Stanovsko gibanje slovenskih profesorjev. Prav vesel po__ret se je začd. v zadnjem letu med profesorji. Priznati morajo sami, da stanovska zavednast med njimi ni bila ravno prvovrstna, a v zadnjih lletih se je tudi v tem oziru napravil znaten napredek. Posebno ugodno sliko ¦tega napredka je podal zadnji občni zbor, ki se je vršil 5. oktobra t. 1., iz katerega posnemamo sledeče. kar bo gotovo zanimalo tudi učiteljstvo. Uspehi _jub_|janske sekcije profesorskega 1 društva. 1. Organizacija je dosegla ugodno prevedbo profesorjev na novi uradniški zakon. Profesorjem sicer ni dostopna I. in II. skupina položajne plače kakor juristora, vendar je njih položaj rdativno ugodnejši nego je bil v Avstriji. Z ozirom na vesti, da bi se prevedba naknadno poslabšalla za profesorje. je izjavil prosvetni minister predsedniku sekdje. da o tem ne more biti govora. 2. Sekcija je z uspehom iposredavala za podaljšanje počitnic, ki bi se bile imele letos končati za profesorje že 25. avgusta. 3. Istotako je ministrstvo ugodilo prošnji ljubiljanske sekcije, da se razredi V.—VIII. na nekdanji realni gimnaziji s slovenskim in nemškim učnim jezdkam v Ljubljani ne ukinejo, ampak da ostane gimnazija popolna in se uvede v vseh razredih sLovenski učni jezik. 4. Orgamizadja ie izposlovalla, da se nadure izplačujejo v prvi polovici nastopneg:a meseca in da se razredništvo honorira za ves september. 5. Po posred.vanju org:anizacije se je uvedel tudi na srednjih šolah nov disciplinarni red. Ustanovitev »Samooomoa« za slučai smrti. Brez stanovske organizacije bi se tudi skoro ne bil mogel izvršiti sMep, storjen ob priliki lanskega občnega zbora ljubljanske sekcije v Celju. da se ustanovi društvo »Samopomoč slovenskih profesorjev«. Čllani »Samopomoči« se obvežejo. da bo vsakdo plačal v slučaju smrti drugega 51ana 25 Din za podporo njegovi rodbini. Organizacija se je ustanovila s 1. januarjem 1924 in šteje prav lepo število članov. (Načellnik profesor dr. Strmšek v Mariboru). Zastopstvo profesorjev v Glavnem Prosvetmem Svetu. Navidezno brezuspešno pa se je organizacija potegovala _za pravico, da bi se imenovala dva člana njene sekcije v Prosvetni savet. V ponedeljek po občnem zboru je prišel v Ljubljano član Gliavne uprave Jeremija Živanovič, ki je bil v nedeljo na občnem zboru zagrebške sekcije. in je sporočil, da je minister določil, da se k vsaki seji Prosvetnega saveta vabsijo tudi vsi predsedniki sekcij. Obvezno stanovsko organizovainie. Društvena č-anarina je znašala letno 36 Din, naročnina na »Glasnik« 48 Din. skupaj 84 Din. To vsoto 84 Din je plačalo 277 profesorjev v Sloveniji. Nekaj profesorjev (26 po številu) je plačalo samo 51anarino. Ti se ne rnorejo š t e t i m e d člane.ker d r u š t v e- na pravila določafo, da mora biti vsak 51an naročen na društveno glasilo. Nagiašala se je moralna doflžnast vsakega profesorja, da ie stanovsko organiziran; vsi uživajo pridobitve organizacije. kt stanejo dostikrat mnogo truda in denarja, zato nai pa tudi vsi prispevajo gmotno in pomagajo po potrebi s svetom in delom. Stavile so se v tem oziru za zgled do^sCedno izve¦dene strokovne organizacije drugih stanov. Ustanovitev »Pomožnega fonda« za podporo profesorjev. Živahna razprava se je razvila o vprašanju prispevkov za »Pomožni fond«, ki se je ustanovil -po sklepu sp.litskega kongresa v juliju leto-šnjega leta. Prvotno se je nameravala ustanoviti »P r i v r e d n a zadruga« s sedežem v Belgradu. v katero naj bi plačal vsak član delež 1500 Din, in sicer 5 llet v mesečnih obrokih po 25 Din. Proti temu načrtu je pa nastopila večina sekcij, med njimi soglasno tudi ljubljanska sekcija. Nato so pa v Splitu prvotni predlog spremenifi toliko, da se osnuje le »Pomožni fond« z namenom, da podpira profesorje in njihove rodbine s posojili in podporami; iz fonda naj bi dobivali nagrade profesorji, ki se žrtvujejo za stanovske koristi; nameravalo se je ustanavljati s tem denarjem tudi gospodarska podjetja (tiskarno. domove za otroke profesorjev, ki študirajo v vseučiliških mestih itd.)_ Prispevki za ta fand ostanejo isti, ki so bili določeni za zadrugo. Pri debati o tem predmetu se je poudarjalo, da se tako dallekosežni sklepi ne smejo sklepati kar čez noč, ne da bi bile poprej sekcije natančno informirane o vsem, kar se namerava. O nameravanem fondu pa sekcije sploh niso bile obveščene pred prihodom delegatov v Split. Na drugi strani se je pa skoro soglasno konstatiraio. da je misel, dati orgatiizaciji profesorjev tudi močno denarno podlago, sama na sebi prav zdrava. Organizacija sarao pridobi s tem, 5e ima močno gmotno ozadje. Delež 1500 Din bi se obrestoval; db smrti vsakega člana bi se pa izplačal pokojnikovi rodbini. Z obrestmi od deleža bi biila bržkone pokrita že vsa članarina, tako dabi članom po petih letih ne bilo treba več plačevati skoro nikake 51 a n a r i n e , kar bi društveno upravo znatno olajšalo. Društveni čllani bi tudi lahko dobili v slučaju potrebe iz fonda posojilo, ki bi bilo do višine 1500 Din popolnoma varno tudi brez jamstva. Zato je obcni zbor sekcije po vsestranskem obravnavanju predmeta skCenil, da naj se ti prispevki začno takoj z oktobrom 1924 pobirati. toda ves denar mora ostati v Ljubljani in upravljala ga bo ljubljanska sekcija sama. Odboru se naroči. da denar obdrži v Ljubljani i.n dobi za to postopanje tudi odobrenje Glavne uprave. Pričakuje se, da bo Glavna uprava na to pristalla; na nofoen na5in se radi tega vprašanja ne sme prepotrebna stanovska organizacija, ki je dosegla že lepe uspehe, razbiti. — Delež se seveda vsakemu članu v slučaju izstopa iz društva vrne.