje. Seznanili vas bomo z idejno zasnovo lokacijskega načrta ureditve območja »Mozirske trate«. Izbrana površina ureditve posega v prostor, ki se ureja na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov z delno že sprejetimi izvedbenimi prostorskimi akti: Odlokom o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Uradni list RS, št. 37/24), Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojev za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93,109/01 in 103/04 ter Uradno glasilo Zgornje Savinjskih občin, št. 3/2001 ) in Odlokom o lokacijskem načrtu avtobusne postaje Mozirje (Uradni list RS, št.21 /91 ). Sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje od leta 1986-2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-1990, usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo ZSO, št. 8/2000) je izdelana urbanistična zasnova naselja Mozirje, ki območje ureditve po namenu opredeljuje kot območje namenjeno bivanju in urejanju zelenih površin z novim izvedbenim prostorskim aktom. Za predvideno območje razširitve ureditve trškega jedra na še proste površine proti jugu, na zemljišče med potokom Trnavo, Strugo in Mozirnico je načrtovalec pripravil idejno zasnovo prostorske ureditve za gradnjo varovanih stanovanj, bivalnih enot za mlade družine, varstvenega delovnega centra ter spremljajočih objektov za upravljanje območja in umestitev ustreznih storitvenih dejavnosti namenjenih uresničevanju socialnega programa začrtanega za to območje. Pri predstavitvi idejne zasnove ureditve »Mozirskih trat« vam bo načrtovalec podal obrazložitev upoštevanja prejetih smernic in razloge za izbrano rešitev. Vabljeni ! ŽUPAN OBČINE MOZIRJE IvanSUHOVERŠNIKLr. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi v prvem četrtletju Prvo četrtletje tega leta je za nami, zato poglejmo, kateri vzajemni skladi so vlagatelje najbolj osrečili in kateri najmanj. V preteklem četrtletju smo lahko beležili precejšnjo rast na večini glavnih delniških trgov, kar se je odrazilo tudi na lepih donosih vzajemnih skladov. Več kot 20 skladov, ki se tržijo pri nas, je v prvem četrtletju poraslo za več kot 10 odstotkov. Najvišjo rast vrednosti so očitno beležile kitajske delnice, saj na prvih dveh mestih najdemo dva sklada kitajskih delnic. Najbolj je vrednost točke porasla SGAM- V času tradicionalnega sejma Flora, ki je potekal v Celju od 23. do 26. marca je pod vodstvom Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije, potekal strokovni zelenjadarski posvet z nazivom Novi izzivi v zelenjadarst-vu. Združenje je skupaj z drugimi organizacijami pripravilo zanimiv program posveta. V okviru posveta smo pri združenju želeli za vse člane združenja in za vse ostale zainteresirane slušatelje predstaviti nekaj najbolj aktualnih strokovnih izzivov za pridelovalce zelenjave v prihodnje. Ne glede na to, da združenje povezuje vse tiste pridelovalce zelenjave, ki le to pridelujejo na integriran način, smo se odločili, da bo glavno vodilo posveta ekološka pridelava zelenjave. Tako je doc. dr. Martina ovemu skladu kitajskih delnic, ki se je podražil za 24,74 odstotkov, sledi pa sklad italijanskega upravljavca Sanpaolo International fund - China, ki je porasel za 23,22 odstotkov. V zadnjem obdobju je cena zlata podirala rekorde, zato med najbolj donosnimi na tretjem mestu najdemo sklad, ki vlaga v delnice rudnikov zlata, SGAM -Equities Gold Mines, ki je porasel za 21,38 odstotka. Opazimo lahko tudi, da delnice malih podjetij hitreje pridobivajo na vrednosti kot vrednosti največjih, katerih poslovanje je praviloma bolj stabilno. Vlagatelje, ki so stavili na delnice malih podjetij, je sklad SGAM -Equities Euroland Small Cap, ki vlaga v manjša evropska podjetja, obogatil za 20,22 odstotka. V zadnjem času je med Slovenci zelo priljubljen sklad, ki vlaga v delnice podjetij tako iz Evrope kot Azije, Bavec iz Fakultete za kmetijstvo v Mariboru predstavila prednosti in priložnosti ekološkega načina pridelovanja zelenjave v Sloveniji, za katerega imamo precejšnje potenciale, ki pa niso izkoriščeni, tako kot bi lahko bili. Izziv v ekološkem načinu pridelave je lahko zelo velik. Možnosti so tudi za prodajo ekoloških pridelkov zelenjave, saj je povpraševanje po tovrstno pridelani zelenjavi tudi v Sloveniji vedno večje, a je trenutna ponudba majhna. Večino sedaj pridelane in certi-ficirane ekološke zelenjave pridelovalci prodajo na lastnih dvoriščih ali na lokalnih tržnicah. Odkupa slovenskih ekoloških pridelkov zelenjave in potem tudi prodaje v večjih trgovskih središčih skorajda ni. Da bi vse to spremenili, so bili predstavljeni mnogi izzivi za vse tiste pridelovalce, ki že sedaj v okvirih integrirane pridelave pridelujejo zelenjavo na okolju zelo prijazen način, da se ob relativno majhnih spremembah lahko preusmerijo v ekološko pridelovanje zelenjave, kije še eno veliko stopnico višje, kar se tiče okolju zelo prijaznega načina pridelovanja zelenjave. Posvet je vsem prisotnim ponudil Raiffeisen-Eurasien-Aktien je zopet zelo visoko, in sicer z 19,11 odstotki, sledi pa najdonosnejši sklad slovenskih upravljalcev Intontì BRIC z 17,93 odstotki. Med skladi, ki so v preteklem četrtletju izgubljali vrednost, so SGAM - Equities Japan Small Cap, z 6,77 odstotki, na naslednjih sedmih mestih pa mu sledijo predvsem obvezniški skladi, ki so zaradi dviganja obrestnih mer v zadnjem obdobju izgubili nekaj vrednosti, in sicer največ Sanpaulo Euro lungo termine, ki vlaga v državne obveznice z območja evra, KD DeLux - Global Bonds, ki vlaga v obveznice z vsega sveta, je izgubil 4,21 odstotka, SGAM-ov sklad - Bonds EURO Inflation Linked pa 3,76 odstotka. Obseg sredstev v skladih slovenskih upravljavcev je v zadnjem tednu presegel 350 milijard tolarjev. tudi mnoge druge koristne informacije, kot so prvi izsledki raziskav -preizkušanj (na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru) organskih gnojil, ki so primerna za ekološko pridelavo zelenjave, do izsledkov preizkušanj ekoloških sortnih poskusov, ki jih že vrsto let opravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani. Zelo zanimiv prispevek je pred-staviltudi dr. Mihael Kline iz Fakultete za družbene vede pri Univerzi v Ljubljani, kije predstavil svoj stroko- vni pogled na znak pikapolonica, »pridelano v slovenski zemlji«, ki ga uporablja združenje za integrirano pridelavo zelenjave Slovenije. V okviru posveta smo vsi prisotni tako lahko slišali mnogo kakovostnih strokovnih informacij povezanih s pridelavo zelenjave na okolju najbolj prijazen - ekološki način pridelovanja. Izzivi so in so celo zelo veliki. Le zagrabiti bi jih bilo potreb- Po sredstvih še vedno vodi Triglav Steber 1 s skoraj 70 milijardami tolarjev, sledita pa mu dva sklada družbe KD Investments, in sicer Galileo z 52 milijardami in Rastko z 26 milijardami sredstev. Med skladi, ki vlagajo na področje Balkana, je prvo mesto že zavzel KD Balkan, s 3,9 milijardami tolarjev, sledi Publikum Balkan s 3,5 milijardami tolarjev, medtem ko sta preostala sklada daleč zadaj. Ilirika Vzhodna Evropa je do sedaj nabrala 450 milijonov tolarjev, MP-Balkan pa le 253 milijonov tolarjev. Omeniti je potrebno tudi, da balkanski skladi še niso naložili vseh sredstev, saj so trgi, kamor nalagajo sorazmerno slabo likvidni. Zato ni čudno, da imajo še vedno več kot polovico sredstev v denarju, kar se kaže tudi v malem nihanju vrednosti njihovih točk. Borut Repše no in v bližnji prihodnosti pričeti tako pridelovati, kot tudi vključevati ekološko pridelano zelenjavo ter tudi slovensko integrirano pridelano zelenjavo v svoje jedilnike. Skrb za zdravo prehrano postaja ena od večjih človekovih vrednot. Dobro bi se bilo tega čim prej zavedati. Potrošniki bodo tisti, ki bodo za uveljavitev takšnih načinov pridelave in seveda pridelkov naredili veliko, če bodo v trgovskih centrih po širni Sloveniji pričeli iskati doma - v Sloveniji pridelano hrano. S tem bo dosežen namen okolju prijaznejših pridelav (ekološka in integrirana). Posebej označeni pridelki z zaščitnimi znaki (Biodar, Pikapolonica) nam garantirajo, da šoto pridelki iz nadzorovane slovenske pridelave, s katerimi bo vsak zase v primeru uživanja le te naredil za svoje zdravje največ kar lahko. Igor Škerbot Novi izzivi v zelenjadarstvu Potrošniki bodo tisti, ki bodo za uveljavitev takšnih načinov pridelave in seveda pridelkov naredili veliko, če bodo v trgovskih centrih po širni Sloveniji pričeli iskati doma - v Sloveniji pridelano hrano. 15 LET TRGOVINE GRAZIA Butik spodnjega perila Kvalitetna ponudba in izstopanje iz povprečja Trgovina Grazia je ena redkih zasebnih trgovin v Velenju, ki na slovenskem trgu uspešno vztraja že 15 let. Atraktiven butik spodnjega perila Grazia se že 9 let nahaja v pritličju Nakupovalnega centra Velenje. Njegova lastnica je Simona Pogač, za katero brez dvoma lahko rečemo, da je danes uspešna poslovna ženska, ki svojo poslovno plat življenja odlično kombinira z vlogo aktivne športnice. In čisto mogoče je, da je ravno ta nevsakdanja življenjska filozofija lastnice tista, ki tudi butik Grazio dviguje iznad povprečja. Nakupovalni center Velenje ZGODBA O USPEHU, KI TRAJA ŽE 15 LET Klišejski naslov, resje, a zgodba o trgovini Grazia preprosto je zgodba o uspehu. Mala trgovinica Grazia je svoja vrata prvič odprla daljnega aprila 1991, koje bila Slovenija še del skupne države Jugoslavije. Kot parfumerija Grazia seje nahajala na 16 kvadratih podnajemniškega prostora. Njena lastnica Simona, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, o trgovini in prodajanju, kot pravi sama, takrat ni vedela nič. Vedela pa je, kaj si sama kot kupec želi in to je nato znala ponuditi svojim perila, ki lahko reši marsikatero žensko težavo. Nedrček ponujajo v vseh košaricah, po naročilu je mogoče dobiti tudi nedrček v ko- Butik spodnjega perila Grazia ponuja poleg spodnjega perila tudi kopalke kupcem. Že leto kasneje je svojo ponudbo popestrila še s prodajo spodnjega perila. Leta 1997 seje pokazala možnost za nakup poslovnega prostora v Nakupovalnem centru v Velenju, kjer je Pogačeva odprla butik spodnjega perila Grazia in se čez čas povsem posvetila prodaji le tega. Kot poudarja Simona, se v trgovini Grazia vedno trudijo nuditi nekaj novega, vseskozi pa tudi trdno sto- Nataša, Silva in Simona iz Butika Grazia šarici G. Športnicam so na voljo športni nedrčki, mladim doječim mamicam posebni nedrčki za dojenje. Ženske z večjim oprsjem se lahko odločajo med pestro izbiro nedrčkovzglobljimi košaricami, prav tako je velika izbira klasičnih modelov nedrčkov. Grazia ponuja klasične in večje modele nedrčkov tudi v modri, roza in marelični barvi. Seveda so v Grazii na voljo le kvalitetne znamke spodnjega perila, kot so Triumph, Selmark, Sielei in Schiesser. Tudi izbira ženskih spodnjih hlačk je zelo pestra. Ženske lahko izbirajo med različnimi modnimi modeli hlačk, na voljo so tudi pripadajoče spodnje majčke. Ponujajo tudi jijo za svojimi načeli; optimalno kvaliteto v ponudbi, postrežbi in pozitivnem izstopanju iz povprečja. Zato so veseli, da se njihove stranke vračajo zadovoljne in pri njih še naprej kupujejo z zaupanjem v njihovo ponudbo in nasvet. IN KAJ VSE GRAZIA PONUJA? Glavni prodajni artikel v Grazii je ženski nedrček, katerega pa pri njih ne pojmujejo le kot prodajni izdelek, ampak kot optimalen kos spalni program, pri njih lahko izberete seksi čipkasto varianto ali morda udobno bombažno pižamo. V Grazii so na voljo tudi nogavice, modne vzorčaste ali zapeljive samostojeće. Tako lahko ženske na enem mestu kupijo vse, kar spada pod obleko. Moškim je na voljo spodnje perilo znamke Schiesser. BODITE V TRENDU! Kot smo že omenili, gredo v Grazii v korak z najnovejšimi modnimi trendi. In pri tem nikakor ne pozabijo tudi tistih svojih strank, ki kupujejo večje številke spodnjega perila. Letos v Grazii ponujajo novo linijo Triumph, kije na voljo v čudoviti nežno modri barvi in je namenjena tudi ženskam z večjim prsnim obsegom. Na voljo so tudi nedrčki, ki prsi optično zmanjšajo. TUDI NA PLAŽI... , Grazia vedno pravočasno pomisli tudi na vroče poletne dni. Njihova ponudba kopalk je že zdaj kompletna, poudariti pa je potrebno, daje enodelne kopalke pri njih mogoče kupiti čez celo leto. Če želite biti modne tudi na plaži, z izbiro ne bo težav. Letošnje modne zapovedi zahtevajo pisane in vzorčaste kopalke, kombinirane z rutico okrog pasu. Da pa se boste v njih počutile tudi udobno in ne le modno, je na voljo dovolj modelov za različne ženske postave. Kopalke zase bodo v Grazii brez težav izbrali tudi moški. TG Butik Grazia v teh dneh praznuje 15. obletnico svojega delovanja in želi svoje veselje ob tem lepem jubileju deliti tudi s svojimi strankami. Zato vam ob nakupu določenih modelov spodnjega perila nudijo od 30% do 50% popusta, ob nakupih nedrčkov Triumph in Si e Lei pa vas čakajo še uporabna promocijska darilca. Višek praznovanja bo 20. aprila 2006 ob 17h v Nakupovalnem centru Velenje. Za vse obiskovalce bodo takrat pripravili modno revijo najnovejše kolekcije kopalk, nagradno igro in sladko presenečenje... PRISRČNO VABLJENI! bo v prosMg v Fašunovi h Pirms Velikonočno veselje in blagoslov naj vas spremlja na vseh vaših poteh! M Si Nova Slovenija KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA E mail: ascSOOO@siol.net; d.QQ, Praprotni kova 35 3330 MOZIRJE Tei.! 03-83 90 360 Fax: 03-83 90 361 TRGOVINA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja^ montaža in servis Delovni čas; od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure i M Instalacije za Jj ogrevanje in vodovod • Plačilo na 60 obrokov - Hitri krediti do 300.000 SIT - Dostava na dom SAVINJA, ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA Pomagati ljudem Občina Ljubno in Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija sta leta 2004 ustanovili neprofitno enoto - Zavod Savinja. Namenjeno je članom kmečkih gospodarstev s potencialom razvoja dopolnilnih dejavnosti in osebam, ki želijo opravljati dejavnosti na podeželju. Naloga omenjenega zavoda je zagotavljati potrebno podporo posameznim projektom in nosilcem dejavnosti pri zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev, ter njihovemu trženju. V Zavodu sta zaposleni Cvetka Mavrič in Ivica Orešnik, ki želita biti v tej vlogi čim bolj dostopni vsem, ki opravljajo dejavnost na podeželju. Želja obeh zaposlenih je vzpostavitev sodelovanja z vsemi, ki se želijo usposabljati za specifična znanja in spretnosti, za podjetništvo in razvoj podeželja. K njima se lahko obračajo vsi, ki želijo dodaten dohodek iz dejavnosti na podeželju in potrebujejo strokovno pomoč na to temo, ter sofinanciranje usposabljanja za razvoj dejavnosti. Ena od aktivnosti Zavoda Savinja je izvajanje nalog Podeželskega razvojnega jedra, ki motivira in organizira razvojne skupine ter povezuje male proizvajalce za skupni tržni nastop, želi povečati podjetniško aktivnost podeželja, aktivirati neizkoriščene prostorske in človeške potenciale, povečati turistično privlačnost ter zagotoviti dodatna delovna mesta na podeželju. Po celotni Sloveniji je aktivnih deset podeželskih jeder, Zavod Savinja pa ima sedež na Ljubnem ob Savinji, v Fašunovi hiši na Forštu, kije bila v letu 2004 razglašena za kulturni spomenik. V njej se izvajajo najrazličnejše tematske delavnice, razstave, protokolarni obiski, sodobno opremljena kuhinja pa ponuja možnost za predstavitev različnih kulinaričnih posebnosti in specialitet, kijih vZgornje Savinjski dolini ne manjka. ryj Forst 51,3333 Ljubno Tel.: 03 839 47 53 Zavod za razvoj podeželja in turizma NAGRADNI NATEČAJ podeželskeSII OJ NJE G A JT ÌZAVOÉA SAVINJA EDRA IN TEDN KA V okviru Zavoda Savinja se bo po že na velikonočni ponedeljek zagotovilih obeh zaposlenih v omen- pripravljajo v sodelovanju s Savinjski- jeni hiši tudi v prihodnje dogajalo še mi novicami ocenjevanje pirhov. velikozanimivega,časuprimernopa Franjo Atelšek OBČINSKI ODBOR MOZIRJE, LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD Novo vodstvo in stara odlagališča Gornjegrajski lovci so na zadnjem občnem zboru izvolili novo vodstvo z dvoletnim mandatom. Upravni odbor bo vodil Andrej Valte, kije v predstavitvenem nagovoru zagotovil nadaljevanje začrtane poti, kar pomeni, da si bodo lovci še naprej prizadevali gojiti medsebojno korektne in tovariške odnose. Še vedno je namreč živo v spominu tragična smrt lovskega tovariša, ki seje zgodila v preteklem letu in nad katerim se morajo pripadniki gornjegrajske zelene bratovščine krepko zamislili, če hočejo varno hoditi na skupne love. Med večjimi dosežki je gotovo določitev lovske meje na Menini planini, precej aktivnosti je bilo na strelišču, kjer so organizirali državno prvenstvo v lovskem streljanju. Gornjegrajski lovci so se tudi tokrat izkazali kot odlični organizatorji in nekoliko manj kot tekmovalci, saj po besedah KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Zadovoljili ljudi željne zabave in smeha Lovsko družino Gornji Grad bo v naslednjem mandatu vodil Andrej Valte (foto: EMS) bivšega predsednika Ivana Mikeka premalo sodelujejo kot tekmovalci. Precej sivih las sojim povzročili tudi divji prašiči, zaradi katerih so bili primorani izplačati kmetom precej odškodnine. Ob tem lovci poudarjajo, da imajo s kmeti dobre odnose, še posebej, ker jim je skoraj v celoti uspelo s preventivnimi ukrepi preprečiti škodo zaradi jelenjadi. Lovci so po svoji funkciji tudi okoljevarstveniki, zato skrbno evidentirajo stara in nova legla divjih odlagališč, ki ogrožajo mikroorganizme v naravi. Glavni problem so še vedno stari avtomobili, ki skupaj z ostalo nesnago »krasijo« predvsem povezovalne republiške in občinske ceste, kar je zadosten razlog, da bodo gornjegrajski lovci opozorili vse obmejne občine na povečano ekološko brezbrižnost posameznikov. Savinjčan Po večletnem mrtvilu v Nazarjah že tretje leto zelo aktivno deluje kulturno društvo, ki ga vodi Vladimira Planovšek. Na občnem zboru so poleg pregleda dela pripravili plan prireditev in dogodkov, s katerim bodo poskušali v nazorski Dom kulture privabiti čim več občinstva. V začetku lanskega leta so pripravili gledališki abonma z naslovom Komedija na obisku v Zgornji Savinjski dolini, kar je bii zadetek v polno - zadovoljni gledalci in polna dvorana. Anketa, ki sojo izvedli ob zadnji abonmajski predstavi, je pokazala, da si ljudje želijo zabave in smeha, zato so v zimskem času s komedijami Kadar mačke ni doma in Sarmi-ca nadaljevali. V Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje so nazorski kulturniki gostili razstavi likovnih del akademskih slikarjev Terezije Bastelj iz Gornjega Grada in Alojza Adamljeta iz Ljubljane ter postavili stalno razstavo del Jožeta Horvata - Jakija, ob tej priložnosti pa je svoja likovna dela razstavljal tudi Goran Horvat. Mladinska dramska skupina je v mesecu kulture uprizorila komedijo Piknik na bojišču. V gradu Vrbovec so pripravili predstavitev knjige Andreja Studna Rabljev zamah. Mešani pevski zbor je skozi vse leto vadil pod vodstvom Tonija Acmana in se udeležil številnih prireditev v dolini in širše. Žal je zamrla kino sekcija, kar je odraz selitve kino predstav v velika središča. Tudi letošnje leto so pričeli delovno, saj so v prvem tromesečju izvedli že osem prireditev oziroma na njih sodelovali. Gledališko občinstvo seje lahko nasmejalo ob dveh abonmajskih predstavah in mladim nazorskim igralcem v igri Skrivnosti iz šolskega veceja. Sodelovali so pri snemanju radijske oddaje Veseli pušeljc, proslavi ob kulturnem prazniku in koncertu Med prijatelji. V nazorski galeriji je razstavljal akademski slikar Alojz Zavolovšek. Marija Sukalo . v Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Opravlieno je bilo veliko delo V preteklem letu so si gornjegrajski planinci v koledar akcij zapisali skupno 43 akcij, od tega jih je samo šest ostalo nerealiziranih, kar kaže na resno delo vseh društvenih odsekov. Vjesenskem času je bil z Nadškofijo Ljubljana sklenjen dogovor o funkcionalnem zemljišču in trajnem brezplačnem najemu zemljišča okoli planinskega doma na Menini planini. Predsedniški naslednik Zdenka Purnata ml., Klemen Petek si bo skupaj s podpredsednikom društva Rafkom Kerznarjem tudi v naslednjem mandatu prizadeval zadržati visok delovni elan članov društva. Po besedah predstavnika Meddruštvenega odbora planinskih društev Martina Aubrehta seje v gornjegrajskem planinstvu skozi desetletja ohranil duh nekdanjega načelnika Savinjske podružnice Franca Kocbeka. Opravljeno je bilo veliko delo, zato je Gornji Grad v planinskem smislu nekaj posebnega, je še dodal Aubreht, z iskreno željo, da bi vsa drušlva znotraj meddruštvenega odbora sledila gornjegrajskemu vzgledu. Gornjegrajsko planinsko društvo je eno redkih društev, ki nudi zavetišče v domu na Menini tudi pozimi. Savinjčan Predsednik Klemen Petek je predstavil program dela za letošnje leto (foto: EMS) KULTURNO DRUŠTVO SLAP Srečanje literatov ob dnevu poezije V počastitev svetovnega dneva poezije, 21. marca, so člani in članice Kulturnega društva Slap pripravili srečanje, ki so ga poimenovali Pomladni utrip. Zbrali so se v prostorih knjižnice Ljubno ob Savinji in ob zanimivem kramljanju prebirali svoje pesmi. Udeleženci srečanja med policami otroškega oddelka knjižnice Ljubno ob Savinji (foto: Nada Topovšek) Kulturno društvo Slap deluje že osem let, ime društva pa je okrajšava za Savinjski ljudski amaterski pisci. Drušlvo vodi Rozka Tkavc in kot sama pravi, so družba veselih ljudi, ki se rada zabava in ob tem prebira svoje pesmi in prozna dela. Ker ljubijo slovenski jezik, se zavedajo, da gaje potrebno tudi negovati. V svo- jo družbo pa vabijo predvsem pesnike in pisatelje mlajše generacije. Člani in članice KD Slap vabijo vse, ki radi prisluhnejo lepi slovenski besedi, da se udeležijo predstavitve njihove zbirke Slap 7, ki bo 21. aprila ob 16. uri v prostorih knjižnice Mozirje. Nada Topovšek Udeleženci tečaja so preizkusili zeliščna eterična olja (foto: Marija Šukalo) Članice okoninskega društva jnim jedrom z Ljubnega organ-podeželskih žena Toplica so v izirale predavanje o nabiranju, sodelovanju s Podeželskim razvo- pridelavi, predelavi in uporabi TOPLICA IN PODEŽELSKO RAZVOJNO JEDRO Z LJUBNEGA OB SAVINJI Zeliščarstvo kot dopolnilna dejavnost zdravilnih zelišč. O njih sta spregovorila znana zeliščarja Vikica in Milan Kalan s Kalobja, ki se z zeliščarstvom ukvarjata skoraj dve desetletji. Milan je predstavil predvsem zelišča, ki se nabirajo v naravi, in tista, kijih družina pridobiva na njihovi 32 hektarov veliki kmetiji. Pri tem je poudaril, da moramo znati tržiti prvobitnost narave kljub svoji majhnosti. Žena Vikica je spregovorila o predelavi in uporabi zdravilnih zelišč. Predavanje je bilo popestreno z diapozitivi, praktičnimi nasveti v zvezi z izvajanjem zeliščarske dejavnosti na kmetijah in degustacijo. Bilo je namenjeno vsem, kijih zanima nabiranje, pridelava in uporaba zelišč tako v gospodinjstvu kot tudi za ohranjanje zdravja. Še posebej je bilo zanimivo za tiste, ki se želijo usmeriti v to dopolnilno dejavnost na kmetiji, saj so se lahko seznanili s pogoji za opravljanje te dejavnosti. Predavanje v okoninskem gasilskem domuje bil le prvi del seznanjanja zzeliščarslvom, ki pa ga bodo udeleženci nadgradili še z obiskom zeliščne kmetije Kalan v Kalobju. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Preživeti aktivno jesen Upokojenci nazorske občine so se 25. marca zbrali na letnem občnem zboru, na katerem so spregovorili o svojem delu in smernicah za čimbolj aktivno preživljanje svojega življenja. Z leti prihajajo razne tegobe, vezane predvsem na zdravje, marsikatero izmed njih pa lahko premaga že lepa beseda in druženje s prijatelji. Janez Štiglic se je v poročilu o delovanju društva dotaknil mnogih organiziranih dejavnosti, ki jih člani premalo izkoriščajo (foto: Benjamin Kanjir) Srečanja, kije potekalo v jedilnici nazorske osnovne šole, se je udeležilo preko sedemdeset upokojencev. Predsednik društva Janez Štiglic seje v poročilu o delovanju v preteklem obdobju dotaknil mnogih organiziranih dejavnosti, ki pa jih člani premalo izkoriščajo. Gre predvsem za izlete, ki odpadajo zaradi premajhnega števila prijavljenih. Ženske se družijo pri telovadbi in v ročnodelskem krožku. Kot same ugotavljajo, so takšna in podobna druženja zelo dobrodošla, skupne ure pa kar prekratke. Izmenjava izkušenj, receptov za premagovanje težav in sproščen pogovor jim namreč služijo kot obliž na rano. Na rano, kije za marsikoga vjeseni življenja iz dneva v dan večja. Štiglic seje dotaknil tudi dobrega dela poverjenikov, ki so vez upravnega odbora in članstva. Obiskovanje bolnih in ostarelih na njihovih domovih, skromna pogostitev pred novim letom in obisk krajanov, ki so nastanjeni po raznih domovih za ostarele, ostajajo naloge, ki jih bodo z veseljem izpolnjevali tudi v prihodnje. Nazorski upokojenci se srečujejo s podobnimi izzivi kot njihovi kolegi po drugih občinah. Z veliko znanja, izkušenj in modrosti se jih lotevajo polni optimizma in volje po čim večji koristnosti za vso družbo. Benjamin Kanjir Blišč pločevine v knežjem mestu Piše: Igor Pečnik Slovenska sramota seje umaknila velikemu blišču. Celjani so dokazali, da so sposobnejši od Ljubljančanov. Odlično organiziran avtomobilski salon, ki je potekal med 7. in 13. aprilom, je vključeval kar štiri sejme: 15. sejem Avto in vzdrževanje, 7. sejem Moto boom, 6. sejem Log- otrans in 5. razstavo gospodarskih vozil. Vse prireditve so potekale na površini 60.000 kvadratnih metrov, neposredno pa seje predstavilo 260 razstavljavcev iz osmih držav. Če k temu upoštevamo še zastopstva, je bilo razstavljavcev skoraj 700 iz kar 30 držav. Nadvse zanimiv je bil tudi zunanji poligon za preizkus terenskih vozil. In kaj je bilo mogoče videti na salonu? Audi je predstavil konceptno vozilo, ki kaže na oblikovne smernice v prihodnje, morda pri modelu Al. Škoda je postavila na ogled roomsterja, katerega prodaja bo stekla konec poletja, in yetija. Volkswagen je predstavil kabriolet eos, zelo zanimiv je bil tudi pogled na citroen C6, ki bo dobav-Ijivjeseni. Mercedes seje bohotil s široko paleto modelov, vključno z največjim terencem GL. Ford je z modelom S-max vstopil v razred med C-maxom in galaxyjem. Vozilo je namenjeno prevozu do sedmih potnikov. Alta je dokazala, da se še vedno uvršča med vrhunske oblikovalce, kar dokazuje z modelom 159 in brera. Suzuki seje »vrnil« z novim SX4, ki je dvojček Fiatovega sedicia. Kdor razmišlja o raznih karoserijskih dodatkih, sije lahko ogledal razstavni prostor podjetja A3M, kjer seje bohotil seat leon z velikimi platišči, »spuščen« skorajda do tal. Elegantno in lepo, le kako se pelje po cesti? Kdor pogreša več moči v motorju, je lahko naročil »chip tuning« pri RSR moforsporfu. Na sejemskem prostoru, namenjenem motoristom, je bilo opaziti, da je v avtomobilski branži več denarja. Moto salon si iz tega razloga ne zasluži ravno pohvale, poleg tega pa je bila hala malce temačna. Blestel je BMW preko Avto Aktiva in Honda preko AS Domžale. Vse ostalo je bilo bolj tako-tako in moral si se kar potruditi, da si kaj našel. No, morda velja omeniti še čelade Nolan z novo tehnologijo komuniciranja med sopotnikom in voznikom. Ja, pa hostese so bile v stilu, to pa res! SMO OBISKALI AVTOMOBILSKI SALON CELJE 2006 sv» aaa Pusto polje 5, Nazarje GSM: 041/631-174 Montaža! Dostava na dom! Ugodni mini krediti! • izkopi • kanalizacija • tlakovanje • asfaltiranje • razbijanje z udarnim kladivom • prevozi • rezanje betona • storitve s kompresorjem mategpai aeaf MOTtsip materte^Zjki^Ä kopalniške oprem« keramičnih ploščic Vesele velikonočne praznike želimo vsem bralcem Savinjskih novici PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE d. o. o. GRADBENIŠTVO Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 Ribežl Samo s.p. 1. SLOVENSKA FUISAL LIGA Pet golov Metulja za obstanek V izredno pomembni tekmi za obstanek v 1. slovenski futsal ligi, že kar odločilnem derbiju, so domači »graščaki« zasluženo premagali borbene Ormožane, ki tudi ne odločajo več sami o svoji usodi. Po porazu v Nazarjah jih v igri za obstanek držita samo še obe domači zmagi in še to ob neuspehu Nazarčanov s Tolminci. Seveda pa v zgornjesavinjski prestolnici malega nogometa razmišljajo drugače in naredili bodo vse, da se bodo vsi dvomi razjasnili že ta petek, ko v Nazarje prihaja Puntar. Pomembnost odločitvene tekme je v obe ekipi vnesla veliko nervoze. Predvsem domači kapetan in strateg Delamea je najbolj podlegel omenjenemu pritisku, kar seje precej očitno poznalo v njegovi sila povprečni predstavi in odnosu na igrišču. K sreči paje imel ob sebi tokrat nezaustavljivega Metulja, kije kar petkrat prerešetal mrežo gostujočega vratarja Bedrača. Blažje kljub poškodbi stisnil zobe in svojo serijo golov začel že v prvi minuti in do polčasa zabil še dva. Kljub veliki premoči domačih pa so gostje disciplinirano prežali na njihove napake in dve od teh tudi s pridom izkoristili za znosnih 4:2 ob polčasu. Blaž Metulj je prerešetal mrežo gostujočega vratarja Bedrača s kar petimi goli (foto: UK) V nadaljevanju smo videli nekoliko bolj odprto igro in še četrti gol Metulja, ko pa sta zadela še Šemenc in Kugler, naj bi bilo srečanje tudi odločeno. S tem pa se niso strinjali gostje, ki so z igro vratarja v polju v dobri minuti prišli na vsega gol zaostanka in tako poskrbeli za razburljivo končnico. Taktično ne na- jboljšo zamenjavo nekoliko poškodovanega vratarja Mihajiloviča in slabo odigrano karo paje prav v zadnjih trenutkih rešil kdo drug kot najboljši mož na igrišču, Blaž Metulj. IZJAVI PO TEKMI: Marjan Magdič - trener Tomaža: »Tokrat nisem igral. Odločil sem se, da bom raje vodil ekipo s klopi, saj sem menil, da bom tako bolj koristen. Glede na razplettekme pa mi je žal, da nisem tudi igral. Domači so bili sicer boljši in so zasluženo zmagali, nas pa so iz tira vrgle tudi sodniške odločitve in prav zato mi je žal, da nisem bil na igrišču. Še vedno upamo na obstanek, storili bomo vse na domačem Hardeku in potem upamo, da bo Puntar presenetil Nazarčane.« Joviča Mihajilovič - vratar Nazarij: »Po mojem smo bili boljši in zasluženo zmagali. Po visokem vod-slvu sem trenerja prosil za zamenjavo, saj že dolgo časa vlečem poškodbo prepone in kazalo je, daje tekma dobljena. Po navodilih trenerja ob koncu sem bil spet pripravljen za vstop, a k sreči ni bilo potrebno. Upam, da bomo tudi na povratni tekmi prikazali takšno igro kot danes, saj se potem lahko nadejamo nove zmage in potrditve prvoligaškega statusa. Franjo Pukart POLFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL ZA DEKLICE V ODBOJKI IN NOGOMETU Lučanke obstale v polfinalu Čeprav se tako odbojkaricam kot nogometašicam osnovne šole Blaža Arniča iz Luč ni uspelo uvrstiti v finale državnega prvenstva, so že s polfinalnimi uvrstitvami več kot zadovoljile in presegle zastavljene cilje. Konkurenca je bila tokrat izredno huda, kljub temu pa so bila dekleta na nogometnem turnirju zelo blizu uspeha in z nekoliko več športne sreče bi jim lahko uspel celo velik met, uvrstitev v finale. Lučka ekipa z nagradami za osvojeno 2. mesto na polfinalnem tekmovanju Že po žrebu ekip odbojkarskega polfinalnega turnirja na Prevaljah, kjer so bile poleg Lučank v skupini še ekipe z dolgo in bogato odbojkarsko tradicijo, je bilo očitno, da bo preboj v finale izredno težak. Kljub temu so varovanke Rajka Rudnika dale vse od sebe in če ne bi bilo preveč nihanj v igri, bi lahko bil rezultat še boljši. Celjski Golovec paje gostil polfinalni turnir, kjer so poleg osnovne šole Blaža Arniča nastopile še Litija, Tržišče in domača Lava. Odlične predstave svojih deklet je na tribuni vzpodbujalo kar 250 Lučanov, z ravnateljico Robnikovo in županom Roscem, ki sta lahko še kako ponosna na to izredno uspešno generacijo osnovnošolk in na njihovo promoviranje tako šole kot občine. Čeprav jim na koncu ni uspelo premagati lanskoletnih državnih vice-prvakinj iz Tržišč insejimjezdrugim mestom finale izmuznilo, so vsekakor svojevrstne zmagovalke. In kako je strnil vtise o letošnjih rezultatih svojih varovank športni pedagog in vodja Rajko Rudnik: »Vsa čast našim lučkim dekletom, ki so letos na športnem področju dosegla rezultate, ki jih bo težko ponoviti. Igrati v polfinalu državnega prvenstva v dveh tako različnih športih kot sta odbojka in nogomet je res nekaj izjemnega in mislim, da je vSIoveniji malo ekip, ki jim je to uspelo. Resje, da smo imeli tudi nekaj smole in v Celju prejeli kar tri gole v zadnjih minutah, a to ne odtehta velikega uspeha. Puncam nimamo kaj očitati, borile so se po svojih najboljših močeh, porazi in zmage pa so seveda sestavni del športa. To je res izjemna generacija učenk, ki poleg odličnih rezultatov na športnem področju dosegajo tudi lepe učne uspehe in POTEPUH IZKORISTITE NAJUGODNEJŠE CENE-POLEUE 2006: SLOVENIJA, ISTRA, kvarner, DALMACIJA 1 MAJSKA POTOVANJA: 26.4,1.5.; 127.4.-1.5: 30.4,2.5.: 27.4,29.4. 1.5,2.5.. 22.4,20.5.; 29.4,2.5,PROVANSA-AZURNA OBALA27M5, AVSTRIJA. ŠVICA. LEICHTENSTEiN 27.4.-29A;PO LEPI MOORI DONAVI 1i-2.5.|JE2iIER5K(pEli«%GRAD-™PEŠTA27A49A;K)LSJMM-294;BE0GRAD IN VOJVODINA 29.4,1.5.; SARAJeBavÄICE 30.4-1.5.; ČRNA GORA-DUBROVNIK 26.4,29.4; BRIONI-PÜLA27.5, MEĐIMURJE 20.5,. .UST MINUTE: EGIPT, TURČIJA, TUMA, ŠPANIJA, JORDANIJA, DOMINIKANSKA REPUBLIKA, KUBA.., UGODNI VHONOčSMDMAJSKI $AJŠI ODDIHI: 3*i, Ml mm HRVAŠKA OSALA, SLOVENSKA OSALA) IZKORISTITE IsUSTf U ffiFpRUiBFoPUST 7i TAKftJÄiEM PLAČILO POLETNIH ARANŽMAJE« ILO NA VEČ OBROKOV ■■■■P' .JulZ IfJ rPPPP■ uh@siol.nBt, wuwm.mli Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 031713 23 00,03/713 2301; fax: 03/713 23 08 OBČINSKI ODBORI SLS ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Smučarski dan na Golteh jim ni bilo težko porabiti že tako malo prostega časa za dodaten trening. Še enkrat iskrene čestitke dekletom in hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in nam omogočili sodelovanje na teh prvenstvih.« Rezultati polfinala državnega prvenstva v odbojki: Luče : Benedikt 1:2, Prevalje : Maribor 2:0, Maribor : Luče 2:0, Prevalje : Benedikt 2:0, Prevalje : Luče 2:0, Maribor : Benedikt 2:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Prevalje-6,2. OŠ Bratov Polončičev Maribor-4, 3. OŠ Benedikt-2, 4. OŠ Blaža Arniča Luče-0. Rezultati polfinala državnega prvenstva v nogometu: Luče : Lava 3:1, Litija : Tržišče 0:2, Litija : Lava 0:1, Luče : Tržišče 0:3, Luče Litija 3:0, Lava : Tržišče 0:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Tržišče-9, 2. OŠ Blaža Arniča Luče-6, 3. OŠ Lava Celje-3,4. OŠ Litija-0. Franjo Pukart Letošnje že tretje tekmovanje Slovenske ljudske stranke v veleslalomu so tokrat organizirali občinski odbori stranke iz Zgornje Savinjske doline na Golteh nad Mozirjem. Okoli 90 tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je bil tudi predsednik stranke Janez Podobnik, se je spopadlo z ne preveč zahtevno progo. Pobudnik tekmovanja in eden od aktivnih udeležencev tekmovanja Rafko Kerznar iz Nove Štifte je po tekmovanju z zadovoljstvom poudaril, daje med člani stranke vedno več zanimanja za zimski šport in dodal, da so športni dosežki pomembni, vendar manj kot družabnost in prijateljsko srečanje, ki je sledilo tekmovanju. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad so opravili predsednik stranke Janez Podobnik, poslanec Jakob Presečnik in Rafko Kerznar, predsednik Občinskega odbora SLS Gornji Grad. Savinjčan KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Tomaž Ormož 7:5 (4:2) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Alojz Žerak in Roman Jež. Delegat: Stane Babič. Strelci: 1:0 Metulj (1), 1:1 Bohinec (12), 2:1 Metulj (14), 3:1 Metulj (15), 3:2 Goričan (16), 4:2 D. Kugler (16), 5:2 Metulj (23), 6:2 K. Šemenc (30), 6:3 Cvetko (39), 6:4 Školiber (40), 6:5 Školiber (40>10m, 7:5 Metulj (40). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Mihajilovič, Vreš, Banovšek, Presečnik Delamea, V. Kugler, D. Kugler, Kroflič, K. Šemenc, Metulj, Hren, Tratnik. KMN Tomaž Ormož: Bedrač, Magdič, Školiber, Miklošič, Goričan, Bohinec, Gašparič, Cvetko, Lah, Horvat, Zorec, Majcen. Rumeni kartoni: Delamea, Metulj (KMN Nazarje Glin-IPP-AM Miklavc), Školiber (KMN Tomaž Ormož). Igralec tekme: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Lestvica lige za obstanek: 1. Puntar Tolmin 2 200 2. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 2 101 3. Tomaž Ormož 2 002 14:5 (9) 10 (+4) 9:9 (-2) 5 (+2) 8:17 (-9) 0 (+0) Razpored nadaljevanja končnice: 14.4. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Puntar (ob 20. uri) 21.4. Tomaž: Puntar 28.4. Tomaž : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc NOGOMETNI KLUB LJUBNO Člani remizirali, mladinci Tekma zzadnjeuvrščenim Laškim se Ljubencem ni izšla po načrtih. Žilavi gostje so uspeli z hitrim vodstvom zmesti domačine in obdržati neodločen rezultat kljub premoči domačih vse do konca srečanja. Vsekakor neuspeh Ljubencev, ki so v naslednjem krogu prosti. Ljubenski mladinci so uspeli zmagati tudi v drugem spomladanskem nastopu z rezultatom 4:0 na gostovanju pri neugodnemu Šoštanju. Prepričljiva igra Ljubencev, ki sojo z zadetki kronali Miha Mekiš (dvakrat) in Izak Lipnik ter Aleš Zvir po enkrat. Uspešni v tem krogu so bili tudi ljubenski starejši dečki. Zmagali so v Radečah z 2:1, za Ljubence pa sta zadela Matevž Slatinšek in Rok Ošep. Jože Grčar Ljubno : Laško 1:1 (1:1) Ljubno, gledalcev 100, sodnik: Dražen Jurič (Velenje). Strelca: 0:1 Sebastjan Germovšek (7), 1:1 Andrej Kos (40-11 m). Ljubno: Apšner, Skale, Preskar, Pisanec, Naraločnik, Retko, Stropnik, Plesnik, Janžovnik, B. Hriberšek, Kos, Atelšek, Vajngerl, M. Hriberšek. KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic Leposlovje - mladina: Bondoux, Anne-Laure: Morilčeve solze, Košuta, Miroslav: Križada, Šajnovič, Rajko: Romske pravljice. Leposlovje - odrasli: Coelho, Paulo: Zahir, Jergovič, Miljenko: Dvorci iz orehovine, Zajc, Lenart: Mustang, Gazvoda, Nejc: Camera obscura, Romana, Muriel: Marco Polo, Quick, Amanda: Poželenje. Strokovna literatura: Kralj, Aleksandra: Vražji zakonci, Jud, Ana: Operacija Direkt, Rigotti, Francesca: Filozofija v kuhinji, Metz, Reinhold: ABC kuharstva, strežbe in hotelierstva, Po sledeh kolaboracije. IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN Slapnik PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI ORAD, TEL. 839-09-60 ŽEEIMO VAM VE8EEE VEEIKONOČNE PRAZNIKE1 ZOBNA AMBULANTA Tomislav Lajtner, dr. dent. med. Tlaka 10, 3342 Gornji Grad ZAPOSLIM ZOBNO ASISTENTKO, ZOBOTEHNICO ALI ZDRAVSTVENO TEHNICO. Potrebne organizacijske sposobnosti in komunikativnost. Zaposlitev je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave pošljite na naslov: Zobna ambulanta Tomislav Lajtner, dr. dent, med., Tlaka 10, 3342 Gornji Grad, do 21.4.2006. NAZARJE v sodelovanju z ■m ANDRAGOŠKI ZAVOD UUDSKA UNIVERZA VELENJE organizira za občane občine Nazarje BREZPLAČNI ZAČETNI 30-URNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA Osebne ali pisne prijave zbirajo v Centru za samostojno učenje Nazarje v Jakijevi hiši, Zadrečka cesta 35, do zasedbe prostih mest. Dodatne informacije v Centru za samostojno učenje ali na tel. št. 839 0260. Občina Nazarje hkrati obvešča vse zainteresirane, da bodo nadaljevalne tečaje računalništva in tujih jezikov organizirali v mesecu septembru 2006. Spoštovani krajani Rečice ob Savinji, čestitam! Na najbolj demokratičen način ste potrdili željo po ustanovitvi lastne občine. Že ko so potekale priprave na ta dogodek, sem izrazil željo, da želim biti med prvimi, ki vam bodo izrekali čestitke. To sem v telefonskem pogovoru s predsednikom KS Petrom Kolencem tudi storil. S tem pisanjem izražam vso spoštovanje in čestitke, spoštujem rezultat ljudske volje. Hvaležen sem krajanom in svetnikom iz KS Rečica za sodelovanje in skupni napor za javno dobro. Priznati moram, daje bilo včasih vendarle težko uskladiti različne interese, določiti prioritete, strategijo in razvojni program. Bili so tudi očitki. Prihajali so tako z Rečice, kot tudi iz Mozirja. Prepričan sem, da smo s tem zaključili. Ostajamo sosedje, veliko imamo skupnega, veliko več nas povezuje, kot pa ločuje in to je bistveno. Na kratko pa želim predstaviti svoje mnenje glede propagandnega materiala, ki ga je pripravil odbor za ustanovitev nove občine. Nikakor ni točno, da je Rečica v občini Mozirje nazadovala. Tudi glede na dejstvo, daje župan v prejšnjem mandatu prišel z Rečice. Občinski svetniki iz KS Rečice so bili preglasovani le enkrat. Šlo je za prodajo sedanje občinske stavbe, preselitev v nove prostore v upravni center v Podrožniku in socialni projekt Mozirske trate. Vse te točke so bile med seboj neločljivo povezane. Drugih preglasovanj resnici na ljubo ni bilo. Prostorsko ureditveni načrti so bili sprejeti za Podrožnik in Kra-heljnovo. Za Mozirske trate pa načrt še ni sprejet. Mapa, kjer je zbrano gradivo za ureditveni načrt, zlasti glede poselitve v trgu na Rečici, datira v leto 2003. Še več aktivnosti je bilo v letu 2004. Pri teh aktivnostih je bil še posebej zadolžen predsednik KS Rečica, Peter Kolenc, ki pa žal ni opravil tega, za kar je bil zadolžen. Glede porabljenih finančnih sredstev po delitvi na krajevne skupnosti pa naslednje. Katerikoli finančnik seje lotil te naloge, je prišel do zaključka, da ni prišlo do nobenega oškodovanja KS Rečica. Prej nasprotno. Tudi komisija, ki je bila ustanovljena vta namen,je bila razrešena brez ugotovitvenega zaključka. Zakaj? Kerje bil zaključekjasen. Še odgovor glede števila svetnikov iz KS Rečica. Do priključitve Prihove k Nazarjam je bilo število svetnikov popolnoma jasno. Osem iz KS Rečica, enajst iz KS Mozirje. Koje bila Prihova izločena iz občine Mozirje, bi moralo slediti ugotovitev stanja prebivalcev po krajevnih skupnostih. V mandatu Jožeta Kramerja bi moralo biti to stanje usklajeno. Po njem bi moralo biti iz KS Rečica sedem svetnikov, iz KS Mozirje pa dvanajst. Tega Jože Kramer ni storil, zaradi ljubega miru pa tudi jaz ne. Je pa na to upravičeno opozoril svetnik Karol Kopušar. V ozadju je zakon o lokalni samoupravi in ničesar drugega. Zdelo se mi je potrebno, da javno opozorim na netočne in zavaja- joče podatke. S tem pa ne želim odpirati polemike s pripravljalnim odborom. Na nujnost odgovora so me opozorili tudi nekateri svetniki iz KS Mozirje. Seveda pa ostajam pri čestitkah, najlepših željah in želji po dobrem sodelovanju. Ivan Suhoveršnik Župan občine Moziije Odgovor Kristijanu Germelju iz Raduhe 5, Luče Spoštovani Kristl, me veseli, da sem Te izzvala, da si po štirih letih in pol, končno vzpostavil stik z mano. Če si poznal našega očeta, potem veš, da je bil zelo strog in moreča avtoriteta. V vojnem času se je pri nas zgodilo nekaj zelo hudega, kar pa iz pietete do staršev ne morem povedati, sem pa zato govorno zavrta in celo zagrenjena. Tvoj spoštovani tast bi to potrdil, če bi še živel. Škoda, da nisi Ti takšen, kot je bil on. Zato nerada govorim, ker se ne maram prepirati in raje napišem, kar za moje pojme ni nič napačnega. Sem se pa iz spoštovanja do sogovornikov in bralcev naučila pisati na računalnik, ko se dobro in čitljivo napiše. To kar si ti napisal o menije bosa. S tem si me žalil in mi boš moral predložiti dokaze! Rekla kazala, da imam prepoved sodišča o kakršnem koli pisanju, ni nikakršen dokaz, saj vendarje pisana beseda bolj veljavna, kot govorjenje in zmerjanje. Napiši še v čem sem Te žalila in se lahko pred Komisijo za sodno poravnavo pri občini pogovorimo in, če bo potrebno se Ti bom opravičila, najprej ustno in nato še pismeno. Tisti, ki še niste doživeli krivic, ne veste, kako le te bolijo, zato grozite in terorizirate ženske. Iz izkušenj bi o sodiščih, sodnikih, pravih in nepravih advokatih lahko veliko napisala. Župan občine Lučeje bil v dveh komisijah in ga javno sprašujem, zakaj se podreja neukim ženskam in ne opravi svojega dela tako, kot mu velevajo navodila UE Mozirje? Da bi se izognila ponovnega maltretiranja, sem podpisala sklep, kije prižgal zeleno luč za zgotovitev MHE. Zato se lotite dela in ne ustvarjajte več nepotrebne slabe volje, saj ste le Vi napačno pristopili k ustvarjenju MHE. Menim pa, da Ti smem povedati, daje bilo nepošteno, da si izničil našo pravico za gradnjo lete. Marija Drstvenšek Raduha 64, Luče Kmetijske subvencije 2005 V Zgornjesavinjski dolini je veliko gorskih in strmih kmetij, ki se večinoma preživljajozživinorejo in gozdom. V zimskem času je gospodarjenje z gozdom onemogočeno (visok sneg, za tovorna vozila neprevozne ceste). Prav zaradi teh okoliščin so zgornjesavinjski kmetje še bolj prizadeti zaradi lanskih neizplačanih subvencij. Kmetje smo že konec novembra, ali vsaj od sredine decembra pričakovali odločbe. Pa ni bilo nič. Proti koncu decembra sem v kmečkem glasu zasledil, da odločbe sledijo takoj v januarju. Sredi januarja so nam zagotovili, da zaradi spremembe davčnih zakonov in posledično zaradi izdelave nove računalniške aplikacije, lahko odločbe pričakujemo od sredine februarja naprej. Sredi februarja smo bili postreženi z informacijo, da bo stvar stekla sredi marca. Sredi marca pa, da konec aprila. V javnosti in medijih vedno, ko se gre o tej stvari nastopata ministrica za kmetijstvo in direktor agencije za kmetijske trge. Večkrat sta že bila vprašana po kakšnem vrstne redu prihajajo odločbe in denar. Odgovor je vedno, da pač sam računalnik avtomatsko izbira popolne vloge in upravičence. Tu se vprašam zakaj potem toliko zaposlenih na kmetijskem ministrstvu in agenciji, če vse naredi računalnik. Vemo (tudi preprosti kmetje), daje računalnikzelo nebogljena stvar, če ne dobi ukazov in meril in sigurno sam ne naredi nič. In kaj sedaj? Kakor koli obračam slvar, s te ali one strani, vedno pridem do zaključka, da sta nas zgoraj omenjena nalagala. Vendar tega ne bom povedal. Ne tega pa ne, ker sicer tvegam obtožbo obrekovanja in skrunitve dobrega imena. S slabim delom sta mnoge kmete pahnila v nezavidljiv položaj, saj so upravičeno pričakovali subvencije. Zakaj je do tega sploh prišlo? Mislim, da se odgovor skriva vtem, da ministrstvo in agencija nimata resnega in odločnega sogovornika, ki bi v takšnih primerih upravičeno posegel v dogajanje. Govorim o Kmetijsko gozdarski zbornici, ki smo si jo kmetje pred leti izborili. Računali smo, da bo to pogajalec, Ki bo delal za nas, Ker smo pač sami preveč zaposleni. Naši upi so žal padli v vodo in od zbornice nimamo drugega, Kot vsa-Koletne položnice. Da je moja trditev točna so tudi lansKe subvencije. Če bi se Kaj taKega naredilo v KaKšni drugi evropsKi državi bi bila Slovenija že davno bloKirana z KmetijsKimi stroji in živino. Pri nas zbornica tega ne vidi in Kot taKe je Kmetje ne rabimo. Tudi sam sem izvoljen predstavniK zbornice na svojem področju, vendar volilci od mene nimajo Koristi, Ker ni sej in ne morem delovati, Kot bi moral. VsaKoletne položnice so največja garancija, da zbornica ne bo delala, Kot je treba. ZaKaj pa bi, če ima vsaKoletno zagotovljen proračun z obveznim članstvom. Ena prvih stvari, Kijih moramo Kmetje postoriti je uKinitev obveznega članstva v Kmetijski zbornici. Če bo članstvo v zbornici prostovoljno, se bo morala boriti za svoje člane, delati dobro in učinKovito, sicer bo propadla, Kot že propadajo mnoge Kmetije. Pomlad je že prišla v Zgornjo Sav-injsKo, Kmetje z praznimi denarnicami hitimo na nujna spomladansKa opravila, slavni računalniK na Agenciji za KmetijsKe trge, Ki baje sam izbira srečneže za izplačila pa še Kar melje in melje ... SiromaK mora sprejemati že nove vloge pa še starih ni premlel. Sam sem optimist. Gotovo me bo izbral do Konca junija, če pa ne do avgusta pa sigurno do Konca leta. Bernard Štiglic Ter 66 Ljubno ob Savinji ČRNA KRONIKA • TATOVI MOTORNIH ŽAG Ljubno, Radmirje: V noči na 3. april je neznani storilec z dvorišča stanovanjsKe hiše v oKolici Ljubnega odnesel motorno žago. Podoben dogodeK seje v isti noči zgodil tudi v Radmirju. Neznani storilec je motorno žago toKrat odnesel iz drvarnice ob stanovanjsKi hiši. • GROZIL Z MOTORNO ŽAGO Rečica ob Savinji: Zgodaj zjutraj 8. aprila je znani storilec pred gos-tinsKim loKalom v NizKi Kršil javni red in mir. Goste loKalaje ustrahoval z motorno žago, umiril pa seje šele ob prihodu policistov. • KADILCA Mozirje: Policisti so 8. aprila dopoldan v Mozirju ugotavljali identiteto dveh oseb. Pri tem so jima zasegli neKaj prepovedane droge. • PO CIGARETE Mozirje: V noči na 8. april je neznani storilec vlomil v gostinsKi loKal pred MozirsKim gajem. Iz notranjosti je odnesel več zavojčKov cigaret in steKlenic alKoholnih pijač. • POŠKODOVALI VRATA Nazarje: 9. aprila so gasilci z Gorice ugotovili, daje neznani nepridiprav pošKodoval vhodna vrata njihove brunarice, postavljene ob športnih igriščih na Lazah. V notranjost ni vstopil. • OB KOLO Z MOTORJEM Rečica ob Savinji: LastniK Kolesa z motorjem seje 9. aprila ustavil v gostinsKem loKalu v NizKi. Z njegovim neregistriranim Kolesom pa se je neznano Kam odpeljal neznanec. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Hvala ti za dragoceni čas, ko smo lahko bili s tabo. Zdajpa, ko poslavljaš se od nas, en del nas odnašaš s sabo. V pomladnem jutru je mirno zaspal Jakob MATIJOVC iz Luč (3.4.1926 - 31.3.2006) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, od blizu in daleč, ki ste množično stopali ob njem na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Gračnerju za opravljen obred, hvala gospodu županu Cirilu Roscu za poslovilni govor, hvala Karliju Gradišniku za nežen zven citer, hvala lučkim pevcem za zapete pesmi. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, svete maše, za topel stisk roke ali drugače izraženo sožalje. Zavedno bo ostalvnašem spominu: žena Valerija, hčerki Marjeta in Vaici ter sinjaka z družinami. ?0a«®riE sro«,rkf Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. y____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_, Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Za razvedrilo Vaši oglasi v Savinjskih novicah so res vplivni! Mi lahko poveste, kaj moram narediti, da bodo nehali delovati? Vaši problemi, NAŠE TEŽAVE - Česa se je naučila slovenska delegacija v skandinavskih deželah? - Ugotovili so, da tudi pri njihovih državljanih vlada nezadovoljstvo. Nezadovoljni so z obiski iz drugih držav, ker se bojijo, da se bodo njihovi oblastniki navzeli kakšne naše neumnosti. - Mene pa zdaj resno zanima, kaj menite o odstopu velikega reformatorja Jožeta P. Damijana? - Menimo, da je odstopil zgolj iz osebnih razlogov. Če je proti tvojim reformam toliko ljudi, se te to mora dotakniti tudi osebno. - Janez Janša si je znižal plačo tako, da ima sedaj višjo, kot jo je imel pred njim Anton Rop. Kje je tu logika? - Kaj se pa greste? To je vendar čisto podtikanje resnice. Z resnico je pa tako: ko poveš resnico, imej pripravljenega osedlanega konja, da boš pravočasno zbežal iz vasi. Kdo pa je najbolj popularen po vaseh, se pa ve ... - Kaj naj naredim? Ostal sem brez zaposlitve. Imam šest razredov osnovne šole, na zavodu za zaposlo- Kaj moraš celo za praznike kupiti najcenejši kos mesa? vanje pa mi bodo ukinili denarno nadomestilo, če bom odklonil delo, pa četudi bo za dve stopnji nižje od moje izobrazbe? - Žal vam moramo sporočiti, da vam ne preostane nič drugega, kakor da sprejmete delo poslanca, ki vam ga ponujajo. Dodatna težava vas še čaka, če boste po štirih letih ob službo. V primerjavi s tistimi na zavodu za zaposlovanje, boste morali sprejemati denarno nadomestilo kar celo leto, dokler si ne boste našli novega dela. Če boste mandat preždeli skriti v poslanskih klopeh, vas mogoče kakšen bodoči delodajalec ne bo spoznal in vas bo zaposlil kljub slabim priporočilom, da ste bili poslanec. Rentgen je v okvari, zato vam bom postavil diagnozo s pomočjo te fotografije. - Se strinjate z vlado, da je prepovedala beračenje? - Kaj? Beračenje so prepovedali? No, zdaj smo pa resnično lahko zaskrbljeni za svojo prihodnost. - DeSUS se zavzema za zagotavljanje delovnih mest. Kaj ni to pohvalno za stranko upokojencev? - Slišati je, da so se že pre-nekateri izpisali iz penzijona, ker se bojijo, da jim bodo v stranki našli kakšno delo. - Sedaj, ko smo dolina sedmerih občin, ali je možno, da bi ustanovili še katero? - Seveda je. Če bomo na volitvah zamenjali katerega od županov, bo ta gotovo zahteval kakšno svojo. Blenda Tavrl Cvetke ä koprive) KUHARSKA MOJSTRA Ljubenska županja Anka Rakun: »Tako okusne porcije že dolgo nisem jedla, zato bi te najraje zaposlila v svojem kabinetu, kjer bi skrbel za pravilno začinjen predvolilni golaž.« Bivši predsednik Turističnega društva Ljubno Franc Atelšek: »Pristanem, vendar pod pogojem, da ne bo treba kuhati po receptih, ki jih pripravljajo gasilski mojstri kuhanja.« (KUHAR SE OD KUHARJA RAZLIKUJE PRESS) MATEMATIČNA NATANČNOST Član društva mlajevcev Franc Marolt (desno): »Fantje, pri tej zadevi ni kaj veliko za razmišljati. Matematični izračun kaže, da mora vsak od nas spraviti v zrak dva metra, če hočemo, da bo celoten mlaj stal pokonci do velike noči.« (MOZIRSKI GALILEO GALILEI PRESS) DIREKTORSKA LOGIKA Direktorica Elkroja Štefanija Glušič: »A morate zdaj tudi vi kupiti drva za domače ogrevanje, ko niste več gozdarski direktor?« Bivši direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner: »Boste vi hodili brez hlač, ko ne boste več šiviljska direktorica?« (SHOW MUST GO ON PRESS) Križanka, Oglasi SESTAVIL PEPS PODZEMNI ROV KOS CELOTE POT ZA PREHOD VOZIL POD CESTO OTROČIČEK, OTROČEK (KNJIŽ.) OBLAČILO ZA ŠPORTNIKE ČEBELJA TVORBA V PANJU LOVSKI PES ZA LOV NA SRNE ČRN PTIČ PEVEC Z RUMENIM KLJUNOM SLAVKO AVSENIK AMERIŠKA PISATEUICA- GERTRUDE NOSILEC AVTOMOBILS- KEGA KOLESA GLASBENI STAVEK ZA DVA GLASOVA MORSKI RAZBOJNIK, GUSAR MESTO V BELGIJI, V VZHODNI FLANDRIJI POKRAJINA V ETIOPIJI, OB MEJI S SOMALIJO VEČJA SKUPINA ŽIVALI HRBTNA STRAN KOVANCA REJEC ČEBEL ŽIVALSKA NOGA KRONIKA, LETOPIS ETILNI ALKOHOL TRAVA S KLASKI V LATU SLOVENSKI NOGOMETNI TRENER- MATJAŽ SPLETKAR, ROVAR (REDKO) GEORGE SAND STRUPENA KAČA, NAOĆARKA FRANCOSKI PIŠATE LJ-PAUL RAKAV ČLOVEK (EKSPR.) NIZEK ŽENSKI GLAS BARVA KOŽE, TEN AMERIŠKA DOLŽINSKA MERA PLOŠČA ZA RAZSTAVNE PREDMETE MOŠKO ZGORNJE OBLAČILO TOYOTIN TERENSKI AVTO NORVEŠKI FJORD OTTO TAUBE UGODEN VETER ZA JADRANJE JERUZALEMU VLADIMIR NABOKOV KAREL OŠTIR HRVAŠKI MLADINSKI PISATELJ- MATO SOVJETSKI SKLADATELJ- ALEKSAN- DER MESTO NA SLOVAŠKEM, OB REKI TRVI VOJAŠKA ENOTA Portal SavifljskB dolina mm MINI SLOVARČEK: STEIN- ameriška pisateljica- Gertrude ABAKAN- mesto in reka v Rusiji AKSA- mošeja v Jeruzalemu LOVRAK- Hrvaški mladinski pisatelj- Mato AALST- mesto v Belgiji, v vzhodni Flandriji Napovednik • Petek (14. april), ob 17.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Radeče (starejši dečki) • Petek (14. april), ob 20.00. Prostori Kulturnega društva Ljubno Predavanje mag. Benjamina Hlastana: Da Vincijeva šifra in biblija; Dejstva in domišljija_________________ • Petek (14. april), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Nogometna tekma - KMN Nazarje Giin IPP-AM Miklavc : Puntar Tolmin_____________________ • Sobota (15. april), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Litija (pionirji)_________ • Ponedeljek (17. april), ob 11.00. Kulturni dom Solčava Veseli dopoldan________________________________________ • Torek (18. april), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Medved Borni__________________ • Četrtek (20. april), ob 17.00. Kulturni dom Ljubno Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov • Petek (21. april), ob 16.00. Galerija knjižnice Mozirje Predstavitev zbirke Slap 7______________________________ ŽIVALI-PRODAM Prodam kravo sivko, dobro molznico po 3. telitvi; gsm 031 /855-186 - zvečer. Prodam nemško dogo, mladič, 3 mesece star, cepljen; gsm 041 /260-366. Prodam brejo telico, 7 mes., sivo, za 180.000 sit in hlevski gnoj; gsm 041 / 783-595. Prodam bikca čb, 10 dni starega; tel. 03/ 838-50-54. Prodam kravo sivko, brejo 6 mesecev; gsm 031/530-533. V NAJEM Vzamem košnjo v najem. Relacija Okoni-na - Rečica ob Savinji; tel. 583-51-15. DRUGO-PRODAM Prodam bukova drva; gsm 031 /205-040. Prodam želodec, pol suhi, za veliko noč; 041/453-058. Prodam slivovo domače žganje, hrastove sode; gsm 041 /893-460. Prodam silažne bale; gsm 041/721-382. Ugodno prodam črno fantovsko obleko za birmo, vel. 175 cm; gsm 040/844-784. Prodam balirano seno; gsm 041 /783-630. Prodam prednji traktorski nakladalec in silažne bale; gsm 041 /783-433. Prodam otroško klavirsko harmoniko -delicia - ugodno;tel. 838-30-32 - popoldan. Prodam bukova drva (klaftre);tel. 583-11 -40. Prodam dva otroška kolesa; gsm 041 / 783-676. Prodam silažne bale; tel. 584-18-91. Prodam nov otroški tricikel -še zapakiran; gsm 041/411-231. Prodam okrogle silažne bale; gsm 041 / 371-976. Prodam silažne bale - okrogle; tel. 03/ 583-40-48. Prodam kamp prikolico adria 500, letnik 86, z baldahinom; gsm 041 /647-793. Prodam cca 2.400 kom. zidne opeke modulare; gsm 041 /354-550. Prodam otroško kolo 12 col in otroško čelado; gsm 031 /458-956. Prodam bukova drva; gsm 031 /205-040. Prodam pajek 340, molzni stroj westfalia M 7012; tel. 03/583-52-62. Prodam okrogle bale 3. in 4. košnje; gsm 031/393-418. Prodam silažne bale; gsm 041/987-662. DRUGO-KUPIM Kupim hlodovino,tudi sušice;tel. 03/583-55-59. Kupim manjšo količino lesnih sekancev (za grede); gsm 041 /411-188. NEPREMIČNINE V Gornjem Gradu kupim hišo; gsm 041 / 281-368. Prodam dvosobno stanovanje v Mozirju; gsm 041/849-164. ^I Iščem pomoč za nego starejše gospe od 19. - 21. ure zvečer; gsm 031/893-153. V Mozirju iščem osebo za občasna dela v Prodam škodo favorit 135 L, rdeča, 1.92, vrtu;gsm041/247-298. 118.000 km, za 70.000 sit; gsm 031/ 389-405. Prodam fiesto, 1.91, dobro ohr., 3 tablice, euro priklop - ugodno; gsm 031 /608-2004,ohr., 1. lastnik; gsm 041/612-227. 282. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. HITRA IZDELAVA KLJUČEV Izdelujemo cilindrične in avtomobilske ključe. Tel. 031/663-563. ZLATARSTVO Roman Kvas s.p., Na trgu 27,3330 Mozirje. ZAPOSLIMO mizarja ali pomožnega mizarja. Tel. 8394)8-70 ali gsm 041/708-180. Robnik d.o.o., Krnica 33, 3334 Luče. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. KERAMIČARSTVO Iščete ustrezno rešitev in kvalitetnega izvajalca? Pokličite 041/ 483-692, tel. 03/838-81-33. A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje vstek-lu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. VOZILA-PRODAM Prodam renault elio 1,5 DCI extreme, 1.06/ Za vse dodatne informacije prosimo pokličite: 03 898 07 00 ali 03 898 07 10, Metod Mulei GflRdNr GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Ugodna ponudba pohištva za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garan!.si Internet:www.garant.sl T©l.. 03 703 71 30, Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure 03 703 71 31 VELIKA VELIKONOČNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 1. do 29. aprila 2006 HOTEL PAKA GORENJE GOSTINSTVO D.O.O. RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hotelpaka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA - PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV DO - 50 % DO ^RAZPRODAJE ZALOG SPALNICA ADRIA NEW LINE Z BELIMI VRATI - 35% POPUST ««•MODERN REGAL ZA DNEVNO SOBO ZA 83.900,00 SIT (380,48 EUR) - KOTNA SEDEŽNA GARNITURA ZA 89.996,00 SIT (375,55 EUR) - HITRI KREDIT DO VREDNOSTI 300.000,00 SIT (1.251,88 EUR) POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAS DOM« §É§ i*' ; Celje - skladišče CO _Q CO ä -s -'•*=. 03 CO O _£g O O -Q- Q_ Q_ Q_ »CO m cn U) Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/894 16 20, faks: 03/894 16 21 GSM: 031/041/648-344 Sta; Zneker.lima@siol.net LimA Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE! D-Per 7/2006 5000018337,15 COBISS o ’avlwjäkl v« L' Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold pòf vi< Stanovanjski kredit, da! S0% o banka celje Stroški odobritve www.banka-ctlje.sl Ag3 design i ✓-» \Scarpa Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure JURČEK Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK^» Parižljah, tel. 705 09 33 NOVI MODELI ik POMLAD 9096! | u v« ©e veuk@n@€nhs naku som© W ©RS VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 IV MESECU APRILU VAS VABIMO NA SLASTNE ŠTRUKLJE IN ŽUNKROFeI OSREDNJO KNJ. CELJE