GEOGRAFSKI OBZORNIK turistične sobe), a predvsem zaradi preslabe- ga marketinškega odnosa (reklamiranja) so re- zultati slabši od pričakovanj. Težko je verjeti, da se bodo mladi, ki bodo ostali v regiji, za- čeli ponovno aktivneje ukvarjati s kmetijstvom. Kmetijstvo bo najbrž obstalo le kot del ponud- be turističnih kmetij. Samo po sebi pa se pri tem postavlja vprašanje, kakšen je in kakšen bo v bo- doče odnos makroregionalnega in državnega središča do nove meje. V primeru, da bo no- va meja le branik pred vplivi balkanizacije, bo območje svojo perifernost zgolj poglobilo, če pa se bodo tudi tu začele živahnejše prekomej- ne povezave, je možno, da bomo v prihodnje govorili o novi »evroregiji«. Na primeru Haloz imamo priložnost sprem- ljati razvoj obmejne regije od trenutka, ko je le-ta postala obmejna. Pravzaprav jo kot obmej- no-periferno kljub administrativnim mejam lah- ko opredelimo že pred letom 1991 (močni procesi depopulacije, deagrarizacije, prevla- da primarnega in sekundarnega sektorja v za- poslitveni strukturi prebivalstva). Pomembno je, da lokalni prebivalci prenehajo gledati na mejo kot na tujek v pokrajini, ki otežuje njiho- vo življenje. Doseganje sožitja ljudi z novo me- jo seveda ni kratkotrajen proces. Potreben bo čas, vendar je pri tem pomembno, da se le-ta učinkovito porabi. 1. Atlas Slovenije. Mladinska knjiga. Ljubljana, 1994. 2. Gosar, A., Jeršič, M. 1995: Slovenija - tu- ristični vodnik. Mladinska knjiga. Ljubljana. 3. Ilešič, S. 1979: Pogledi na geografijo. Par- tizanska knjiga. Ljubljana. 4. Klemenčič, V. 1993: Geopolitični položaj Slo- venije in teoretično metodološke osnove za opredelitev tipov obmejnih območij. De- la 10. Ljubljana. 5. Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Ljubljana, 1995. 6. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953, 1961 in 1971 ter stanovanja 1971, Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971, Pre- bivalstvo, knjiga 7, Rezultati po naseljih in občinah, 1975. Zvezni zavod za statistiko. Beograd. DOGODKI, OCENE, DRUŠTVA ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE AKAD. PROF. DR. SVETOZARJU ILEŠIČU Bibijana Mihevc Običajno so okrogle obletnice rojstev, smrti ali ve- likih dogodkov tiste, ob katerih se največkrat spomni- mo življenja in dela posameznikov, ki so pomembno prispevali k razvoju stroke. 4. februarja 1999 ni bilo tako - ni bilo potrebno čakati na okrogle obletnice, da smo se poklonili spominu na velikega znanstveni- ka in pedagoga, akademika prof. dr. Svetozarja lle- šiča. Na pobudo Zveze geografskih društev Slovenije, ob podpori osrednjih geografskih ustanov ter Ljubljan- skega geografskega društva je bila na ta dan na hi- ši llešičevih na Trstenjakovi ulici 9 v Ljubljani odkrita spominska plošča akademiku prof. dr. Svetozarju lle- šiču. Odkrila sta jo slavnostni govornik, akademik prof. dr. Ivan Gams in predsednik Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti, akademik prof. dr. France Bernik. Odkritje spominske plošče je spremljala razstava Življenje in delo akademika prof. dr. Svetozarja lleši- ča, ki jo je pripravil Zemljepisni muzej Slovenije pri Inštitutu za geografijo. Ob njej sta akademik prof. dr. Igor Vrišer in prof. dr. Jurij Kunaver sprego- vorila o življenju ter raziskovalnem in pedagoškem de- lu Svetozarja llešiča, katerega življenjska pot se je začela 8. junija 1907 v Ljubljani. Svetozar je po ma- turi na klasični gimnaziji leta 1925 vpisal študij geo- grafije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1930 diplomiral, leta 1933 pa uspešno ubranil doktorsko disertacijo Kmečka naselja na vzhodnem Gorenjskem. Se istega leta se je zaposlil kot asistent na Geografskem inštitutu Filozofske fakul- tete. V študijskem letu 1936/37 se je strokovno izpo- polnjeval v Franciji in leta 1940 postal privatni docent na Filozofski fakulteti. Leta 1942 je bil imenovan za docenta, od leta 1946 do 1950 je bil izredni, nato Spominsko ploščo sta odkrila akademika prof. dr. Ivan Gams in prof. dr. France Bernik. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK Spominska plošča akademiku prof. dr. Svetozarju Odkritje spominske plošče je spremljala razstava Živ- llešiču na hiši llešičevih v Ljubljani. Ijenje in delo akademika prof. dr. Svetozarja llešiča. pa do leta 1975 redni profesor na Filozofski fakulte- ti v Ljubljani. Akad. prof. dr. Svetozar llešič je poleg raziskoval- nega in pedagoškega dela opravljal številne funkci- je. V letih 1 9 6 0 - 6 3 je bil predstojnik Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, v letih 1950 in 1953/54 dekan Prirodoslovno-matematične fakultete ter od le- ta 1950 do 1952 prorektor Univerze v Ljubljani. Od leta 1973 do 1976 je bil upravnik Inštituta za razi- skovanje krasa SAZU, v letih 1 9 7 7 - 1 9 8 1 pa uprav- nik Geografskega inštituta Antona Melika SAZU. Leta 1970 je postal redni član S A Z U in leta 1980 za- mejski član Poljske akademije znanosti. Od leta 1958 do 1961 je bil predsednik Zveze geografskih društev Jugoslavije. Bil je tudi dolgoletni predsednik Geograf- skega društva Slovenije (1957-60 in 1962-64) in ured- nik njegovega glasila Geografski vestnik. Opus, ki obsega okoli 5 0 0 0 objavljenih strani, odseva tudi lle- šičevo kritično odzivanje na družbeno-politična doga- janja v našem prostoru. V raziskovalnem delu akad. prof. dr. Svetozarja llešiča posebej izstopajo prizadevanja na področju agrarne geografije, geografske regionalizacije in obravnavanja načelne, teoretske problematike geo- grafske znanosti. Med svetovnima vojnama se je kot asistent raziskovalno ukvarjal s fizično in agrarno geo- Odkritja spominske plošče se je poleg svojcev ude- ležilo tudi veliko število geografov vseh generacij. grafijo. V ta čas sodijo njegove prve znanstvene ra- ziskave o kmečkih naseljih in njihovih zemljiščih, iz ka- terih je pozneje nastala obsežna razprava Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Zanjo je dobil Pre- šernovo nagrado za znanstvene dosežke za le- to 1951. Leta 1959 je delo v razšir jeni izdaji izšlo še v nemškem jeziku v Münchner Geographische Hefte in mu prineslo sloves enega vodilnih evropskih agrar- nih in historičnih geografov. Zelo dejaven je bil v pod- komisiji za izrabo tal pri Mednarodni geografski zvezi, katere sedež je bil na Inštitutu za geografijo Polj- ske akademije znanosti. Med svojim polstoletnim ra- ziskovalnim delom je Svetozar llešič največ prispeval v zakladnico znanosti na področju agrarne geogra- fije na Slovenskem. V svojih številnih poročilih je akademik prof. dr. Sve- tozar llešič utemeljeval nasprotovanje delitvi geogra- fije na fizično in družbeno. Zavzemal se je za enotno geografijo, kar je moč razbrati v mnogih objavljenih člankih od leta 1948 do leta 1983. Po lastni presoji je zbral najpomembnejše dosežke svojega dela in jih leta 1979 objavil v knjigi Pogledi na geografijo. Na- črtoval je tudi pripravo geografske monografije Slo- venije, a mu žal to zaradi bolezni ni več uspelo. Štiri desetletja je akademik prof. dr. Svetozar llešič opravljal pedagoško delo univerzitetnega predavatelja. Akad. prof. Ivan Gams v pogovoru z gospo Meto llešič (vse fotografije Milan Orožen Adamič). 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK Po drugi svetovni vojni se je namreč zelo razširil te- danji Geografski inštitut, današnji Oddelek za geogra- fijo Filozofske fakultete, vendar bolj po številu študentov kot po številu predavateljev. Kot profesor in večletni predstojnik je s svojim delom prispeval k izobraževa- nju povojnih generacij geografov na univerzi. Za več predmetov je napisal skripta in kasneje na njihovi os- novi številne regionalno-geografske učbenike. Učite- lje geografije je seznanjal z novostmi in jih usmerjal pri nadaljnjem pedagoškem delu. Bil je mentor mno- gim doktorantom. Danes nosi po njem ime permanent- no izobraževanje učiteljev geografije - llešičevi dnevi. Za svoje delo je prejel številna visoka državna od- likovanja - leta 1979 je prejel nagrado Avnoja. Le- ta 1977 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, leta 1982 častni doktor mariborske univer- ze, zaslužni profesor ljubljanske univerze, bil je čast- ni član mnogih tujih geografskih društev in častni predsednik Geografskega društva Slovenije, katere- ga naslednica Zveza geografskih društev Slovenije se mu je simbolično poklonila z odkritjem spominske plošče. EUROGEO KONFERENCA 1 9 9 8 Tat jana Resnik Planine 1 1. EUROGEO konferenca je potekala od 25. do 27. septembra 1998 v Luksemburgu. Udeležilo se je je 37 predstavnikov 24 društev oziroma zvez uči- teljev geografije iz 22 evropskih držav. Evropska mre- ža društev učiteljev geografije organizira EUROGEO konferenco vsaki dve leti. Konferenco je s pozdravnim govorom otvoril predsednik konference Remi Frideres iz Luksemburga. Pozdravnemu govoru je sledila predstavitev države Luk- semburg, ki jo je strokovno in izredno zanimivo po- dal dr. Jean-Claude Grosbusch. Henk Meijer, tajnik EUROGEA, je v govoru, ki je sledil predstavitvi, ori- sal njegovo delovanje v preteklih dveh letih. Ob tem je poudaril zelo pereč problem financiranja EUROGEA. Od leta 1980 do leta 1992 ga je v celoti financira- la Evropska zveza. Leta 1994 so financirali le še 40%, zmanjšal pa se je tudi prispevek za publikacijo. Os- tale stroške je krila tisto leta danska vlada. Leta 1996 je avstrijska vlada pokrila 5 5 % stroškov konference. Posledično je to vodilo tudi v zmanjšanje naklade Bul- letina. Leta 1998 je Evropska zveza krila le 35 % stroš- kov, obenem pa smo izvedeli, da je bil to njen zadnji prispevek k organizaciji stalnih konferenc in k izda- janju Bulletina. Meijer je poudaril, da se je število so- delujočih društev oziroma zvez od desetih ob ustanovitvi EUROGEA dvignilo na trideset, kar vsekakor ni zane- marljiv podatek. Naslednji dan se je konferenca začela z govorom Julesa Christophorya, direktorja predstavništva Evrop- ske komisije v Luksemburgu, ki je na kratko predsta- vil delovanje centra Jean-Monnet, v katerem je pote- kala konferenca. Center Jean-Monnet je sedež vodstva Evropske komisije, ki omogoča povezavo med drža- vami članicami in Brusljem. V stavbi, ki je ena največjih evropskih zgradb, domuje 2.000 pisarn s 3.000 za- poslenimi pri Evropski komisiji. To predstavlja le peti- no zaposlenih pri Komisiji. Ostalo osebje dela v Bruslju. V Luksemburgu poteka administrativno, finančno in pravno delo Evropske komisije. Profesor dr. Harwig Haubrich, predstavnik Komi- sije za geografsko izobraževanje pri Mednarodni geo- grafski zvezi, je sodelujoče pozval k razmišljanju o poučevanju o Evropi. Predstavil je niz različnih per- cepcij Evrope na tematskih zemljevidih s posebnim pou- darkom na zemljevidih Evropskih regij. V nadaljevanju se je spraševal o solidarnosti in altruizmu v Evropski zvezi in predavanje zaključil z vprašanjem, ki bi si ga morali zastaviti vsi učitelji geografije: »Ali so naši učen- ci pripravljeni na prihodnost?« V nadaljevanju konference je Ben Fayot, član Evrop- skega parlamenta, opisal pot Luksemburga »v Evropo«, dr. Andrew Convey, predstavnik britanske Geografske zveze, pa je govoril o preteklosti, sedanjosti in prihod- nosti EUROGEA. Do leta 1994 je bilo delo EUROGEA oziroma »Mreže« osredotočeno predvsem na konstruk- tivne odgovore na različne resolucije Evropske zveze, organiziranje konferenc in izdajanje Bulletina. Na kon- ferenci v Parizu leta 1994 je bilo sklenjeno, da bo so- delovanje v »Mreži« odprto za vsa evropska društva učiteljev geografije, da se ustanovi stalno tajništvo EUROGEA, da mora vsako sodelujoče društvo plače- vati redno letno članarino in da se »Stalna konferen- ca društev učiteljev geografije«, kakor se je imenovalo to telo do takrat, preimenuje v EUROGEO - Evropsko mrežo društev (zvez) učiteljev geografije, publikacija pa v EUROGEO-Bulletin. V prihodnosti naj bi EUROGEO v prvi vrsti delo- val kot organizacija, ki oskrbuje svoje člane z infor- macijami, uporabnimi pri pouku geografije, kot so na primer informacije o Evropski zvezi, o posameznih dr- žavah članicah Evropske zveze, o posameznih evrop- skih državah ter o Evropi kot celoti. Pisarno v Utrechtu, ki je delovala kot tajništvo EUROGEA, so zaradi po- mankanja sredstev maja 1999 zaprli. Dotedanji taj- nik Meijer je pripravljen z delom nadaljevati do leta 2000, seveda v sodelovanju z organizatorji konferenc leta 1998 in 2000. Popolnoma nova in zelo pomemb- na naloga, ki si jo je zadal EUROGEO, pa je posta- vitev in delovanje strani na Internetu - »EUROGEO Website«. Le to je predstavil Laurent Frideres, študent geografije na univerzi v Cambridgeu. Prihodnost EUROGEA - razprava in sklepi: 1. EUROGEO mora nadaljevati s svojim delom ne glede na obstoječe probleme. Konferenca 2000 naj bi bila v Edinburghu, leta 2002 pa verjetno v Bu- karešti. 26