PcMneon iterft-ka 1 Din. meaečno, t* t« sprejema list ▼ Oprali, naročnina 4 Din. na dom ia
Epotti dostavljen t 5 Din. • Celoletna naročnina j« 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene in*e-ratom po dogovoril
T>ONET>ECJSl£I
SLOVENEC
Uredništvo: Kopt-tarjeva ul. št. 6 lil. Telefon št. 2050 in 2996. — List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992
10 letnica Družbe sv. Rafaela pri Mariji Pomagaj na Brezjah
ob navzočnosti slovenskih izseljencev iz vseh krajev sveta, ministra dr.Korošca, nadškofa dr.Ujčiča in škofa dr. Rozmana
Voditelj Slovencev dr. Korošec govori slovenskim izseljencem
Brezje, 22. avgusta.
Na vse štiri strani sveta so se zasekale globoke struge, na vse štiri strani 6veta teče po njih naša kri, da poji tujo zemljo in jo oplaia — medtem, ko naša zemlja usiha in umira. Mnogo dragocene krvi nam je že izteklo in še več nam je bo, če bomo s prekrižanimi rokami stali ob strani in btezbriino gledali, kako se tujina bogati s telesnimi in duševnimi silami naših ljudi.
Prva, ki je do jedra razumela tragiko našega izseljenskega vprašanja, je bila Družba sv. Rafaela, ki je zaorala prve brazde, da reši, kar se še rešiti da. Njeno prizadevanje je že v teku 10 let rodilo bogate sadove, v teku nadaljnjih let pa nam jih obeta roditi še mnogo več. Koliko tihih žrtev, koliko požrtvovalnosti, koliko idealnega, nesebičnega dela se skriva za mrtvimi črkami, ki opisujejo njen 10 letni jubilej!
Čeprav vreme včeraj ni obetalo nič dobrega, jc danes proti pričakovanju prizanašalo in se je vse slavje moglo razviti v polnem obsegu. S sivimi oblaki pokrito nebo je marsikoga preplašilo, da je ostal doma, kljub temu pa je bila udeležba takšna, kakršno utegneš videti na Brezjah Ic redkokdaj. A kar je glavno: iz vsega je dihala takšni prisrčna domačnost, ki te je prevzela, da si se še sam predal njenemu toku in bil kakor ud ene same družine, zbrane okoli največje zaščitnice našega rodu.
Izseljenci iz Nizozemske in Belgije
Prvi izseljenci eo se pod vodstvom p- Hugolina Praha pripeljali iz Holandije in Belgije že v soboto zvečer v vagonih, ki so bili priklopljeni rednemu vlaku. Ta skupina je štela 123 naših ljudi in je prenočila na Bredah. To »kupino so spremljali tudi trije holandski domačini: p. Teotim, ki sc je že kar dobro naučil slovenskega jezika; dalje prijatelj našega naroda g. C. W. Wouters, častni predsednik Drušiva sv. Barbare, ki je prav tako izrazil željo, da se priuči našega jezika in je obiskal našo domovino z določenim namenom, da bi študiral razmere pri nas in se do dobra seznanil z naravnimi lepotami Slovenije, nad katerimi je naravnost očaran; tretji Holandec pa je g. Witte-■veen. Vsi trije so izredno simpatični gospodje in ne morejo dovolj prehvaliti naših ljudi. Obljubili eo, da bodo svoje sile zastavili njim v korist. G. Wouters pa je še posebej obljubil, da bo objavil v holandskih listih več člankov o našem izseljenskem vprašanju in obenem tudi opisal naravne lepote naše domovine. Čudil se je, kako malo stojimo sami za tujsko-prometno propagando, ko naša Slovenija po vsej pravici zasluži, da se inozemstvo pobliže seznani z njo.
Izseljenci iz Francije
Druga skupina izseljencev pa sc je pripeljala iz Francije v šestih razkošnih vagonih I. in II. razreda, ki jih je dala našim ljudem na razpolago Francija. Ta skupina je štela 320 oseb in so jo spremljali: msgr. Valentin Zupančič, izseljenski duhovnik Stanko Grims, izseljenski učitelj Jarako Jankovič in duhovnik Ferdinand Kolednik.
Ze dolgo pred prihodom vlaka na Jesenice se je na železniški postaji zbrala velika množica ljudi 7. jeseniško godbo na čelu. V imenu Družbe sv. Rafaela sita hotela naše rojake pozdravili gg. kate-het Premrov in prof. Stanek. Ves sprejem pa je odpadel, ker r.ačelnik jeseniške carinarnice ni dovolil občinstvu in godbi, da bi se razvrstili v prostoru, ki je določen v te namene. Občinstvo je protestiralo proti takemu postopanju, naši rojaki pa so morali poldrugo uro ostati v vagonih in so 7, mešanimi čustvi govorili o tem dogodku. Tako so že takoj na pragu domovine doživeli grenko razočaranije.
Po tem nekoliko neljubem dogodku so se naši rojaki iz Francije odpeljali z vlakom v Lesce, kjer so izstopili in 6e z avtobusi peljali naprej.
Na Brezje 60 dospeli okoli 9 dopoldne. Tam jih ie pričakovala velika množica ljudi, ki so prihiteli iz vseh krajev Slovenije, da prisostvujejo slavju Družbe sv, Rafaela, ter skupine izseljencev iz Nemčije, Holandije, Belgije in deloma tudi iz Amerike. Ko so se prvi avtobusi prikazali na beli cesti, je godba »Sloga« pod vodstvom g. Svetela zaigrala svečano koračnico, predsednik Družbe sv. Rafaela, g. p. Kazimir Zakrajšek pa je brate in sestre, ki so v Franciji našli svoj drugi dom, prisrčno pozdravil. Došli gostje so se nato uvrstili v lep sprevod. Na čelu je korakala godba, za n:imi so se uvrstili praporščaki s svojimi društvenimi zastavami iz Bruaya, njim pa so sledili v strnjenih vnstah fantje in dekleta, možje in žene in mladi rod, ki je prvič videl zemljo, kjer je tekla zibka njegovim staršem. Ves sprevod je v gostem špa-lirju odšel proti cerkvi, kjer sta ga čakala belgrajski nadškof dr. Ujčič in knezoškof dr. Rožman. Mladina je poklonila knezoškofu dr. Rož-manu dva krasna šopka nageljnov, ovita z. državnimi trakovi.
Služba božja pod milim nebom
Vhod v cerkev je bil okrašen z mlaji, na ka-
" so vihrale državne in cerkvene zastave. Nad \ >m pa je blestel pomenljiv napis: POJDITE V HIŠO SVOJE MATEREI V ozadju sredi prostranega trga je bil postavljen oltar, ki je bil prav tako lepo okrašen z mlaji, zastavami in cvetličnimi lončki. Na desni srtrani oltarja je bila postavljena tribuna za častne goste.	, , .
Sele v hipu, ko se je okoli oltarja zgrnila go-
Dragi rojaki!
Izmed vsega, kar globoko zajeda v nic»o in kri našega naroda, me vedno najgloblje prcsuno misel na izseljence.
Ali ni četrtina našega naroda razsejanega po svetu, po vseh njegovih delih, da ne omenjam onih, ki žive na strnjenem slovenskem ozemlju, a izven meja naše države?
Tako ozko in nehote sc veže iniscl o izseljencih z vso našo narodno preteklostjo: z izgulm velikega ozemlja, kj jc utonilo r teku stoletij v morju potu jčevanja. Iu iz ozemlja, ki jo .se ostalo, pa so zopet odšli stolisoči: v Ameriko, na \Yeslfalsko, na vse kontinente... za trdim kruhom.
Zato sem izredno vesel, ko vidim tukaj, na današnjem izseljenskem slavju zbranih tako veliko število rojakov-izscljenccv in sem prepričan, da so v mislih z vami ludi ostali, ki niso mogli priti semkaj, da so tudi oni po vas poslali pozdrave svojcem in vsem Slovencem.
Domovina! tilcj. nisi izgubila svojih sinov! Po širnem božjem svetu so razmetani — ali tvoji so. Nate jih veie najjačja vez, ki na svetu obstoja, — vez krvi in jezika.
Dragi rojaki! Za kratek čas vas jc prignalo domov hrepenenje; iztrgali ste se od vsakdanjega dola. da poromate v svoj rojstni kraj, poromate k hiši očetovi, kamor, vem, da se vaše misli tako prečesto povrafnjo. /a kratek cas ste se iztrgali vsakdanjemu delu. da se vaša dus« v domovini napije novega zdravja za nadaljnjo življenjsko borbo.
Da. življenjsko borim! Današnjega časa pac nc hi mogel bolje oznamenovati, kakor z besedo: borba. Borba posameznika za košček kruha, za obstoj, borba malih narodov za obstoj, borba velikih na rodov za ustvaritev imperialnih ciljev. Pred 111 leti je bil podpisan mir po štiriletnem razdejanju. Ali Ih>j ni prenehal. Nadaljuje se samo r drugim orožjem. In poleg te materialne borbo posameznika in narodov se bije drug in nič manjši in morda pomembnejši hoj na duhovnem področju — za človeka, za njegovo dušo. še nikoli ni hil svet tako sani v sebi razdejan, šc nikoli niso s tako silo butale najekstremnejše struje duhovnih tokov druga proti drugi, kakor danes. Res je bil Imj. odkar svet obstoji. Ali s tako silo in da bi tako zajel vsakega posameznika — tega, sc mi zdi, pač ni bilo nikoli. In v tem boju nc more nihče stati ob strani, ker gre povsod za njega samega, za otroka in njegovo vzgojo, za pošteno, na krščanskem zakonu zgrajeno družino ali za raznarodovanje in propast naroda, gre za pravičen, na krščanskih temeljih zgrajen socialni red ali pa za brezglavo razdejanje, ki ho posledica zablodclih materialističnih svetov
nih naziranj.
Naš narod — odpadniki, izkoreninienci nc ste-
svojem jedru tako zdrav in pošten iu po kateri poli mora hoditi. \ i pa.
jejo — je v svojem let ni nikoli dvomil, po ka dragi rojaki, ki ste z naroda izšli, mu ludi r lem oziru sledile in mu ostanite tudi v tem oziru zmeraj in vsekdar zvesti. Naš narod po svoji poli ni kolehal. Ce hi mu bilo kaj očitati, hi bilo le lo. da je bil preveč skromen in pohleven, premalo borben. Miroljuben po svoji naravi, zrnščen s svojo zemljo, ki jo je napajal s svojim znojem, posten in skromen, ni nikoli segal po tujem, iu je bil lo preresto žrtev tujega, močnejšega, brezobzirnega
nasilja. Ali tudi v lem oziru se je zavedal .......ga
sebe. Današnji ras zahteva vsega človeka. \ tekmi življenja jc treba napeli vso sile in kdor bi holrl našo miroljubnost napačno tolmačiti. Ia bo moral pac poizkusiti, da nismo vce pripravljeni popuščali, pa najsi gre za katerokoli bitno vprašanje našega naroda, za njegove duhovne vrednote, za narodno ali kulturno saniolaslno Življenje. Narod je bil. je in ho ostal. Po dolgih stoletjih, v katerih smo se morali sami upirati na vseli straneh močnejšemu pritisku, smo končno prišli zopet do svobode in do ustvaritve ii ar ml ne države z brat j Hrvati in Srbi. To je močna dtiavna zajednica. ki Mejo danes 15 milijonov ljudi. Cez nekaj desetletij se i ki to število podvojilo. Kajti mi imamo velik naravni prirastek, dočim mnoge visoknsto-ječe in bogate države propadajo, tako, da jc naš pogled v bodočnost optimističen
Vprav letos smo praznovali 20 letnico osvobodilnega gibanja, kjer so v neštetih krajih veliki ljudski tabori pokazali, kako strnjen jc nas narod v svoji zavesti.
Med tem praznovanjem nase narodne misli, pa se je izmaknil iz naše srede moi, ki je bil |ki-leg dr. Kreka skozi desetletja duhovni vodja naroda, naš nadpostir vladika dr. Anion Konavenlura Jeglič. Prav je. da sc ga ludi m danes spomnimo. Tako velik in tako izklesan jc bil ta izredni človek, (ako visoko iznad vsakdanjosti sc dviga njegova stoletna postava, njegov pomen je tako velik in njegov spomin tako svetal, da ho ostal združen s svojim narodom do konca.
Ko se boste razkropili po naši zemlji in odšli pogledat svoje domove. boste videli, da je nas narod od tega časa, odkar živi v svoji narodni državi, mnogo napredoval v vsakem oziru. Seveda je hil Ia napredek v zadnjih letih, odkar se je svel zvijal v bolečinah gospodarskih kriz. močno zavrl, /lasti je bil zopet hudo udarjen kmet, ker so pri šle rcne njegovim pridelkom tako na nič. Vendar se pa že kaže zboljšanje. Tudi v težkih in budili časih, ne smemo izgubili poguma in vere. Preživel je naš naroil neprimerno ležje čase.
Želim Vam, dragi rojaki, da bi Vam bilo bivanje v domovini zares prijetno. Da hi ponesli s seboj iz stare Vaše domovine najlepšo spomine!
sta množica, je bilo mogoče preceniti število udeležencev Bilo jih ie — po ocenitvi objektivnih opazovalcev — okoli 4000. Ko je zasedel častno mesto na tribuni voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, sc je pričela služba božja, ki jo je daroval nadškof dr. Ujčič. Na levi strani oltarja se je utaborila godba »Sloga«, ki je ves čas igrala stare, priljubljene cerkvene pesmi, množica pa jo je spremljala z ubranimi glasovi. Za nekatere ženice je bilo to po dolgih, dolgih letih bivanja v tujini, doživetje, ki jim je privabilo solze v oči.
Cerkveni govor škofa dr. Rozmana
Cerkveni govor knezoškofa dr. Rožmana sc ie odlikoval po takšni izklesanosti in zgoščenosti, kakor jih imamo le redko kdaj priliko slišali. Uvodoma je knezoškof dr. Rožman naglašal:
Preden ste obiskali prijatelje, znance in svojce v domovini, ste prihiteli sem na Brezje. Kakor otrok, ki po vrnitvi v domačo hišo najprej pozdravi svojo mater, tako je prav, da ste ludi vi najprej prišli pozdravil našo skupno Mater na Brezjah. Ona je bila v zgodovini vedno mati slovenskega ljudstva in bo takšna tudi vedno ostala!
V nadaljnjem je knezoškof dr. Rožman omenil izredno težke čase, v katerih živimo. Toda če pogledamo nazaj v zgodovino slovenskega naroda, vidimo, da so tudi naši predniki zelo težko živeli. Ze takrat, ko so Turki plenili po naši deželi, so iskali zavetja pri Mariji. Gradili so obzidja vn obrambne stolpe. Bežali so v cerkve pod zavetje Marijino in jo prosili: Reši nas! Pomagaj nam! Medtem pa so se fantje in možje borili s sovražnikom.
Potem so prišle nad naše prednike druge nevarnosti, ki so jim hotele vsiliti novo vero — pro-teslantizem. Toda ko so naši ljudje slišali, da ta nova vera ne časti Marije, so sc tej veri odločno uprli. Svoji Materi niso hoteli postati nezvesti in tako so potomcem ohranili svojo vero. Tudi mi moramo biti vredni svojih prednikov! V kakšni nevarnosti je prava, resnična, dosledna vera v svetu, vsi dobro veste. Za vas je ta nevarnost tolikanj večja, ker imate v tujini le redkokdaj priliko slišali božjo besedo v slovenskem jeziku. Kar nas je mati učila, to vam mora biti sveto, in ne to, kar vas učijo drugi, ki bi vas radi odtujili
rodu in veri. Spomin na brezjansko Marijo, za-ščitnico slovenskega ljudstva, bo najtrdnejša vez, ki naj veže vaše duše z domovino!
Slavnostno zborovanje
Po končani službi božji je stopil na oder predsednik Družbe sv. Rafaela g. p. Kazimir Zakrajšek, ki je očrtal pomen današnjega slavja in naglašal važno poslanstvo, ki ga Družba sv. Rafaela vrši med našimi brati in sestrami na tujih tleh.
»Saj ne veš, slovensko ljudstvo, kaj trpi slovensko izseljensko srce, saj ne veš, koliko solza, krvi, trpljenja, gladu in samozatajevanja sc drži teh žuljev! Tujina zvabi naše ljudi k sebi, da iztisne iz njih zadnje sile. da jih potem kot i/.žeto limono vrže proč. In vendar — koliko naših domov so naši izseljenci rešili, kljub vsemu trpljenju! Družba sv, Rafaela deluje šele deset let, a danes vidimo, da ima za seboj žc lepe uspehe. Vi, rojaki v tujini, ste naša deseta banovina, del naše države, del naše domovine, pa tudi del našega srca.
Na koncu svojega govora je p. Kazimir Zakrajšek izrekel toplo zahvalo vsem, ki so družbo podpirali v njenem stremljenju in jo še podpirajo, tako predvsem škofu dr. Rožmanu in škofu dr. lo-
Spored izseljenskega kongresa
v ponedeljek, 23. avgusta ob '.) dopoldne v veliki dvorani hotela I nion.
1.	Prijave zastopnikov in delegatov kongresa.
2.	Pozdrav predsednika.
3.	Nagovor ministra za socialno politiko iu narodno zdravje DragiSa Cvetkoviča.
t. Nagovor nadškofa dr. Ujčiča in zaatopn ka
ljubljanskega škofa. 5. Nagovor bana dr. Marka Natlačena. 0. Nagovor župana g. dr. Jure Adlešiča.	_
7.	Nagovor šefa izseljenskega oddelka g. di t. Aranickija.
8.	Nagovor šefa dr. A. Kosijn.
U. Pozdravi izseljenskih zastopnikov.
10.	Pregled dela |>o I. izseljenskem kongresu
11.	Ustanovitev izseljensko zbornice.
12.	Slučajnosti.
Popoldne fe sesJanejo ta»ne izseljensko sku pine z. gos|K)dom ministrom Cvotkovičein, da mu prineso nvoje težnje iu prošnje, ker se na kongresu ne bo moglo obravnavati lokalnih razmer raznih naselbin.
^
mažiču, ki se zaradi bolezni slavja ni mogel udeležiti in ga nadomestuje belgrajski nadškof dr Ujčič. Svojo najiskrenejšo zahvalo je p. Kazimir Zakrajšek izrekel nadalje dr Korošcu, voditelju slovenskega naroda. Njegove besede so bile sprejele z viharnimi ovacijami. Navdušeni vzkliki: Živio dr. Korošec! sc kar niso hoteli poleči.
Po govoru p. Kazimirja Zakrajška je godba zaigrala dr/avno in narodno himno, nakar sc je znova burno pozdravljen dvignil dr. Korošec in imel na zbrane govor, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Govoru dr. Korošca so sledile nove dolgotrajne ovacije, godba pa je intonirala pesem Hej Slovcnci . ki jo jc vsa množica pela.
V	imenu Županske zveze jc izpregovoril nekaj vzpodbudnih besed njen predsednik g. Nandc Novak, ki jc naglašal, da jc današnje slavje manifestacija naše narodne skupnosti Obljubil je, da bo Županska zveza storila vse, da bo bivanje naših rojakov v domovini tem lepše in prijetnejše.
V	imenu ameriških izseljencev je izpregovoril nekaj toplih, prisrčnih besed starosta in pionir med slovenskimi izseljenci g. p. Ciril Zupan. Polagal je izseljencem nn srce, naj nikoli nc zatajijo svoje narodnosti in svoje vere.
V	imenu primorskih Slovencev in Sedejcvc družine jc v lepem nagovoru pozdravil sestre in brate iz tujine profesor dr. I.ovrenčič.
Njegovemu govoru jc sledil pozdravni nagovor izseljenskega učitelja g. Jankoviča, ki jc ganil dn •solz, za njim pa je pozdravil rojake v domovini preprost rudar g. Martin Gregorčič iz severne Francije z besedami, ki so mu privrele naravnpst iz srca.
Najlepši in obenem najpretresljivejši prizor celotne proslave pa jc bil, ko jc stopil na oder 15 letni deček Slavko Gregorčič, ki jc prvič videl domovino svojega očeta in svoje matere, ki nikoli ni obiskoval slovenske šole — pa sc je po zaslugi svojih staršev vendar naučil rodnega jeziku, čeprav se mu pozna tuji naglas. Njegove besede so sc tako globoko vtisnile v dušo vsem, da bodo ostale nepozabne do konca dni:
»Sprejeli ste nas, kot sprejme ljubeča mali svojega sina v naročje. Mi, slovenski otroci, ki nas vzgaja tujina kot mačeha, dobro vemo: če nas mati nc bi naučila slovenskega jezika, vas danes ne bi mogli razumeti. O slovenska mati domovina, ali slutiš, kako sc izgubljajo slovenski otroci v tujini? Ali slišiš, kako jočejo tam globoko pod črno zemljo? — Domovina, samo tebi hočemo ostati zvesti. Zvesti tudi našemu Bogu in Materi Mariji na Brezjah!«
Ob teh besedah ni ostalo suho nobeno oko Debele solze so polzele po licu vsem. Niti škof dr. Rožman, niti dr Korošec jih nista mogla zadržati. P. Kazimir Zakrajšek jc vstal in naglašal 7. glasom, ki sc mu jc poznala ganjenost: »Kdor še nikoli ni bil v tujini, tega nc more razumeli!
Svoic pozdrave Družbi sv. Rafaela in domovini so izrekli še zastopnik Društva sv. Barbare, izseljenski učitelj g. Šlibar, zastopnik argentinskih Slovencev £ Dolšek, v imenu slovenskih izseljencev v liolandiji je pozdravila domovino gdč. učiteljica Ažmanova, oblečena v lepo narodno nošo, v imenu slovenskih Korošcev pa koroška Slovenka iz Zabnicc.
S tem je bila proslava zaključena.
Dar dr. Korošca Ralaclovi družbi
Po tej nad vse lepi manifestaciji za naše brate in sestre v tujini je dr. Korošcc izročil predsedniku Družbe sv. Rafaela za njen II) letni jubilej darilo v znesku 10.000 dinarjev. S tem je najlepše dokumentiral svoje razumevanje za delo Družbe sv. Rafaela med našimi izseljenci.
Kmečki praznik v Kranja
Kranj, 22 avgusta.
Naši zavedni gorenjski kmetje iz kranjskega okraja, ki so združeni v svoji stanovski organizaciji Kmečki zvezi, so danes v Kranju doživeli krasen kmečki praznik. Okrajna Kmečka zveza v Kranju, ki velja za nekakšno matico kmečkega gibanja na Slovenskem, je danes s svojo impozantno prireditvijo izpričala, kako močno je zasidrana v našem gorenjskem kmetskem ljudstvu, ki se je je oklenilo z vsem srcem, saj pa je naša Kmeččka zveza edina organizacija, ki sc iskreno bori za kmeUke stanov-site interese.
Tako lepe in pestre prireditve, kakor je bil današnji kmečki tabor, gorenjska prestolica že zlepa ni imela prilike videti; za pomembni dan se c sleherna vas v kranjskem okraju že dolgo priprav-
ljala. da bi veliki kmečki dan čim lepše uspel. Ze kulisami predstavljen st
v zgodnjih jutranjih urah sc jc po kranjskih ulicah opazilo živahno prelivanje pestrih skupin peš in na okrašenih vozovih, ki so hiteli na zbirališče.
Pester hmetshi sprevod
je bil za oko najlepši del današnje prireditve. Zbirališče zanj je bilo .na prostoru ob Jezerski in Irži-ški cesti. Številni reditelji so imeli dosti posla, da so množico voz in ljudi uredili v sprevod. Okrog pol 9 je sprevod krenil z zbirališča proli Glavnemu trgu. Na čelu je šla kmečka fanfara, konjenik z veliko državno zastavo in tuji konjeniki z zelenimi kmečkimi zastavami. Za čelom sprevoda so konjeniki nosili pomemben napis: Gospod, daj nam vsak. danji kruh! Za tem jc bil voz, na katerem jc bil s
labor
turških časov:
cerkvica na gričku in zid okrog nic. Nato jc jezdilo nad 100 zastavnih gorenjskih fantov in mož, večinoma v narodnih nošah, na krepkih konjih, za kranjsko godbo pa se je uvrstilo nad 200 oseb močna in krasna skupina narodnih noš iz skoraj vseh krajev Gorenjske. Pozornost so vzbujali moderni kmetijski stroji podružnice Kmečke zveze iz Šenčurja, ki so dokazali, da naš gorenjski kmet koraka naprei z duhom časa in po svojih najboljših močeh uvažuje vse tehnične pridobitve na polju kmetijstva. Nato 60 se razvrstili številni vozovi, okrašeni s cvetjem in zelenjem, na katerih je bilo videti najrazličnejša opravila našega kmeta: voz s plugom in sejalci iz Biteni, voz s snopom žita in ženjicami iz Cerkelj, voz z mlatiči iz Smlednika, voz s pajkljeni iz Mavčič, razni travniški stroji iz Smlednika, voz s kopico sena iz Naklcga, majorji in majerice iz Kovorja, živinorejska skupina iz Kranja in llrastij, mlekarska skupina s stroji iz \aklega, voz s sadno stiskalnico in sadnim mlinom iz Besnice, voz s statvami in tericami iz Cerkelj in Brnika, voz s tesači 7. Trstenika, voz z lesenimi izdelki z Jezerskega, voz s kopo in ogljarji iz Besnice, voz z apnenico z Loma in voz z opekarno iz Gorič. Vmes med temi vozovi so korakale močne skupine fantov in deklet iz posameznih vasi, koscev, ženjic in grabljic. Vsaka skupina jc imela harmoniko in veselo petje se je razlegalo po kranjskih ulicah. Sledila jc močna skupina mladinske Kmečke zveze, nato pa je sledila najveselejša skupina v sprevodu: kmečka ohcet, ki so io pokazali fantje in dekleta iz Predoselj. Trije okrašeni parizarii so vozili balo, nato pa je sledila dolga veriga veselih 6vatov s harmonikami in petjem. Zadnji voz v sprevodu je predstavljal starinsko kmečko hišo 7. družino pri nedeljskem počitku. Sprevod so zaključili konjeniki, ki so nosili pomenljiv napis: Blagoslovljena si zemlja, komur plodiš! Ves sprevod je bil tako sijajno sestavljen in organiziran, da moramo okrajni Kmečki zvezi v Kranpi iskreno čestitati. Sprevod je defiliral na Glavnem trgu mimo županstva, kier so bdi na balkonu zbrani odlieniki: zastopnik Nj. kralj. V:s. kneza namestnika Pavla g. podpolkovnik Radojkovič, minister dr Fran Kulovec, okrajni načelnik dr.Li-povšek, predsednik Kmečke zveze Janez Brodar, zastopnik kranjske mestne občine dr. Megušar in drugi Sprevod se ie nato obrnil in kreni! med gostim spalirjem občinstva in z veselim petjem proti športnemu prostoru Planine. V sprevodu samem je bilo okrog 2tXX> ljudi, pripomniti pa je treba, da so v sprevodu sodelovale le skupine, ki 60 po zamisli sprevoda pristojale v njegov okvir. Ostalih udeležencev tabora, ki so bili v špalirju, pa ie bilo gotovo tudi nad 3000, tako da mirno lahko ugotovimo, da se ic današnjega kmečkega tabora v Kranju udeležilo nad 3O00 mož in fantov ler žena in deklet.
Sv. maša in zborovanje
Sprevod in reka ostalih udeležencev sla se /.lila na prostorno športno igrišče Planine. Na tribuni je bil postavljen oltar, li kateremu je pristopil kranjski dekan ir. Skrbeč, ki je opravil sveto mašo. Med mašo je imel krasen cerkven govor, v katerem je pozival zbrane kmete, naj gredo na delo |kxI geslom: Z Bogom 7,11 svoj stan, 7. Pogoni za svoj narod, z. Bogom za svojo državo! — M"d mašo je pela vsa množica.
Po maši jc bilo kmečko stanovsko zborovanje, l;i ga je začel predsednik Kmečke zveze za kranjski okraj. g. Ovscnik. Toplo jc pozdravil zastopnika našega dragega kneza namestnika Pavla, g. podpolkovnika Kadojkoviča. ministra dr. Kulovcn in ostale goste, (iodba je zaigrala državno himno, nakar je pozdravil zborovanje v imenu kranjske mestne občine g. dr. Megušar, nato pa v imenu •»nstva ga. Brodarjeva.
Nato je spregovoril načelnik kmečke /.veze g. Janez Brodar. ki je v ognjevitih besedah navdušil /brane kmete za njihovo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo. Kmečka zveza slraži naše kmečke domove, zato je dolžnost vsakega slovenskega kmeta, da je v njej organiziran. — (iovor svojega načelnika in priznanega kmečkega borca so zbrane kmečke množice navdušeno odobravale. — Za njim je govoril podpredsednik Kmečke zveze g. Janžekovič, ki je prinesel gorenjskim kmetom pozdrave tovarišev i/, zelene štajerske, ki se ludi zbirajo okrog pra|Kira Kmečke /veze. Lep progra-matičen govor o ležnjah in načrtih slovenskega kmečkega stanu.
Nato je bilo zborovanje zaključeno.
Popoldanska prireditev
Po|H)ldne ob pol '1 se je spel zbralo na igrišču Planine vič tisoč ljudi, da prisostvujejo najzanimivejšemu delu današnjega tabora, lo je kmečki oliceli in pa starim slovenskim plesom. Najprej ie bila uprizorjena kmečka olicel. Na prostornem odru je bila postavljena starinska kmečka hiša. v kateri so bili /.brani hišni oča z nevesto in sorodniki. Potem so prišli svatje s tremi vozovi po balo. in godec, ki ima ob takih prilikah važno
vlogo, da vodi |K>gn,janja s hišnim očetom, je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da je hišni oča pustil nevesto i/, hiše. Potem so naložili skrinjo, ioda poprej je moral ženin plačali odkupnino, da se je umaknil domači fant, ki je sedel na skrinji, da so jo sploh mogli dvigniti 1111 voz in odpeljali. Preden pa so se odpeljali, je moral ženin kupili petelina in tako imenovano peto kolo, lo jo |io-,'ačo. Potem so vozovi odpeljali, toda prav kmalu so naleteli na šrango . ki so jo postavili fantje. Tudi lu se je moral ženin odkupiti in šele |>otem ie mogel povesti nevesto pred oltar. Potem so sledili kmečki plesi: stari liolcar, šlajeriš, šotiš, pa šuštarpolka. Najlepši in najučinkovitejši pa je bil ples inazoliii", ki je gotovo eden najlepših med našimi narodnimi plesi. Predvajali so ga fantje in dekleta iz 11 rastja tako dovršeno, da so jih gledalci nagradili z navdušenim ploskanjem. Poleni je bila še kmečka igra, pri kateri je sodelovalo mnogo harmonikarjev in več pevskih zborov.
Ko se je končal ta spored, se je pričelo pristno in iskreno narodno veselje med igranjem godbe, harmonikarji in veselim petjem. Kmečki tn-hor je kljub nestalnemu vremenu, ki je gotovo oplašilo precej ljudi, vendarle nadvse lepo uspel. Gorenjski kmetje so si 7. današnjo veličastno prireditvijo zopet okrepili svojo stanovsko zavest in |K)d okriljem svoje organizacije Kmečke zvezo trdno upajo na boljšo bodočnost slovenskega kmečkega stanu.
Stošovič o
konkordatn
„V tej nedostojni borbi laži in intrig...*'
avg. AA. Prosvetni minister Slo-
ltelgr.nl,
šovič ie danes govoril na konferenci pristašev IU'/. v Prokiiplju. Konferenci so prisostvovali zastopniki prok upi jonskega, dobričkega in kopaoniškegu okraja. Na konferenci so bili prisotni vsi zastopniki vseli občin bivšega topliškega okrožja. Na |>o-staji >0 ministru priredili prisrčen sprejem. Minister jo obiskal urad .IliZ v Prokuplju iu nalo so jo s svojim spremstvom pod«! v lokal Rapolja, ki jo hi! poln pristašev JUZ. Ker jo bil lokal premajhen, da bi moglo vanj vse vejiko število ljudi, -e jo konferenca spremenila v zborovanje. Zborovanju je prisostvovalo okrod
Predsednik zborovanja pozdravil ministra in ostale besedo nekaterim pristašem voril minister Stošovič.
V svojem govoru je najprej opozoril na delo predsednika vlado dr. Milana Stojadinoviča v zadnjih dveh lotih. Poudaril jo. da smo sedaj na poti Ii konsolidaciji političnih prilik in da se pripravlja bralski sporazum s llrvali, da bi se lako zagotovil materialni in duhovni napredek naše države.
2000
Prokovifi jo najprej delegate in nato dal •I K Z. Končno je go-
Notranjci v katoliškem tabor u
Dol. Logatec. 22. avg.
Kdor jo danes videl v Logatcu sprevod skozi Irg ter zborovanje ob cerkvi, je lahko s ponosom ugotovil, da Notranjska moško in lesno koraka r. o.-tliilim slovenskim narodom.Mogočni ljudski tabor /a vrhniško dokanijo obenem s 80-letnieo Prosvetnega društva \ Logatcu, jo ponosnim Logatča-nom znova utrdil vero v svoje prepričanje in v končno zmago katoliških in slovenskih idej. Nič. ui pomagalo omalovaževanje, ki so ga skušali izpričevali redki domači zakrknjenci: tudi oholo obnašanje domače jaro gospodo ni moglo zabrisali promogočnega vtisa, ki ga je današnji dan vtisnil na trs: in vso okolico. Toliko ljudstva so je zbralo danes v Logatcu, tako udarno in prepričevalno jo lo ljudstvo nastopalo pod svojimi zastavami, lako vriskajoče in zavestno jo nastopila zlasti številna mladina, da jo našim domačim izkoreninjcnceni sapa zastala. Ko so jo sprevod pomikal skozi trg in ga ni hotelo bit konec, jo bil slišali lu pa tam ob cesli pritajen glas: -Odkod pa se jemljejo ti ljudje .. .">
Proslava 30-letnico domačega Prosvetnega društva se jo bila pričela žo snoči. Na prostem so domači igralci zelo lopo in dovršeno zaigrali Finž-garjevo Našo kri . Nastopilo jo okrog 100 igralcev, cela francoska kavalorija na konjih, dostojno in verno opremljena s pravimi zgodovinskimi oblačili in orožjem.
Zjutraj pa se je po prihodu ljubljanskega vlaka začel pripravljati slovesen sprevod skozi Irg. Vrh-ničani so se pripeljali z avtobusom, tudi iz Cerknice so prihiteli s tovornim avtomobilom, i/, sosednih vasi so sc v narodnih nošah pripeljali na 11 vozoh; posebno pozornost .so vzbujali /Jasli oni i/. Petkovca, ki so bili na svoj 7. zelenjem okrašeni voz namestili tudi vso poljsko pridelke ler tako simbolično pokazali v-e kmetovo bogaslvo in dolu ler njegov trud za vsakdanji l.ruh.
V sprevodu jo korakalo skupno okrog 1200 ljudi, za Logatec zelo prepričevalno število. Samo narodnih noš se jo zbralo v sprevodu 162, kolesarjev (H). fantovskih krojev lii. dekliških krojev 183, mladcev 33. naraščajnikov 128. civilistov pa je šlo v sprevodu nad 500, med njimi posebno mnogo mladine. Sprevod sta poživljali domača tor vrhniška godba, na čelu pa je pred skupine. 14 konjenikov nosil dimi.ič fant v narodni noši veliko državno zastavo. Zelo pestra v sprevodu jo l ila slu.-pina voz 7. narodnimi nošami, pozornost pa jo vzbudila lepa skupina 11 zastav.
Sprevod se jo razvil skozi Irg ler odkorakal prod farno cerkev, kjer jo darova! sv. mašo in pr i -digoval g. dekan Kolo 7. Vrhnike. Omenili moramo g. Pretaka, upokojenega iiavčn. upravitelja 7. Vrhnike, ki jo kot 07-letnik moško korakal med fanti v novem krojil tor potem kol najstarejši tudi slro-gel pri sv. maši.
Po .sv. maši jo bil pred cerkvijo tabor, ki ga je uvedel župnik g. .lerina s pozdravom ler s predlogom. naj zborovalci odpošljejo vdanoslno brzojavko kralju Petru II. na Bled ter knezu namestniku Pavlu na Brdo. Dolgo pritrjevanje, vzklikanje kralju Petru, kraljevskemu domu tor namestniku 1'nvhi je euodušiio polrdiio ta predlog, godba pa jo zaigrala državno himno. Obenem je
Prosvetni Sabor med rudarji
Dol pri Hrastniku, 22. avg.
Danes je bil na Dolu pri Hrastniku velik dan. Zbralo se je veliko katoliških Slovencev, da prisostvujejo 25 letnici Prosvetnega društva na Dolu in obenem čujejo odkrito besedo iz ust voditeljev katoliške prosvete.
Ob 7.45 se jc z.bralo na postaji v Hrastniku mnogo ljudi, da sprejmejo goste, ki so prispeli iz mariborske smeri. V pozdrav iim je zaigrala rudarska godba iz Hrastnika, lantje pa so se strnili med seboj in peli slovenske pesmi. Vsa množica se je nato zunaj postaje uredila v lep sprevod, na čigar čelu ie jezdilo več konjenikov, za niimi pa ie igrala koračnice rudarska godba. V sprevodu je korakalo okrog 500 članov raznih fantovskih odsekov. Izmed teh j 1K je bilo 48 v krojih in 80 kolesarjev. Vsa ta mladina je strumno korakala m--d mračnimi tovarniškimi poslopji in vzklikala kraljevski hiši, kraljevski vladi in slovenskemu vodi telili, vmes pa so prepevali narodne pesmi. Ob cesti ie bilo postavljenih več slavolokov, pred Dolom pa «e je sprevodu pridružila mladina iz Slov, Koniic.
Pred lepo cerkvijo sv. Jakoba v Dolu je bil postavljen krasen slavolok, pred katerim se ie /bralo okoli 9.30 v.se ljudstvo, da pozdravi in sprejme bana g. dr. .Natlačena. Ko sc je zaslišal izza cerkve znak avtomobila, je godba zaigrala državno lomno, došlega bana pa je ljudstvo pozdravilo z navdušenimi vzkliki.
Po sprejemu so krenili častni goslie v okrašeno cerkev, kier je bil najprej blagoslovjen novi društveni prapor. Prapor je blagoslovil msgr. dr. Kruljc, dekan v Laškem. Kumovala mu je Cecilija Urbajc iz Hrastnika. Ko je bila svečanost blagoslovitve zaključena, se je začela slovesna sv. maša/ ki jo ie opravil msgr. dr. Kruljc, ki je imel tudi daljši cerkveni govor.
Zbotovan e pred cerhvijo
Dasi se je cerkvena svečanost zaključila šele ob U.iU, «0 vendar tudi oddaljenejši ljuJj« vztrajali šc pri zborovanju. Nasproti cerkve jc bil okrašen balkon, na katerem so zavzeli mesta g. ban /.
vsemi drugimi odlieniki. Zborovanje se je začelo 7. državno himno, nakar je stopil na govorniški oder g Orožen, ki je pozdravil g. bana, nalo pa je zastopnik laškega okrožja g. Kolšck med silnim navdušenjem prečital pozdravne brzojavke Ni. Vel. kralju Petru IL, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, notranjemu ministru in voditelju slovenskega naroda dr, Antonu Korošcu in pa lavantinskemu škofu dr. Toma/.iču. Nato je stopil na govorniški oder g. prof. Hanželič iz Celja, ki je govoril o podrobnem prosvetnem delu. Za njim ie povzel besedo predsednik celjske podzvc/.e g. prof. Rilenc, ki ie posebno obravnaval vprašanje sodobnega socialnega delovanja naše mladine.
Obnašanje nasprotnikov
Med zborovanjem smo videli tudi več socialistov iz Hrastnika, ki so se prav mirno in lepo obnašali ves čas zborovanja. Vse drugače pa se je obnašalo par fantov s sokolskimi znaki, ki so ves čas zaman upali, da bodo začeli socialisti prvi izzivati. Kden izmed njih. funkcionar mladinske .INS. je v začetku govora prof. Bitcnca snel s prsi svoj sokolski znak, sc pomešal med ljudstvo in zakri.' il: Živel komunizem! misleč, da bo s tem spodbudil socialiste, da bodo začeli izzivati. Ko pa s tem svojim vzklikom ni uspel, ie šel med svojo družbo, ki «c je nato osramočena umaknila.
Popofdfonsbi nastop
Slabo vreme ie na žalost preprečilo napovedani nastop na prostem. Zato so se velike množice ljudi zgrnile v prelepo dvorano Društvenega doma, ki jc bila premajhna, da bi mogla vse ljudi sprejeti vase. Za uvod je zaigrala rudarska godba državno himno, ki jo je pela vsa dvorana, nato pa so razni oddelki naših fantovskih odsekov izvajali pisan in skrbno pripravljen spored. Med vajami sta navdušeno množico nagovorila še enkrat prof. Bitenc i/ Celja in pa g. Rabič Franc, podpredsednik Zve*e slovenskih katoliških društev v \Vestfaliji, ki sc ie včeraj vrnil v domovino.
bila na Brezje odposlana pozdravna brzojavka škofu dr. Rozmanu, ki jo prevzel pokroviteljstvo tabora, pa je bil zadržan na Brezjah. Navdušen aplavz, se je ponovil, ko je župnik .lerina prebral pi.-uio dr. Korošca, s katerim je čestital k lepi proslavi in jubileju logaške prosvete. Tudi njemu so /borovnici nu Brezje odposlali pozdravno brzojavko. Pozdravni pismi sla poslala \ Logatec ludi minislcr dr. Krek ler lian dr. Natlačen, obenem čestitajoč k 80-letnici.
Nato sta govorila odvetnik /. Vrhnike tr. Marjan Marolt i 11 prosvetni inšpektor Ivan Dolenc.
Zborovanje je bilo zaključeno s himno: Povsod Boga!«, ki so jo vsi navzoči navdušeno poli. Sv. maši in laboru jo prisostvoval ludi okrajni glavar Malešič Matija.
Prihod dr. Korošca
v Logatec 7. voditelj nošo je ti.ilavil 11:1 telovadni
Ob Iričr-tr! na 3 se jo pripeljal llrozij, kjer jo govoril izseljencem nn tranji minister dr. Anton Korošce, ki v hotelu Kramar , nakar jo odšel prostor, kjer jo ves čas z velikim zanimanjem sledil telovadnemu naslopii članov, članic in naraščaja. Vsega skupaj je nastopilo okrog 500 telovadcev. (i. minister je nato odšel ludi na veselični prostor, kjer jo bil koncert pevskih zborov i/. Horjula. Vrhnike, Rakitno, Dolenjega Logatca in Pre-sorij so
doni!
............................... ..v... i.,.	1.1 1 ii -
fij. Najprej so nastopili posamezni zbori, nato pa združeni zbori mogočno zapeli Oj Triglav, moj
To delovanje, jo dejal minister Stošovič, je izzvalo ogorčenje mod nasprotniki .Hi/,, tako mod onimi, ki so zastopani v parlamentu, kakor tudi med onimi, ki jih v parlamentu ni. To jo dovedlo do tega, da io opozicija organizirala napad proti vladi dr. ,M. Stojadinoviča in JltZ. Zavedajoč so svojo nemoči, so se poslužili nezaslišane pod los I i in |>0 svojih prijateljih v plaščih jim jc uspelo zavesti v to nedostojno borbo ludi srbsko pravoslavno cerkev. Vzkliki: Sramota! Dol v. njimi!
Vsakdo izmed nas, jo dejal minister, je mogel z malo razumne politično logiko.popolnoma razumeti ta skupni nastop zastopnikov diktature, združenega fašizma zborašev in borbaSev. V tej družbi lahko najdemo tudi ona dva ali tri pravoslavno škofe. Ni mogoče razumeti kako more ta skupina ljudi stopali korak za korakom z aloisli. komunisti in onimi, ki so plačani za to, dn rušijo sistem in rod v državi, vso lo pn zalo, da so oslabi potencial kraljevine Jugoslavije ne samo na notranjem. nego ludi na zunanjepolitičnem področju njenega delovanja.
Minister je nalo govoril o sporazumu, ki je bil dosežen s katoliško cerkvijo, navedel je podrobnosti tega sporazuma in naglasi!, da konkordat ni bi! pravi razlog za lo politično borbo, nego le povod, da so se vse grupo iu grupico opozicije združilo za skupno razdiralno akcijo, ki naj bi dovod la do padca sedanje vlade dr. Milana Stojadinoviča.
Govoreč o programih in ciljih opozicijskih skupin io minister dejal: Mar hočemo, da nas vodijo stari in nesposobni v teh burnih in zmedenih dneh. v katerih se jo znašel ves svet. ali gluhi pohabljenci ali zlobni in zahrbtni hujskači, ali hromi in noagilni, ali oni. ki so mrki in zlovoljni celo na prvi dan veliko noči? No! Minister je nato spet pokazal mi delo vlade dr. Stojadinoviča, zla-sli v lopliškein okraju in naglasil, da jo vlada pokazala enako delavnost tudi v vseh drugih krajih naše domovine. Zatem je omenil, kako so poslancem in ministrom pravoslavne vero, ki so glasovali zn konkordat, odrekli cerkveno častne viee, tor dodal: V tej nedostojni borbi laži trie. smo srečni, da kot prvi zastopniki zastopniki naroda ter nosilelji državne oblasti trr izvršitelji zakonov, nismo dovolili, da se nam zmeša pamet, pa da hi pogazili pravico in čast kogarkoli. Naše častne pravice so bile nezakonito pognžene od onih. ki so v prvi vrsti pozvani, da krivcem nproščajo. — Dalje jc minister dejal, d.i mora bili sodelovanje cerkve in države zagotovljeno. in da bo do tega tudi prišlo. Cerkev so mora osvobodili škodljivih in kvarnih vplivov nelojalnih politikov, ki hočejo cerkev izkoristiti z:\ svojo nelojalno namene (odobravanje).
Končno jo minister naglasil, ila Toplicam v loj borlii niso niti /.a trenutek oklevali in da so so znali odločno upreti Inžein in klevetam .
Po govoru prosvetnega ministra Dobrivoiat Stošoviča. jo bila na soglasen sklep zborovnlcov odposlana pozdravna brzojavka predsedniku vlad} dr. Milanu Stojadinoviču.
prn-in in-in pravi
letala
bombardirata Nankmg
Od 24 letal so jih Kitajci uničili 22
- •Migaj. 22. avg. A A. Generalni stali kitajske vojske na šangliajski fronti je objavil, da je 21 japonskih letal s Fnriiinzo krenilo proti Nankingu in ga bombardiralo. Tudi več drugih krajev je bilo lunin prizadetih. Pri .Inngčcvii so kitajske letalske baterije sestrelile 2 japonski letali. 211 nadaljnjih japonskih leta! pa je bilo zaradi pomanjkanja bencina prisiljenih pristati i okolici Feiikpun. Japonski letalci so sami uničili svoja letala.
Po vesleh agencijo Cenlral Nevvs i/. Paolinga, je v Tjencin prispelo okrog 20.000 japonskih vojakov i/, luke Tmigkii. ki so nahaja ob Rumenem morju kakih 30 km južnovzhoil. od Tiencina. V loj luki je sedaj zasidranih 30 japonskih ladij. i/. Koreje (m ludi iz Japonske prevažajo z vso naglico velike oddelke japonskega vojaštva. Kitajske čelo se naglo utrjujejo južnozapudno od črle Peking-Tieiicin.
V	Nanking jo prispel poveljnik 29. armijskega
zbora general Sinigčočujuan z nekaj člani polilič-negri sveta za pokrajini Čnliar in Hopej. ki jo bil pred kratkim razpuSčen. Na postaji so ga sprejeli maršal Cangknjšek in člani iinnkinške vlado.
w
Cahar m Hopej v
šangaj. 22. avgusta. AA. I/. Pekinga poročajo, da so se pričele novo hude borbo med Kitajci in Japonci nn progi Pejping-Nankav. Zatrjujejo, dn Japonci no glede na težavo in navzlic silnemu odporu Kilnjcev polagoma napredujejo.
V	Pekingu vladati mir in red. Tam so razpustili politični odbor za Cahar in Vzhodni Hopej, ler ta ko pretrgali poslednjo pravno iu politično zvezo mod ienia pokrajinama in centralno kitajsko vlado. Sestavljen je i * i I odbor /.a vzdrževanje reila iu miru. ki sodeluje z japonsko vojaško upravo in policijo. Po Pekingu iu vsej ile/.eli se ic pričela ostra propaganda za popolno avtonomijo Severne Kitajske. Po mestu širijo velike letake, lii govore o tej avtonomiji in se sklicujejo na poslednjo izjavo japonskega ministrskega predsedniku.
I/, Tungkua. zahodno Tiencina. poročajo, dn so Ija prispela nova japonska ojučoiijn. \ obče sodijo. da imajo sedaj Japonci v llopeju in < nliarjii zbranih čez 100 tisoč v o j a k o v.
Po nekih japonskih vesteh prodirala dve kitajski diviziji proli mandžiirski meji.
Bivši vojni alaše na Kitajskem general Pila je izjavil, da bo vlada v Nankingu bržkone padla že v teku meseca septembra, ker se jc žo davno razdelila v dve nasprotujoči -i skupini, ki se sedaj burita med seboj zn ohlasl. Protijaponski lalior podpirajo predvsem Rusi, zmernejši pa lii sc radi naslonili ua Japimskn. Neki japonski krogi nngla-sajo, da po.slii.ja spor nn Kitajskem zmerom bolj podoben državljanski vojni v Španiji. Pričakovati je komplikacij, spričo katerih bi bila Japonska prisiljena, najli končno ureditev celokupnega problema no le kilajsko-japonskih odnošajev, nogo vobče Daljnega vzhoda, da bi so lam obnovil Iraj-ni mir.
25 miljard Dret za nove vojne
izdatke Japoncev
»Asahi-mornarico >
dite v skupni višini 2 miljaril jenov (25 nt i Ija r d Din), za svojo izredne polrobe. nastale spričo vojno na Kitajskem. Še prolekli teden so mislili, dii bo 500 ali fiOO milijonov jenov zadostovalo. Vlada. pravi lisi. so jo i/, mnogih razlogov izogibal:« sklicanju parlamenM k izrednemu zasedanju. Verjetno je. da ho bržkone 7. običajno urodlio odobrila zahtevani kredit /a vojno ministrstvo in dn bo to svojo ur 'dbo šole naknadno prcdiožiiu parlamentu v uzakoni ev. Doslej odobreni izredni krediti zu voj. ministrstvo znašajo skupno 525 milijonov jenov. Co se dodajo še obe zahtevani milijardi, lediij bodo izredni K-.- Ilt; večji od celokupnega rednega proračuna, ki znaša '3 milijardi 300 milijonov jenov. Na l itje poroča lisi, da so '.i.ieroin znova širijo govorico, po katerih bo v na (bližnjih dncli proglašena splošna mobilizacija.
poroča, ila bn ministrstvo vojno in iiililcvitlo ml parlamenta naknadne kre-
Šangaj, 22. avgusta, b. Zjutraj sla dve kitajski diviziji napadli Japonce, ki so se izkrcavali na desni obali Hvangpoa. Kitajci so Japonce napadli s tako silo in jih kmalu tako razredčili, da so se morali brž umakniti nazaj proti obrežju in se vrniti na vojne ladje.
Nato pa so japonska letala napadli ti dve diviziji in zelo nizko začela obstreljevati kitajske oddelke s strojnicami. Res so se Kitajci morali malo umakniti, toda kitajski lovci so nato japonske bombnike pognali v beg. To je izzvalo zelo veliko vznemirjenje med japonskimi vojnimi ladjami v pristanišču, ki so začele menjavati že svoje položaje zaradi obstreljevanja kitajskih lopov z obrežja.
Poru senc so tudi japonske utrdbe v Hongkijevu, kar je omogočilo Kitajcem, da so še bolj pritisnili v vzhodni del me-sta. Japonske zažigalne bombe in granate strašno delujejo v mestu, kjer se požari že kai razlivajo in se prebivalstva polašča blazna panika. I rdijo, da so dosedanji požari napravili 225 milj. dolarjev škode. Danes je japonska granata vojne ladje zadela največjo kaznilnico na svetu blizu Šangaja. Deset kaznjencev je granata ubila.
Ameriške oblasti so naročile svojim letalskim strokovnjakom, ki so bili dosedaj v službi kitajskega letalstva, da naj takoj zapuste Kitajsko vsaj za ta čas, dokler trajajo borbe.
Na kratko se lahko reče, da sc položaj Kitajcev od petka naprej stalno boljša. Izid današnjih bitk šc ni znan. Vse lo samo dokazuje, da bo bitka za Šangaj zelo dolga.
Nova uprava „Avalc"
Belgrad, 22. avgusla. AA. Nn današnjem izrednem /boru agencije Avnlo so bili meslo dosedanjih članov upravnega odbora narodnih poslancev dr. Vojislava Junjičn, Miloja Sokičn in Drag. M. Slojailinovičn izvoljeni za člane upravnega odbora Sljepo Kobasica, urednik .'.Samoupravam, dr. Fran Kulovec, bivši minister in Grgur lvoslič, glavni urednik Vremena .
Zcmuiiska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v večjem severnem delu države. Deževalo bo na severnem in seveniovzhodiiVin robu države. Vedro pa ho v južnih krajih. Temperatura bo v severni polovici kraljevine so nadalje nekoliko padla.
TVedfel/slci šport
Concordia: Ljubljana 4:2 (2:1)
Zagreb, 22. avg. Danes se je pričelo tekmovanje za državno ligino prvenstvo, v katerem .sodeluje deset najboljših klubov Jugoslavije. Ljubljana si jc z uspešnim koncem spomladi ohranila pravico dc nadaljnjega sodelovanja v tem tekmovanju. Za tekmovanje jc žc takoj v začetku vladalo veliko zanimanje. Današnjim tekmam je prisostvovalo nad ■1000 gledalcev. Gornja tekma jc bila kol predigra h glavni igri Gradjanski : Edinstvo (Belgrad). ki jc član lige po izpadu osiješke Slavije. Sodniku Nin-koviču sta sc predstavili moštvi v postavi:
Concordia: Podhraški, Belošcvič, Koprivnjak, Ralič II, Jazbec, Vučilovski, Martinovič. Haibel, Ralič I, Rakar in Pospišil.
Ljublj ana: Logar, Šiška, Jug, Slapar, Pupo, Bertoncelj I, Janežič, Lah, Bertoncelj II, Tičar, Zemljič.
Ljubljana je nastopila v svoji najmočnejši postavi. Po zadnjem uspehu nad varaždinsko Slavijo v Ljubljani jc bilo pričakovali uspeha ludi v Zagrebu, posebno šc, ker ie Concordia v isti postavi kakor danes proti Slaviji nedavno izgubila na lastnem igrišču. Izgleda pa, da moštvo Ljubljane vendarle ni bilo srečno sestavljeno. Kljub temu namreč, da ni igralo slabše od Conccrdie, jc vendarle moralo podleči zaradi slabšega slarta. Moštvo je nekoliko slabše v obrambi, kamor mora vsekakor nazaj Bertoncelj I. Logar je branil zelo težke udarce, vendar gresta zadnja dva gola največ na njegov račun, ker sc jc namreč napačno postavil. Krilska vrsta je odgovarjala, toda Bertoncelj jc moral ostajali po večini v obrambi, kjer je bila vrzel. Napad jc premalo gibčen, moral bi večkrat ponavljati posamezne akcije, n. pr. take, iz katere je padel drugi gol in ki bi bila v čast ludi notranjemu triu najboljšega kluba. Najboljše sile ima Ljubljana v obeh krilili, ki sta zelo prodorni, vendar nista bili deležni dovoljne podpore krilske vrste. Concordia jc pokazala z novim moštvom približno takšno igro kakor Ljubljana. Edino državni reprezentant Jazbec je bil nekoliko boljši od ostalih, vendar ne takšen, kakor smo ga navajeni videti, kar bo bržkone pripisati njegovi okolici, ki ni odgovarjala povsem igri, ki jo je on sam navajen.
Potek igre,
Prvi polčas:
Začetni udarec ima Ljubljana, vendar prevzame Concordia inicativo in energično napada. Po prostem strelu v drugi minuti se mora vratar Ljubljane Logar vreči pod noge, da ubrani nevaren strel. Igra se v polovici Ljubljane. V četrti minuti vodi Pospišil sam žogo mimo Slaparja in Šiške ter jo poda Rakarju, ki iz bližine zabije prvi gol za Concordio. 1:0.
Leva zveza Concordie Rakar jc najnovejša pridobitev tega kluba iz Maribora. Tako je Slovenec Rakar, bivši član SK Rapida, prvi polrc^el mrežo Ljubljančanov pri današnji tekmi. Ljubljana
sc šc vedno prav nc znajde. Concordia pridobi v 8 minuti kot proti Ljubljani, ki pa ostane neizkoriščen. Sledi solo napad Ljubljane po Zemljiču, ki poda Tičarju, ta pa sirelja naravnost v nasprotnega vratarja. V 10. in 13. minuti zopet kol proti Ljubljani, ki ju pa odbije Logar v polje. V 15. minuti mora Logar zopet braniti kot. V 18. minuti odbije branilec Concordie žogo na nogo Janežiču, ki jo ustavi ter strelja iz 20 metrov na gol Concordie. Žoga gre neubranljivo v gol. Ljubljana se sedaj zbere in prične pogosteje napadati, največ po krilu. Nekaj lepih kombinacij konča v rokah dobro razpoloženega vratarja. Kot proti C v 20. minuti ostane neizrabljen. V 34. minuti C. nevarno napada. Iz gneče jc žoga našla pot do gola. kjer pa sc jc odbila od gornje prečke. Sodnik vidi naenkrat napako desnega branilca Šiške nad Rakarjem v kazenskem prostoru ter prisodi popolnoma napačno 11 metrovko, ki jo Rakar spremeni v drugi gol za Concordio. Stanje 2:1. V 41. minuli po prostem strelu kot Concordic, ki ga pa Zemljič zastrelja. Po nekaj izmenjanih napadih in kolih proti Ljubljani v zadnji minuli sc je prvi polčas zaključil.
Drugi polčas.
Žogo ima Concordia. ki sc ji pa poz.na utrujenost zaradi oslre igro prvega polčasa. K temu prične padati še močan dež, zaradi česa r postane igra nezanimiva. Vse do osme minule se igra odprlo v polju. Tedaj pride napad C. do ljubljanskega gola, izsili kot. ki pa ostane neizrabljen. Napad Ljubljane mora odslej braniti več napadov C. pred svojim golom. Logar pada, vendar Jug odbije žogo srečno preko prečke v kot. V 20. minuti sledi lep napad notranjega Iria Ljubljane. Toda Tičar pošlje žogo mimo gola v out, V 22. minuti sledi incident med Pupotom in Rakarjem. Sodnik prisodi prosti strel, iz katerega «e izcimi kot proti Ljubljani, ki pa nc prinese nobene spremembe. V 25. minuti sledi že 11. kot proti Ljubljani. V 20. minuli vzame Pupo žogo Jazbecu in jo poda Lahu. ki kombinira skupaj z, Berloncljem II. in ličarjem proli nasprotnemu golu. Nato sirelja Tičar neubranljivo \ iIcmio stran gola. 2:2. Sedaj preneha dež iu igra postane živahnejša. Ljubljana energično napada. V 33 minuli zopet kot proti C., ki sa pa vratar brani. V naslednji minuti ima Janežič lepo priliko, vendar pošlje žogo v vratarja. V 37. min. nenaden napad C., Logar napačno zleli iz gola, Rakar mu izbije žogo. jo poda Pospišilu, ki zabije 3. gol za C. Concordia že v naslednji minuti napada, navdušena od številnih gledalcev na levi strani po Viitroviču zabije še zadnji gol 1:2. Sledi nekaj napadov z. obeh strani, ki pa ne prinesejo nobenega uspeha. V 44. minuti C. še zadnjič napada, nato pa sodnik od-žvižga konec.
Današnji rezultat ne odgovarja popolnoma poteku igre. Pravilen rezultat bi moral bili neodločen.
SK Mars: SK Kranj 2:1 (O: &)
Turnir SK Korotana je bil odpovedan, zato so si šli kibici preganjat dolg čas na igrišče za Kolin-sko lovarno. Novi prvorazrednih SK Mars je bil namreč za to pusto in čmerno nedeljo povabil v goste 6larega »prvorazrednika« SK Kranj, prej Korotan. Marsikomu se jc zdelo to povabilo nekoliko zgodnje in tvegano. SK Kranj je star vojščak v elitni skupini slovenskih nogometnih klubov, Mars pa 6C je šele lclos iz.kobacal iz nogometne zibelke in se priboril v prve vrste. Njegovo moštvo sestavljajo skoraj sami mladi igralci, ki doslej še niso igrali težkih tekem. Dve ekskurziji tega mladega kluba sla končali z nerodnima rezultatoma. I o pol so Marsovci ostali v Ljubljani in si omislili obisk iz Kranja. Kakšnih 3C0 radovednežev, ki mso mogli drugače ubili časa — v pričakovanju zagrebškega rezultata — jo je mahnilo na igrišče SK Slovana, da si ogledajo, česa so sc mladi nadebudni 1'oljančani že naučili. In ti radovedneži so jo prav dobro poluhtali. Današnji dan skoraj res ni bil za drugo rabi kot za izlet v kavarno ali pa na zeleno Irato. Igra, ki sta jo pokazali obe moštvi, jc bila dovolj živa in zanimiva. Začenja se že poznati, da smo poletni vročini pokazali hrbet — in ludi ona nam. Danes je bilo za Kolinsko tovarno kar nekoliko hladno,
Kranjčani so prišli na teren s precejšnjo zamudo. Ljudje so ugibali vse mogoče stvari; na vrsto je prišlo celo razpravljanje o prometni nesreči. No, pa ni bilo nič hudega.
Ob četrt na šest so prišli belo-zeleni,- kranjska Ilirija, malo za njimi pa so pritekli še plavo ma-rogasti Marsovci. Med predtekmo, ki jc pokazala mlačen in preprost nogomet ter jc končala s pičlo — 3:2 — zmago Mladike nad SK Slovanom — :n glavno prireditvijo je minul prav čeden čas, ki so ga kibici izrabili za to. da so sc pogovorili o zadevah, ki jih uganjajo med tednom.
Prve poteze so pokazale, da tekma ne bo morila duha. Živo in ostro so potekale akcije, igra se
Mariborski spori
Dvoboj SSK Maraton :SK Rapid
V lahkoalldski borbi zmagal Maraton.
Maribor. 22. avgusta.
Edini omembo vredni športni dogodek današnje nedelje je bil lahkoallelski dvoboj med SSK Maratonom in SK liapidom. Pred pričel kom dvoboja sla izrekla v imenu obeli klubov pozdrave dr. Jetmnr in PlaninSec ler izmenjala zastavice. Nalo se je pričel program:
Ifltlm zapreke: Smerdel (Miiralon) 10. t. Mtis-nik (Rapid) 1D.5. Franci (M) 20.2, Jeglič (R). Točke: Maraton (i, Rapid -I.
I0IIII m: Gcrmovšek (M) 2:51. llanzi (I!) '2:52, šlritcl (M) '2:.">8. — Točke: Maraton 12. Rapid S,
■100 m: M iii ilei.se n (R) 50.5. Holer (K') 58.2, Žerak (M) 58.8, Košir (M). — Točke: Maraton 22, Rapid 18.
30011 m: lloš (M) 10:34.4. Oermovšek (M) 10:30.4. C-lcer (I!) 11:12. — Točke: Maralon 20, Rapid 21.
Skok v višino: Musiiik (R) 105, Lužnik (M) 165. Verzel (R) 105, Smerdel (M) 100. — Točke: Maralon 33. Rapid 27.
200 m: Miihleisen (I!) 25.3. Musiiik (R) 25.5, Vidic (M). Lužnik (M). — Točke: Maraton 30, Rapid 34.
Štulcta IX 100 ni: Rnpid (Verzel. Visnovič. Miihleisen, Holer) 3:53,5, Maraton (Franci, Koler, šlrucl, Žerak) 3:50,4. — Točke: Maralon 53, Rapid 51,
ie hitro prenašala iz ene polovicc polja v drugo. I on jc dajal Mars, ki jc to srečanje vzel kar lepo zares, lako je prav! Nogomet je borbena igra, nc pa filozofiranje! Vendar prvi polčas ni mogel nc eni nc drugi strani preskrbeli zadetka. Mars je napadal ostro, preprostejše kot Kranj, zato pa tudi nevarnejše. Kranjska halflinija je kmalu utonila. Do konca je le šc levi half strigel s prsti nad vodno površino. Obramba je bila zanesljiva — M.arlelanc in Unterreiler — imela je pa ob slabili halfih kar preveč opravka. V napadu sla se nad ostalimi od-| likovala levo krilo in Sovine, pa tudi sama nista j mogla bogve koliko opraviti. V sredi je hudo šepal , Golob, ki jc igral prej ceoterhalfa kot srednjega j napadalca. Ta napad si ne zna izdeiavali zrelih šans. —
V 12. minuti jc stari branilcc Klingenstcin, ki jc igral danes desno zvezo, lepo postavil 1:0. Isti igralec je v 24. minuti povišal na 2:0. Obetal sc je treji gol, pa so ga obotavljajoči se brez. polrebe za-packali. V zadnji minuli je Kranj po Sovincu znižal na 2:1. In tako jc seveda ludi ostalo.
Tale novi Mars obeta. Moštvo nekaj zna. pa si zna tudi pomagati z dobrim startom in veliko borbenostjo. Zdi sc nam, da bo v bližnjih prven-I stvenili tekmah zaigral kar lepo in koristno, tako ] da bo še za marsikakšnega nasprotnika trd oreh. j Igralci so telesno precej dobro razviti, žogo kar I dovolj obvladajo in pred golom ne slepomišijo, Vra-I lar Pavlica jc prav talentiran in ya ni lahko ugnati.
Sodil jc odlično g. Doberlet. Najbrž bomo z njim dobili prvovrstno moč, ki bo kos tudi drugačnim tekmam kot so v prvem razredu. Dobrih sodnikov dandanašnji zelo rabimo.
♦
Zagreb: Gradjanski : Jerlinstvo (Belgrad) 0:0 (2:0). Na levem krilu je igral v moštvu Gradjan-skega bivši igralec. Ilirije Zupančič, ki je pokazal odlično igro.
Split: Hajduk : Bask 3 : I (2:1).
Skok oh palici: Radič (R), Smerdel (M) 320. Filipič (M) 300, llanzi (Ii) 270.
Trosknk: Lončarič (M) 11.52. llanzi (Ii) 11,31. Franci (M) 11.19, Jeglič (I!) 10.78.
Krogla: Vidic (M) 11.82, Smerdel (M) 10.58. Jeglič (R) 10.:;7. Radič (Ii) 0.88.
Disk: Radič (It) 35.38. Smerdel (M) 30.22, Vidic, (M) 29.33. Fink (Ii) 29.02.
Skupno stanje točk: Maraton 58. Rapid 50. Belgrajski šport------S2 0.22
Belgrad: Jugoslavija : Slavi ja (Sarajevo) '2:0 (1 : 0), Hašk : Bask 2:1 (I : 0).
Železničar :Maribor 5:2 (3: t)
V nedeljo popoldne sc jc na Stadionu SK Železničarja odigrala prijateljska tekma med Železničarjem in Mariborom, ki sc je končala z zadušeno zmago Železničarjev 5:2 (3:1). Oba kluba sta preizkusila par mlajših moči, ki so se pa le deloma obnesle. Popolnoma je odpovedala obramba Maribora V predtekmi so nastopili juniorji obeli klu kov in so tudi tukaj Železničarji odnesli zasluženo zmago 1:0.
Lahioatleisho državno prveitstvo v Zagrebu
Zagreli. 22. avgusta. Danes se je nadaljevalo lnhkonllelsko državno prvenstvo. Rezultati so naslednji :
800 nt finale: I. Srakar Franc (C) '2;0:!.'2, 2. Žorgu Franc (Mura, Murska Sobota) 2:05.2, 3. Junek (C) 2:08, I. Komik (Maraton) 2:10.1.
Vedno bliže Suniandru
Salamama, 22. avg, AA. Davi je poveljstvo nacionalističnih čel izdalo komunike, ki pravi:
Na siuitaudrski fronti so naše čele zavzele še kraj Tusisuro in Sulajo (Sernvo?). Nasprotniki so si nu vso moč prizadevali, da bi obdržali svoje postojanke iu so celo prešli \ protinapad. Nacionalisti pa so tih odločilo odbili, lako da so se z. znatnimi izgubami morali ponovno uaiuknil'. Prodiranje nacionalistov proti severu ~e nadaljuje.
Na hi-kajski fronti ni bilo važnejših dogodkov. Na teruelski fronti so republikanci izvršili napad | > r i Molinaru. n so bili odhiti.
Naše letalstvo je včeraj in danes .-oslrclilo 18 republikanskih
Temeljni kamen za barjansko cerkev blagoslovljen
Ljubljana,
avgusta.
Stara želja Barjanov se je pričela uresničevati: vsako Iclo zrastejo na nekdanjem močvirnem Barju nove hiše, vsako leto sc plevelnati travniki spre. miniajo v plodne njive in sadovnjake. Sedaj pa sb dobili B arjani tudi pogum, da si zgradc krono kul-tiviraniu svojih polj, namreč svojo cerkev, katero 60 si lako dolgo želeli. Trnovska župnija, pod katero Barja tu spadajo, se je vedno trudila za zgradbo barjanske cerkve, loda vedno je zgradbo oviralo pomanjkanje sredstev Pokojni g. Kosler je zapustil znaten znesek za zgradbo barjanske cerkve, ki naj bo posvečena sv. Mihaelu. Mestna občina jvi jc dala lep travnik oh stezi med barjansko šolo iii Ljubljanico. Tako so bili omogočeni začetki barjanske cerkve, ki so io letos že pričeli graditi. Cerkev grade na močvirnih tleh in so zato morali zabiti mnogo pilotov v zemljo. Zgradili so ze zidove v pritličju iz samega domačega kamna, tako da že sedaj vidimo obrise bodoče barjanske cerkve
Danes popoldne je bila blagoslovitev temeljnega kamna za lo ccrkev. Slovesnosti sc jc udeležilo /e'o mnogo Barjanov in Trnovčanov, izmed odličnikov pa zastopnik škofa g. stolni prošt in generalni vikar Nadrah, ljubljanski mestni župan dr. Adlešič z občinskimi svetniki |>olk Andrejko, BorStnarjem, Jarccm, Pavlioom, Uscnikom, dr. Kli nariem, prol. Osano in drugimi, dalje trnovski /upnik g. Cegnar ler predstavniki drugih obl.c.li.
Ob pol 2 popoldne so Trnovčani v sprevodu odšli na Barje. V sprevodu ic jezdilo več konjenikov v narodnih nošah, dalje so ne peljale na okrašenih vozovih narodne noše ter salezijanska godba z. Rakovnika, ki je ves čas. lako med sprevodom, kakor po/nejc med prireditvijo, lepo igrala.
Prošt Nadrah jc ob asistenoi številne duhov ščino blagoslovil temeljni, oziroma vogelni kamen bodoče barjanske cerkve Trnovski kaplan g. Mat-kovič ic predstavil množici odličnike, g. žnpan dr. Adlešič je kol patron trnovske župnije i/rekel željo, da bi bila nova cerkev v dušni blagor Barjanov. V vogelni kamen jc bila n-tlo vzidana svinčena plošča z latinskim besedilom, ki gi je razlolmačil zbranim vernikom g. Matkovič. Na tci svinčeni plošči jc napisano pismo o ustanovitvi barjanske cerkve. G. obč. sv. Jarc jc v temelj cerkve po'ožil srebrn kovanec, ki bo poznejšim rodovom priči, v katerem času jc bila cerkcv zidana.
Velik in pomemben govor jc ime! nato prost Nadrah, ki je razložil s:mbole temeljnega kamna in temeljnega zidu v primeri s cerkveno skupnostjo katoličanov.
Pri blagoslovitvi jc krasno prepeval zbor barjanskih deklic.
Po blagoslovitvi in po govoru g. prošta ic sledilo darovanje, ki sc ga je udeležilo razveseljivo število moških in žensk.
Barjani upajo, da bodo svojo cerkcv v kratkem dogradili in spričo njihove požrtvovalnosti jim morejo drugi Ljubljančani lc želeti, da bi se njihov načrt čim prej uresničil.
Škof dr, Rožmara na šentviški razstavi
Št. Vid nad Lj., 22, avgusta.
Med številnimi odličniki, ki so obiskali šentviško obrtno razstavo, moramo omenili tudi škofa dr. Grcgorija Rozmana, ki je šentviške obrtnike počastil s svojim obiskom v soboto popoldne. Sprejel ga jc predsednik razstave :;. Vrhovec, ki jc škofu-razkazoval vse oddcll-.c razstave. Skof dr. Rožm m se jc pozorno zanimal za razstavljene izdelke ter se ljubeznivo razgovarjal z vsakim posameznim razstavljalcem.
Skupno jc obiskalo do danes, ko jc zaključek, razstavo nad 6000 obiskovalcev, kar pomeni uspeh, ki ga šentviška razstava dosedaj še ni doživela. Ce ne upoštevamo nekaj izjem, moramo reči tudi, da je bila šentviška razstava obenem razprodana. Srbi in Hrvati pa tudi domačini so po večkrat pokupili razstavljeno pohištvo.
Danes sc je razstava zaključila z žrebanjem vstopnice, na katere pripade kuhinjska oprema. Številko priobči torkov Slovenec«. Popoldne pa jc bila tudi velika veselica na vrlu g. Cirmana.
Okostja madžarskih upornikov v gramoznici
Maribor, 21. avgusta.
V veliki občinski gramozni jami na Tezou poleg Tržaške ceste so odkrili delavci pri kopanju gramoza človeške kosti, Lež.alc so globoko |>od površjem, kake 3 -1 metre, ler so bile ž.e precej preperelc, lako da so se poznali Ic ostanki iobanj in nog, Poleg enega okostja so našli šc zarjavel železen predmet v obliki ključa. Pri kopanju so delavci okostja precej poškodovali, ker jih skraji med gramozom niso opazili. O najdbi so liilc takoj obveščene oblasti ter si jc okostja ogledala komisija okrajnega glavarstva, na lice mesta je bil pozvan (udi prof. Bas. Strokovnjaki so ugotovili, da morajo ležali kosli v zemlji kakih 70 do 80 let, ni pa se dalo ugotovili, na kak način bi bila ta
Met krogle: I. Kovučevlč (f) 13.77. 2. Marjan (ZAHK) 18.55, 3. Kleni (Jug.) 13.30,0, Jeglič (l'la-l nina) 12,03.
Skok s palico: 1. Rakov (Juh.) 3.50. 2. Lenaril (BSK) 3.40. Oros/v (Ilirija) 3.30.
Skok v daljavo: I Kallav (Maralon) 077. 2. dr. Buralovič 071. 3. Laznrevič (Jug.) 057.
Štafeta 4x400 m: I. Maraton (Z) 3:37.1, 2. Concordia 3:41.2, 3. Macabi 3:44.2.
10.000 m: I. Šindelar (C) 35:23.2. 2. Starman 35; 30, 3. Krajcar 37:15.3.
Finale 200 m: 1. Klink BSK 23.7, 7. Bruno 23.7, 3, Kalalinič (Hajduk, Split) 24.3. 5. Klinar (Gj 24.7.
Met kladiva: I. ing. Stepišnik (!| 43.58, 2. Goič (Hašk) -12.12, 3, Majetič (Zask) 38,47,
Rdeča poročila
Valencija. 22. avgusta. \ A. Službeno poročilo vojnega ministrska, ki je bilo izdano snoči ob 22 nojilaša, dn so nacionalisti nu severni fronti zavzeli Vego. da so pa p r i tem utrpeli velike izgube. Zaman so si prizadevali, da bi zavzeli vladne postojanko pri Oiilenedi In Arseni, Po izjavi nekega italijanskega narednika, ki je bil ujet pri poslednjih bojih na severni fronti, si' na nacionalistični strani borijo štiri ilalijanske divizije redne vojske.
Na teruelski fronti so bile vladne čele pri.-:-Ijene umakniti se v Choji Onemadi. zaradi hudih napadov sovražnika.
okostja prišla na to mesto. Pomagala pa je jin tem ljudska govorica in zgodovina I.cla 18-18 so bili v llaliji veliki boji, pa so korakale po Tržaški cesti neprestano vojaške čete na italijanska bojišča Med tc m i četami jc bi! tudi polk madžarskih hn/arjev, ki se jc pa v Mariboru uprl ter ni bolel na bojišče. Polk jc bil razorožen, kolovodje upora |ia postavljeni pred vojno sodišče, ki ic štiri izmed njih obsodilo na smrt. Ustreljeni so bili pred Mariborom v gozdu poleg Tržaške resic ler na licu mesta pokopani Med ljudmi sc je sc dolgo govorilo o tem dogodku, polagoma jc govorica obledela, zabrisala pa sc ni niti do današnjih dni. Sedaj jc slučajno odkritje okoslij teh upornikov potrdilo resničnost omenjene govorice
Smrtna nesreča v zagorskem rudniku
Ljubljana, 22 avgusta
V soboto zvečer ob 10 .so v Ljubljano pripeljali smrtno nevarno ranjenega 46 letnega rudarja \n tona Zorka i* Zagorja. Zorko ie delal v sobolo skupno s svojim tovarišem Jožetom Zoharjem v rudniku Kolredež.u Plaz premoga sc je med delom vsul na oba. Prihiteli so drugi rudarji, ki s > morali več ur delali, da so oba izkopali. Zorko jc bil še pri življenju, medlem ko sc je Žohar pod plazom zadušil, oziroma podlegel notranjim poškodbam Zorka je na ljubljanski postaji prevzel reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima Zorko zlomljenih sedem reber.
Kongres JUU
Sko|djc, 22. n\g. ni. Dam- ob dopoldne i' bil tukaj 17. kongres Jugosl. učiteljskega /.druženja. Kongresa se je udeležilo okrog 2000 učiteljev. Predsedoval jc predsednik Dimnik, ki je v daljših izvajanjih govori! o potrebah učiteljska. Nalo je imel predavanje Sltijan Kapelanovič. učitelj i/. Klfoplju, o vlogi učiteljska pri osvoboditvi Južne Srbijo. Kongres se jutri nadaljuje.
Genera'u Naumoviču bolje
Belgrail. 22. avg. m. Ponesrečenci avtomobilske nesreče |tri I'žicah, ki se zdravijo v glavni vojni bolnišnici, še vedno niso izven smrtne nevarnosti. Samo stanje generala .lovnim Nauinoviča se je /boljšalo. Nasprotno jia sc je stanje njegove gospe so|>roge precej poslabšalo, enako ludi slanic njegovega sina. Prav lako gre nu slabše zdrlivje narednika Josipa Dobrovoljca. Edino šofer jc toliko okreval, da I »o v dveh dneh lahko zapustil bolnišnico.
Ponesrečenci in poškodovane
V Ribnici je v gozdu brcnil konj 03lelncga hlapca \ntona IVčeln ler mu zdrobil desno nogo pod kolenom. — V Colšnicuh |iri Litiji se je ponesrečil progovui delavec \iiton Grabner. ki je dobil hude notranje poškodbe. — Pri delu na pln-nini Tamar je |iudel s strehe neke stavbe 27 letni obmejni stražnik Iiragoljuh Radič, doma i/, šunui-»lijo. Snirlno nevarno se je |ioškoilovnl na glavi, obenem fin mu je poškodovana tudi hrbtenica. Mehanik Konrad Pepel iz Mozirja se je peljal s svojim avtomobilom v sobolo zvečer mimo Domžal. \;i ovtolllobil jih sla se mil zadal obesila dva moška. Pepel ju je pozval, naj se odstranita, nakar je nastal prcle|i. V jirelepu je eden od vsiljivcev 1'epela dvakrat sunil z nožem v hrbet. K sreči Pepelove poškodbe niso nevarne. — V Novi vusi i a Blokah je bila na počitnicah Zngrebčankn Mura K. I/ neznanega vzroka si je |irere/,ala žile na rokah. Zdravniki v ljubljanski bolnišnici se Ini-(I i jo. da ji rešijo življenje.
Mariborski drobiž
žetev smrti. V bo :iiš-.i;.'i Je '.."ir.i p.cvžtlka-rica 'Terezija VuceJ. — V HI trči tir; l.mibu i ;e ugrabila smrt 07-lelno soprogo lastnika znane gostilne |>ri kolodvoru gonpo Fr. Posti. — Naj počival . .hiru.
Razbojniška drznost. V soboto /večer -la šia 13-lclni dijak Adolf NVinter in njegov tovariš ir-le sljirosli Franc Kocjan /, Meljske ceste |>o vino. vsak s svojo steklenico v roki. Ko sla prišla v Trdinovo ulico, sla srečala dva ne|W>znana kolesi,rj;:. Moška sla oba dečka ustavila, eden je zgrabil \Vi|itei .a, drugi pa Kocjana ter sla od njiju zahtevala denar. Ivo sta se funta začela dreti, je eden naglo iztrgal \\ interjii 50-ilinarski novec i/, rok, nalo |>.i sl.i oba la na koleni ler pobegnila. Roko je stroj raztrgal v Mariborski tekstilni tvornici pomožnemu delavcu Antonu Svenšku. I'r -pe'ji |i s.i ga v bolnišnico
/elezui štedilnik je holel nkra-ti. Posciduik pri Sv. Križu nad Mariborom je zalolil v svoji \inicariji nekega moškega in zimsko, ko sla razdirala njegov železni štedilnik, da bi ga poleni prodala kot slaro železo. Illade je moškega prijel ler ga privodol na oroŽniško puntajo.
+
Nemila usoda je po dolgi, mučni bolezni nenadoma iztrgala i/, naše srede preblagega soproga, očela in strica
Avgusta Mgžiča
posestnika in železničarja v pokoju
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 23 avgusta oh 5 popoldne iz. hiše /alosti Dravljc št. 36,
Žalujoča soproga
in ostalo sorodstvo.
Primorske vesti
Enega so zaprli, drugi jim je ušel
Že dolgo časa je vznemirjal bližno in daljno okolico nepridiprav Miroslav škerjio, ki ima na vesti že več roparskih vlomov, običajnih tatvin in drugih nasilstev. Ljudje so se ga zelo bali, kar je dobro vedel, zato jih je šo nalašč strahoval. Pred dvema mesecema pa je napadel Ivana Bon-čino, ki se je ravnokar vračal od živinskega sejma, kjer je prodal par debelih volov. Tolovaj je Bon-čino naskočil z. nožem, ga zaklal, mu jiohral denar, truplo pa pustil ležati na cesti. Pri Bončini je našel samo 300 lir, ker jo bil nesrečnež toliko moder, da je glavni izkupek od volov, to je 1000 lir, oddal svoji sestri, da jih nese domov. Sežansko orožništvo je začelo iskati tolovaja in mu je bilo že večkrat za petami. Pri neki priliki so ga orožniki že obkolili v mali kolibici sredi gozda, kjer je prenočil, toda morilec je neoblečen planil skozi okno in orožnikom zopet ušel. Potikal se je po gozdovih, se prikazal sedaj tu sedaj tam, zahteval hrano, denar, pijačo, potem pa zopet izginil. Pred nekaj dnevi pa so orožniki zopet srečali morilca. Vozil je motorno kolo, nu katerem je sedel tudi neznanec, bržkone njegov tatinski tovariš. Orožniki so ju pozvali, naj ustavita, toda škerpo je vozilo še bolj zapodil, nakar so orožniki rabili puške. Škerpov tovariš se je ranjen zvalil na tla, medtem ko jo je morilec zopet odnesel, a ne za dolgo časa, kajti že naslednjo noč ga je |>osebno močna orožniška patrulja izsledila in aretirala. Sedaj se nahaja v zaporu in čaka na sodbo. Prebivalstvo vsega okraja pa se je globoko oddahnilo, ko je zvedelo, du je nevarni tolovaj pod ključem.
Sežansko orožništvo je tudi dalje časa iskalo nekega Miroslava Skupega iz Vipave, ki je obtožen tatvine in je za njim poslana tiralica od sodnih oblasti. Orožništvu ie bilo javljeno, da se Skupek nahaja v hiši Stankota Kobala. Policijski agenti so hišo obkolili, toda, ko so vstopili v stanovanje in jih je Skupek zagledal, je iztegnil revolver izza pasa ter ga nameril na nje, rekoč, da l>o vse jiostrelil, ako se kdo samo premakne. Istočasno pa se je sam hrbtensko umikal proti vratom. Ko je bil na pragu, se je bliskovito obrnil, skočil na dvorišče ler od tamkaj brez vsakega sledu izginil. Pri Kobalovih je celo pustil svoje kolo. o katerems e je pozneje skazalo, da je bilo tudi ukradeno in sicer Avguštinu Nusdorferju iz Vipave. Skupeka še do danes orošništvo zaman išče. Ljudje mnogo govorijo o tem čudnem begu, ko je bil takorekoč že v rokah pravice.
Strela je upepetiia drevo
Iz Cerknega poročajo, da je tamkaj divjala strašna nevihta, ki je obiskala predvsem Sebrelje. Treskalo in grmelo je s takšno silo, da so ljudje ponoči vstati in začeli prižigati blagoslovljen ogenj. Nesreče sicer ni bilo nobene, toda na posestvu Marije Svetičič je stala starodavna ogromna smreka, v katero je strela udarila ter jo takoj zažgala in upepelila. Kaj podobnega prebivalci tega kraja še ne pomnijo. Tam, kjer je prej stala tolikanj občudovana smereka, je. sedaj kup pepela. O tem čudežu sedaj vsi govore, ker je zares nepojmljivo, kako more strela drevo tako ogromnega obsega v nekaj trenotkih spremeniti v pepel. Škode po poljih nevihta ni napravila velike.
Štiri nesreče z razstrelivi
Zadnje čase se vedno bolj in liolj množijo nesreče, ki jih povzročajo topovski izstrelki izza časov svetovne vojne. Ali oblastvena navodila niso zadosti odločna ali pa so posamezniki, ki imajo s temi stvarmi poklicno opraviti, |>ostali tako neprevidni, dejstvo je, da so sedaj po 20 letih, odkar je vojna končana, takšne nesreče bolj številne,' kakor so bile v prvih povojnih, ko je bila goriška zemlja z granatami kar posejana. Zadnjič smo poročali o treh smrtnih nesrečah te vrste, ki so zahtevale tri mlade žrtve. Danes moramo poročati o novi takšni nezgodi, ki se je pripetila v Logu pri Kanalu. Dva slovenska fanta Leopold Samec in France Stanek. doma iz Kala pri Kanalu, sta v tamošnjem gozdu prekopavala zemljo, iskajoč stare izstrelke. Naletela sta na granato težkega kalibra. Stanek jo bil bolj moder ter je svojega tovariša svaril, naj nikar ne razbija po njej, ampak naj jo odda vojaškim oblastem, da jo bodo izpraznile. Toda Samec je imel gluha ušesa. Z navadnim kamnom je začel razbijati po granati, da bi jo odprl in iz nje pobral smodnik. Naenkrat pa se je granata vnela in sledila je strahotna eksplozija in Samca popolnoma razmesarila, lako, da je smrt nastopila v istem hipu. Toda granata tudi njegovemu tovarišu Staneku ni pri
Rcbrčan:
zanesla, čeprav je bil nekoliko oddaljen. Dobil je po vsem telesu prav nevarne poškodbe. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je bil sicer pri zavesti, toda zdravniki ne upajo mnogo, da mu bodo mogli rešiti življenje.
Žrtev eksplozije poslal tudi delavec Severin Santes, doma iz Podgorice, ki je delal na cesti pri Solkanu. Nastavil je diiiamitno patrono za strel, ki pa je predčasno počil, tako, da se nesrečnež ni mogel pravočasno umakniti. Dobil je hude poškodbe po vselil telesu. Nahaja se v bolnišnici, kjer pravijo, da stanje ni življensko nevarno.
Na Banjščici se je 20 letni Janez Uršič igračkal z. neko razstrelivno snovjo. Patrona mu je kar naenkrat v roki eksplodirala. Uršiču je odtrgala levo roko, po obrazu in na prsih pa je dobil hude poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer bo čez nekaj tednov okreval, ako so ne pojavijo kakšne nove motnje.
V Vrtojbi je Konstantin Trpin prekopaval zemljo. Cisto slučajno je zadel ob izstrelek, ki izhaja še iz svetovne vojne. Zadel pa je tako nesrečno, da je granata takoj eksplodirala in Trpina dobesedno preluknjala po rokah in jio nogah s koščki železa. Tudi njega so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima izstrelke tudi na hrbtu. Operacijo je Trpin dobro prestal in upajo, da ga bodo po enem mesecu zdravljenja odpustili zdravega.
Drobne novice
Artur Lasciak Bej — po rodu iz Gorice, verjetno iz družine Lesjakov — ki je v Egiptu zaradi svoje glasbene nadarjenosti prišel do visokih časti in do plemiškega naslova, je imel v Gorici
dobro obiskan glasbeni večer, posvečen izključno njegovemu glasbenemu delu v A ve Mariac, ki ga je skomponiral na čast Svetogorski Materi božji. Prireditev jo imela velik uspeh.
V	Sočo je pri Solkanu strmoglavil avtomobil Ouerrinije Venturinija, ki jo neprevidno vozil na ovinkih. Potniki so z. vozom vred v velikem loku zleteli v reko, ki pa na tem mestu ni globoka, lako da razen prask potniki niso odnesli večjih poškodb.
Nu cesti na Sveto Goro se je pripetila nesreča na ta način, da se je kmetski romarski voz prevrnil in so bile pri tej priliki tri ženske iz Beneške Slovenije več ali manj hudo poškodovane.
V	Gorici so orožniki aretirali Miroslava Slo-parja, istega, ki je bil pred nekaj leti že kaznovan s konfinacijo. Stopar je bil prijet kar v uradu. Istega dne je orožništvo zaprlo tudi trgovca Breščaka. 0 vzroku aretacij policija ni izdata nobenih pojasnil.
Anton Caharija, uradnik na občinskem uradu v Ilirski Bistrici, ki je bil nedavno aretiran in odgnali pred sodišče v Reko, kjer se je moral zagovarjati proti očitku, da je zapravljal občinski denar, je bil spoznan za nedolžnega in oproščen. Pravijo, da ho državno tožilstvo sedaj zahtevalo sodni postopek proti onim, ki so ga po nedolžnem spravili pred sodišče.
Po 23 letih sc je vrnil iz Rusije Silvester Go-dina, doma iz Skednja pri Trstu. Doma so ga imeli vsi za mrtvega. Pripovedoval je, da živi v Sibiriji še dosli Slovencev.
Slovensko časopisje je sedaj lahko dobiti v večini tržaških kavarn. Tudi hrvatske časopise v zadnjem času imajo. Gostje naj te liste mirno zahtevajo, pa bodo postreženi.
Za junaško bojevanje v Abesiniji so bili odlikovani z italijanskim vojaškim križcem Faletič Ignacij iz Ravni pri Livku, Martinič Karel iz Idr-skega in Hrast Ivan iz Livka.
FOTOAMATER
Važno za lastnika matih kamer
S fotografijo v malem formatu je bil napravljen v fotografski tehniki velik korak naprej, pomnožilo pa se je z njim tudi število razočaranih fotografov, ki so opustili velike formate in se oprijeli majhnih ali celo najmanjših formatov. Večina je namreč pri tem prezrla, da zahteva takšen prehod ne samo drugačno delo pri snemanju, temveč temeljito predrugačen postopek tudi v vseh procesih po snemanju. Manuelna snemalna tehnika je z majhnim formatom sicer precej olajšana, zato pa zahteva negativni in pozitivni postopek celega mojstra, ki svoje delo zelo dobro razume in obvlada. Končni cilj fotografiranja z majhnimi formati je namreč pretežno povečava, z izhodiščem v prav majhnem negativu ali celo samo v majhnem delu negativa, ki pa mora biti zato primer tehniške popolnosti.
Posebno važno je vprašanje zrna. Omenili smo že, da sestoji negativna slika iz finih, različno velikih, v želalini neenakomerno porazdeljenih zrnc črnega kovinskega srebra. Ta zrnca niso položena v želatino tesno drugo poleg drugega, temveč je med njimi prazen, večji ali manjši trans-parenten presledek. Ti vmesni mikroskopično majhni presledki prepuščajo pri zelo velikih in raztegnjenih povečavah več svetlobe, kakor jo more priti skozi zrnca ali njihove skupke. Tako se zgodi, da nastanejo na povečanem pozitivu večje ali manjše črne pike. odgovarjajoče trans-parentnim točkam na negativu. Takšni povečavi pravimo, da jc zrnovita. Tonsko je raztrgana in kontura risbe ni več tako precizna, kakor smo jo vajeni pri nezrnovitih povečavah. Vzrok je lahko dvojen: ali je imela negativno tvorivo že samo po sebi groljo zrno, ali pa je bilo razvijanje napačno.
Glede drobnozmatega tvoriva ni stiske. Tovarno so zelo dobro rešile svojo nalogo. Posrečilo se jim je, da so povečale splošno občutljivost tvoriva in zboljšale emulzijo ludi v pogledu zrnja
—	nekaj, kar se je zdelo še pred kratkim nezdružljivo. Nekaj drugega je razvijanje, ki ga mora oskrbeti fotograf sam. Z nepravilnim razvijanjem v neprimernih razvijalcih in neupoštevanjem nekaterih važnih okolnosti pri osvetlitvi in med razvijanjem nastane zelo groba usedlina črnega srebra. Stvorijo se večji ali manjši skupki zrnja in se tako povečajo ludi prej omenjeni trans-parenlni presledki med njimi. Negativ s takšno napako ni primeren za večje povečave. Imamo sicer sredstva, s katerimi je mogoče kemičnim potom izpremeniti grobozrnate negative v drobno-zrnate, vendar je enostavnejše in sigurnejše, če skušamo že v razvijalnom procesu doseči čim bolj drobnozrtano usedlino kovinskega srebra. To pa je mogoče le v posebnih razvijalcih za drobno zrno
—	čc upoštevamo še nekaj okolnosti, ki so bi-
Od negativa do pozitiva
Desenzitirano razvijanje
Postopek sam jo zelo enostaven. Zeleni pi-nakrlptol razredčimo za desenzitiranje z vodo v razmerju 1:10.000. Razredčen je mora biti tako močno, ker bi sicer desenzibilizator plast pobarval. Rumeni pinakriplol smemo uporabljati v nekoliko močnejši koncentraciji, ker je skoraj brezbarven ter se tudi barva plasti ne prime. Nato Itoložimo v razredčeni desenzibilizator ploščo ali film — ortohromatsko tvorivo pri rdeči temnični svetilki, panhromatsko pri zeleni — in ga pustimo v kopeli dve do tri minute. Cim debeljša je svetločutna plast, tem dalj časa mora ostati negativ na površju plasti in se le polagoma zajeda tudi v globino. Po dveh do treh minutah vključimo oranžno temnično svetilko in (»oložimo negativ, ki je sedaj že narkotiziran, v pripravljeni razvijalec. Izpiranje ni potrebno, le pri razvijanju z metol-hidrohinonoin je priporočljivo vmesno iz-plakovanje (do 20 sekund). Nadaljnje razvijanje se od običajnega razvijanja prač nič nc razlikuje — 7. edino izjemo, da razvijamo pri prijetni oranžni svetlobi. Kljub narkozi je priporočljivo, da razvijamo panhromatsko tvorivo pri indireklni oranžni svetlobi, ortohromatsko pa v Isti razdalji od svetilke, kakor pri običajnem razvijanju. Pod nobenim pogojem pa ne smemo razvijati niti orto- niti pan-hromatskega desenzitiranega tvoriva pri rdeči svetlobi. Pod vplivom rdeče svetlobe bi se uničil del latentne slike, izgubil bi zlasti risbo v senčnih partijah negativa in dobili bi trd negativ, sličen prekratko osvetljenim negativom (Herscbelov efekt).
Ce je primešan pinakriptol razvijalcu, položimo negativ v razvijalec in ga pri rdeči ali pri zeleni svetlobi razvijamo dve do tri minute, na kar vključimo oranžno svetilko in ga pri oranžni svetlobi razvijamo do konca. V skrajni sili smemo razvijati tudi pri sveči, če je primerno oddaljena od razvijalne skodele. Poldrugi meter do dva metra razdalje zadostuje.
Vsi desenzibilizatorji učinkujejo podobno kakor bromove soli: zabranjujejo tvorjenje mrene in nekoliko zadržujejo proces razvijanja, ki ga je za približno tretjino razvijalnega časa podaljšati. Le razvijalci, ki vsebujejo hidrohinon, postanejo |>o učinku rapidni.
Ustaljevati je le v okisani ustaljevalni kopeli.
Desenzitirano razvijanje je mogoče tudi v dozah in tankih, s predkopeljo ali pa s pinakrip-tolom. primešanim razvijalcu pod pogoji, ki smo jih žc opisali.
Raztopina pinakriptola je zelo izdatna in dobro shranjena tudi obstojna. V 200 ccm raztopine de-scnzibiliziramo z uspehom najmanj tri trake filma velikosti 6/9.
Koroške novice
Pretresljiva nesreča
jo zadela Wcberjcvo družino iz Rožeka. Najstarejši sin, 17 letni Frančišek Weber, jc hotel natakniti jermen na transnnsijo. Pri tem je ravnal tako nesrečno, da ga je jermen zagrabil za trebuh, mu pretrgal jetra, nato pa ga treščil ob zid. Fant je imel še toliko moči, da se je privlekel na dvorišče, kjer so ga našli domači nezavestnega. Pol ure nato je izdihnil. Franček je obiskoval obrtno šolo in bi jo bil prihodnje leto končal, nakar bi prevzel vodstvo mizarskega obrata. Oče mu jc umrl pred tremi leti, zato je za nesrečno mater-vdovo ta nesreča tem hujši udarec W«berjevi 60 poznani kot zavedna slovenska družina v Rožeku, zato jo smrt mladega, ambicioznega fanta tudi v narodnem življenju napravila nenadomestljivo vrzel. V tej zvezi postane nerazumljivo neokusno vedenje nemških turnerjev iz Vrbe. ki so 6e kot sošolci pokojnega udeležili pogreba. Njihov govornih se je poslovil od pokojnika z besedami: »Dcutschcr Kamerad, die besten Griisse deiner deutschen Kameraden!« Ob odprtem grobu in vpričo žalujoče slovenske matere je bila izgovorjena ta brutalna laž. Celo navzoči pošteni Nemci so se nad to surovo netaktnostjo nemškega turnerja javno zgražali, Brezvest-nost nekaterih nemških šovinistov gre tako daleč, da cclo ob svežem grobu žali najplemenitejša človeška čustva.	AKO.
Sfovensfia propaganda
Pod tem naslovom prinašajo celovške »Freie Stimmen« dopis iz Brnce, v katerem pravijo: .Kaže, da se Slovenci onstran meje in sicer tisti krog, ki se mu imamo zahvaliti za neprestane napade in svojevrstno poročanje o Koroški, vse bolj zanimajo za našo občino, kajti obiski z onstran Karavank se vedno bolj množijo. Tako so v juliju prišli v Brnco jugoslovanski študenti in so prinesli s 6eboj naši mladini v dar slovenske knjige in jim hkrati obljubili večtedensko prosto bivanje na Adriji kot nagrado za slučaj, če bodo pridni, to se pravi, če bodo dostopni za slovansko misel. Na Adriji da bodo občutili, kako velike pravice in svobodo uživa slovenski narod v jugoslovanski državi in da bodo to stanje lahko primerjali z bajč tako slabim položajem slovenske manjšine pri nas v Avstriji.« — Isti list je početkom počitnic rotil in pozival vse nemške letoviščarje. ki nameravajo obiskati za-mejne Nemce, naj nesejo s seboj nemške knjige, časopise in revije ter naj jih podarijo zamejnim nemškim bratom, »ki so če6to prerevni, da bi si mogli kupiti nemškega čtiva,«	AKO.
Smrtna nesreča iO-letne deklice
Hidla Kušnikova iz Rut v Važenburgu, Podjuna, se je po neprevidnosti preveč približala trans-misijskemu jermenu, ki je gonil mlatilnico. Jermen je zgrabil deklctce za lase in ji posnel vso kožo z glave z ušesi vred. Težko poškodovano deklico so takoj prepeljali v celovško bolnišnico, kjer pa je še isti dan ponoči v groznih mukah izdihnila.
AKO.
Pri kopanju utonil
Peter Melha pd. Pavličev iz Rožeka sc je kopal v Baškem jezeru. Pri tem ga je prijel srčfll kfč +n ker ni bilo v bližni nobenega kopalca, da bi ga rešil, jc nesrečni fant utonil.	AKO.
■■■■HHHHBMHHMHai
stveno važne za uspešno delovanje takšnih razvijalcev.
Prvi pogoj za uspeh leži v osvetlitvi, ki mora biti vedno bogata. Kot približno merilo za osvetlitev naj velja pravilo, da je odšteti od splošne občutljivosti negativnega tvoriva 3/,o" DIN. Vzrok temu je v posebnostih razvijalcev za drobno zrno, kojih aktivnost in učinkovanje v globino je kakor pri izenačevalnib razvijalcih zmanjšana. Večinoma vsebujejo precejšnjo količino natrijevega sulfita, toda zelo malo alkalij, ali pa le manj aktivne alka-lije. Zaradi tega razvijajo najšibkejše ulise svetlobe tako rahlo, da jih ni mogoče kopirati. Da dosežemo primerno risbo tudi v senčnih partijah, na katere učinkuje pri osvetlitvi najmanj svetlobe, moramo brezpogojno osvetliti nekoliko močneje iu se odpovedati ugodnosti, da bi v polni meri izkoristili splošno občutljivost tvoriva. Prav isti slučaj je pri izenačevalnib razvijalcih. DIN-vrednost negativnega tvoriva se določa namreč |io razvijanju v energičnem metol-hidrohinonovein razvijalcu, ki deluje seveda drugače kakor izenače-valci ali razvijalci za drobno zrno. Zato moramo osvetliti več, toda prekiniti razvijanje, preden je negativ do kraja razvit.
Zahtevajte povsod naš list!
Spomini koroškega študenta
(Dalje.)
Zborovanje sc hoteli motiti neki sociji, ki so prišli iz, Velikovca; toda župnik Štefan Bayer jih je z znano energijo ugnal v kozji rog, da so kmalu odšli. Zborovanje je sijajno us|ielo. Bilo je videti, da so se tudi prebivalci tistega kraja, v katerem je pihal že precej uemškutarski veter, čutili še narodne. Po oficielnem delu se je razvila zabava, h kateri sem moral prispevati tudi jaz s svojim Nosanom, Starinarjem ter drugimi šaljivimi prizori. Vmes so |>rav pridno udarjali Štajerci na tamburice. Bil jc rss pravi narodni tabor, kakršne so prirejali nekdaj po Sp. Koroškem (tako v Bistrici pri Smihelu ic Sp. Buhljah pri Grabštanju). Ti shodi CM podružnic so bili nekaki pregledi, na katere je prihajalo slovensko ljudstvo od blizu in daleč ter sc navduševalo za našo sveto stvar. Duh teh zborovanj je prediral v širše sloje, da so postali zavedni tudi tisti, ki niso mogli priti. Tako je bilo tedaj na Koroškem.
Izpraznjeno mesto koniendatorja 1111 Reberci je dobil Šumuh Valentin, župnik iz Šmihela, doma iz Sinčavasi, katerega brat Janez je bil med prvimi ustanovitelji Posojilnice v Sinčavasi, kar je bilo za narodni obstoj vse okolice velikega pomena. Komendator Šumah ni bil samo vzoren duhovnik, temveč je bit tudi zelo naroden in je sodeloval jiri vseh narodnih društvih; tudi gmotne pomoči ni odrekal. Dosli gostoljubnosti sem uzil v njegovem domu. ker jc bil zavzet za naraščaj posvetnega razuinnistva na Koroškem.	_
Sijajno je bilo tudi zborovanje CM podružnice pri Mežnarju v Kokju pri Dobrlavasi meseca avgusta. Govorniki so stoiili svojo dolžnost, ljudje so bili zelo navdušeni. Tedanji kaplan Franc Uranšek jc bil duša vsega narodnega življenja;
zaradi ljubeznivega vedenja si je pridobil srca vseh; tudi nasprotniki mu niso nič mogli. Za veseli del shoda sem moral zopet poskrbeti jaz. Ne bom se hvalil, toda moj prijatelj Tekol Ivan, sedaj župnik v Globasnici, mi je o priliki izleta v Prago teta 1929. rekel, da je bil to moj najbolj posrečen nastop.
Tekom poletja 1901 so ustanovili v Globasnici gasilsko društvo 7 nemškim poveljevanjem, da bi oslabili slovensko gasilsko društvo v bližnjem Štebnu, katerega načelnik jc bil narodno zavedni Ferdinand Krajger, p. d. Zlokar. Nemško gasilsko društvo je delalo velike priprave; jiostavilo si je tudi shrambo za gasilsko orodje. Neko nedeljo, dne 15. septembra 1901, bi morali razviti prapor. Potrebno pa je bilo, da je pri vseli dogodkih nekdo navzoč, dn posluša in gleda, kaj se godi, in da o tem poroča »Miru«. Narodno zaveden domačin bi to ne smel biti ln tako je naneslo, da sem moral biti opazovalec jaz. Moj dragi prijatelj Simon Mikeln mi je dal kot predujem petkronski novec, da lahko povsod nastopim samozavestno in ne napravim vtisa opazovalca. Dan prej sem pripotoval iz Reberce v Štebeu k Žlokarju, da bi ostal neopažen. Napočila je nedelja. Člani novoustanovljenega gasilskega društva so se zbrali v uemškutarski gostilni pri Paherju, odkoder so odkorakali v ccrkev. Po cerkveni slavnosti so se zbrali pri novem gasilskem domu, kjer je govoril slavnostni govor inženir 1'lavec iz Dobrlavasi. Nazadnje sc je začela »mokra« slavnost pri Paherju. Zastran napetosti, ki je bila med slovensko in med nemško mislečimi prebivalci, je prišlo do pretepa, pri katerem je bil našinec Štefan Vrtnik, p. d. Tratnik, jiosestnik v Čepicah, ležko ranjen.
Ves čas sem bil v bližini ter vse neopaženo zapisal. Ko je bil končan oficielni del, sem jo popihal iz. Paherjeve gostilne. — levovega žrela — v šoštarjevo gostilno, kjer so me že čakali na-šinci. Iz previdnosti sem prenočil zopet pri Žlokarju in jo drugi dan mahnil po skrivnih jioliti na
Reberco, odkoder sem poslal obširno poročilo -Miru-:. (Dne 26. septembra 1901, št. 39.) Ko so čitali > Mir«, so pač ugibali, kdo je bil tisti, ki je vse tako natančno popisal.
Tako je pri mojem potovanju po Koroškem le lirehitro minil čas in zopet sem moral v Gradec. Tisto leto je bilo tudi v društvenem oziru živahno. V »Triglavu« sem bil izvoljen za tajnika. Ravno v tistem času se je zopet začela akcija za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Imel sem mnogo pisari j. Veliko navdušenje jc vzbudilo dejstvo, da je tedanji dekan v Velikovcu in poznejši prošt v 1'odkrnosu, Wieser Janez, poslal za vseučiliščni sklad 1000 zlatih kron; to je mene kot Korošca navdalo s posebnim ponosom. Prošt Wieser je bil blagega, mirnega značaja, poln ljubezni do koroških Slovenccv.
V	tistem letu se je bil na vseučilišču boj med nemškimi dijaki za to, ali sinejo nositi čepice in znake tudi študentje, ki so bili člani katoliških akademskih društev in s lem tudi nasprotniki dvoboja. Razvnela se jc ljuta borba. Bil sem priča, ko so počakali nemški buršaki študente, ki so pripadali katoliškim društvom, ter jim šiloma vzeli čepice, jih suvali in opljuvali ter peli sramotilne pesmi. Studilo se mi jc to ravnanje, ker sem videl surovost, s katero so ti buršaki hoteli uveljavljati svoje nazore.
V	tej dobi je bil na graškem vseučilišču tudi profesor matematike dr. Frischauf Vedel sem, da je bil Slovencem naklonjen in se je udejstvoval pri SPD, posebno v Savinjskih planinah. Zato so ga Nemci črtili in ga skušali na vsak način onemogočiti. Zvedel sem, da hočejo nemški buršaki napraviti demonstracijo pri njegovem predavanju. Nekaj Triglavanov se nas je podalo v sobo, kjer bi moral profesor Frischauf predavati, da bi ga v skrajni sili branili. Ko smo stopili v dvorano, so bile skoraj že vse klopi zasedene. Komaj je prišel jirofesor Friscb..uf in začel predavati, so zagnali nemški buršaki takšno tuljenje, da samega sebe nc bi slišal. Profesor je jioslal bled in gledal
nepremično razgrajače, ki so bili tako predrzni, da so imeli v sobani klobuke na glavi. Ko je trajal ropot kakih pet minut, so se odprla vrata in vstopil je dekan Schenkl. Pozval je razgrajače, da mirujejo, češ. akademiki se nimajo vmešavati v to, o čemer bo odločil akademski senat. S tem se jc demonstracija končala, odšli smo vsi, ki nismo spadali tja Bil je. to zopet dokaz za nestrpnost Nemcev proli tistim, ki so s Slovcnci simpatizirali.
Tretje leto pravnega študija je minilo. Bilo je dne 6. julija 1902, neko nedeljo, ko me je potegnil vlak proti Koroški. Izstopil sem v Pliberku, ker bi moral v Štebnu pri Žlokarju nastopiti kot govornik na shodu podružnice CM. Zbralo se jc dosti poslušalcev Kot govorniki so nastopili kanonik Valentin Weiss iz Velikovca in tedanji kaplan Vinko Poljanec. Nazadnje sem se oglasil še jaz s svojim resnim govorom. Pri zabavnem delu so svirali tamburaši društva Bisernica, ki je bilo ustanovljeno v Celovcu. Igrali sem moral seveda tudi Noser»a ler razložiti, kakšne znamenitosti je imel starinar v vreči. Ker še ni bilo dovolj, sem moral povedati, kako so 1110 na Ro-bcrri nosili h krstu.
Moj sošolec Hojnik Ivan, sedaj že dolgo let župnik v Koprivni, me je povabil na svojo uovo mašo v rojstni župniji Ruda pri Velikovcu, ki je bila določena na 27 julija 1902. Slavnostno jiri-i digo je imel sedanji stolni korar Valentin Pod-gorc, za ceremonierja pa je bil sedanji senator Franc Smodej. Obedovali smo pri Andreju Ster-žetu v Lipi.
Spoznal sem zopet nove kraje in ljudi. So to kraji, ki so bili že tedaj bolj na jezikovni meji, vendar je bila narodna zavest še precej živa, za kar so imeli zasluge tedanji župniki Volavčnik Janez v Rudi (umit kot begunec, zlatomašnik na Jezerskem), Kindlman Jakob v Grebinjskem Ivlo-štru in poznejši komendator na Reberci, Franc Petek, žujinik v Grebinju.