Tudi srbsko učiteljstvo se izreka za ločitev prosvetne uprave od politične. (Moinost posebnih veijih prosvetnih oblasti.) Q. Živ. Radosavljevič kaže da su se njegova predvidanja još na Skupštrni u Sarajevu ispunila. U svoje vreme, greškom i nepažnjom, uvukle su se u jedan pozitivan zakon (Zakon 0 centralnim vlastima i neke takve odredbe — koje su u ostalom samo rdava kopija iz tudih zakona — koje školu i učiteljstvo i prosvetu uopšte stavljaju pod uticaj policijske 1 političke vlasti. Po tim odredbama vel. župan može da uspešno dejstvuje i da premešta učitelje (čak i preko sreskih poglavara). da ih tretira (pa čak i školske nadzornike i inspektore) kako on hoče, da po njegovom ¦ nalogu sva akta školska, polioija pot- ! pisuje itd. Od kolikih štetnih posledica to može biti po školu i prosvetu. to se tek sad počelo uvidati svuda pa i u Drosvetnoj centrali. S toga se počelo ozbiljno radlti da se zakonodavnim putem to stanje izmeni i od škoia i učiteljstva odstranl taj utlcaj pollcijskih vlasti i obezbedi im se mlran i uspešan rad. Skole i učiteljstvo treba da ostanu isključivo pod nadzorom i vlašdu samo prosvetnih organa i prosvetne centrale i ničijom više. Pored koraka koji su u tom smislu preduzeti u Ministarstvu Prosvete potrebno je da se pozovu i sve prosvetne organizcije: Učiteljsko, profesorsko i druga društva, da na svojim ! skupovima tretiraju ovu stvar i pre- ko javnosti traže oslobodenje škole 1 i prosvete od zavisnosti policije. Možda če se s nadležne strane predložiti potrebne izmene, koje bi ušle u nov projekt Zakona o nar. 1 školama — i ako on prode kroz Skupštinu — taj novi Zakon potro bi te štetne odredbe po školu i prosvetu u Zakonu o central. vlastima. Postoji namera da zemlja se podeli na 9 velikih prosvetnih oblasti. Iz seje Izvrš. Odb. UJU v Beogradu, 14. februarja 1925. Naša borba za Io5itev prosvetne uprave od politi5n_ državne uprave je upravičena. Vedno boli prodira to mišljenje, dasi se ga politLčni krogi še vedmo branijo. Ne iz stvarnih razlogov, pač pa, bi rekli, bolj iz starih tradicij se branijo in več iz vzroka. ker si ne vzamejo časa, da bi se popolnoma uglobili v problem sam in b; ga presojali z vidika koristi za šolo in prosveto. Pošto opravljajo zato izvežbani uradniki, železnico tudi, vojaštvo tudi, zdravstvo tudi itd. in na oelu vsake uprave so le strokovnjaki iz dotične stroke; le pri šolstvu bi moral biti na čelu jurist in od njega nai bo odvisna usoda in odločitev v strogo strokovnih vprašanjih. Seveda se naši upravni juristi ne morejo sprijazniti s tem, da bi oddali prosveto šolnikom in da bi s tem izgubili vpliv na učiteljstvo, dasi je danes dokazano dejstvo, da je prosveta po prevratu znatno napredovala, bolj napredovala, kakor pred prevratom, ko so bili na čel.1 prosvete deželni predsedniki. Napredovala je pa zato bolj, ker so ji bili na čelu šolniki, ki so stvairno presojali posamezna vprašanja, ker so sami dobro poznali ustroj šolstva, ker $o sami dobro poznali učiteljstvo in so ga znali pres-jarti iz strokovnih vidikov in poklicnega dela, vkatero juristi nimajovpogleda; napredovalo ie šolstvo in prosveta zato, ker prosvetni deliarvci niso bili podvrženi onim skrajno kvarnim strankarsko politiškim vplivom, katerkn so podvrženi z onim momentom, ko bo prosveta podrejena politični državni upravi. Ce je bila Io5itev prosvetne uprave od politične državne uprave mogo5a po prevratu in če je prosveta dobro napredovala in se tako mo5no dvignila v tem 5asu, zakaj bi ne bilo to mogo5e tudi za bodoSe ?! Na 6elu srezke in oblastne šolske uprave naj bo šolnik in on naj ima kon5ni, odločujoSi vpliv za svoje področje v prosvetnih vpra_anjih! Tudi ni vzroka in ne utemelgenih razlogov, da bi se prosvetne oblasti morale zlagati s političnimi. Na&protno, zelo mnogo je 5injenic, ki govore za to, da bi bile večje prosvetne oblasti od sedanjih politi5nih in to v interesu kulturnega in prosvetnega1 napredka in stopijo zgolj administrativni razlogi, ki govore za manjše oblasti, daleč v ozadje napram kulturnim in prosvetnim argumentom. In še administraitivni razlogi so se tudi pojavil zaradi splošne neurejene upravne zmede; pri urejeni upravi bi pa popolnoma odpadli ti argumenti, ali pa se tako zmaaijšali, da bi sploh ne prišli v poštev. Če je bila mogo5a druga5na vojna razdelitev države. zakaj bi bila nemogo5a posebna prosvetna razdelitev države? Zakon o ob5i upravi je potisnil pa5 vse v eno šablono, ker je bolj upošteval administracijo, kakor pa stvarne potrebe stroke, kar bi se sigurno ne zgodilo, če bi bil zakon o narodnih šolah izdelan pred zakonom o ob5i upravi ali pa vsaj z njim vzporedno. Posledica enakih prosvetnih oblasti s političnimi je bila podreditev prosvetne uprave politični državni upravi, t. j. velikim županom — zakon o obči upravi se je pa5 izvajal popolnoma in gre izvedba že sedai tudi preko 61. 88. istega zakona, ki omogoča posebne večje prosvetne oblasti. Danes se že vse učiteljstvo protivi podreditvi prosvetne uprave politični — in ima tudi upravičene vzroke za to. Prav je rekel tov. Ž. Radosavljevič, da se je ta pogreška izvršila zaradi naše nepažnje in da se je utihotapilai ta pogreška v zakon o obči upravi, a kakor se je zakonodajnim potom napravila, se da tudi zakonodajnim potom odpraviti s šolskim zakonom. —k.