Dve zanimivi oftravnavi. (»Trgovski list« z dne 14. nov. 1933 prinaša sledeče:) Dve veliki obravnavi sta te dni zanimali jugoslovansko javnost. V Zagrebu se je zagovarjal glavni urednik »Jugoslovenskega Lloyda« Ivan Malinar radi tožbe bivšega dobavitelja premoga drž. železnicam g. Griimvalda, v Vel. Bečkereku pa novinar Miroslav Matič zaradi svojih odkritij o oddaji mestne elektra.ine tuji tviuki J. G. White. Druga obravnava je trajala pet dni in je bila zaključena s popolno osvoboditvijo obtoženega novinarja. Sodišče je razsodilo, da se mu je dokaz resnice popolnoma posrečil in da je bila sklenjena pogodba v škodo mesta. Razprava se je torej 'končala s strahovito obsodbo obtožiteljev. Kako potreben je bil nastop proti tej pogodbi med občino in tujo družbo, naj pokaže Ig par dejstev, ki jih ugotavlja oprostilna razsodba. Mestna občina je imela od elektrarne letno 1,400.000 Din čistega dobička, oddala pa je elektrarno v najem omenjeni tuji družbi za letnih 250.000 Din Tuja družba se je le zavezala, da bo dajala za razsvetljavo ulic tok brezplačno na razpolago. Pri pogajanjih pa je bilo občini obljubljeno tudi veliko zunanje posojilo in to je bila tista velika vaba, ki je ubila vse pomisleke. Seveda pa iz tega posojila nikoli ni bilo nič in tuja tvrdka še danes ni izpolnila obljube. Da je moglo priti do tako neugodne pogodbe za mesto, je bilo seveda treba vso zadevo dobro pripraviii. In to se je zgodilo na ta način, da se je nacnkrat raznesla vest, da so fcotli v elektrarni čisto za nič in da bo treba nabaviti nove, ali pa bo mesto brez elektrike. Našli so se tudi »strokovnjaki«, ki so to potrdili. Tuja tvrdka bi zato mestu napravila veliko uslugo, če bi kljub temu, da mora nabaviti nove kotle, plačevala še nekaj letne zakupnino. Seveda pa je bila vest o slabih kotlih laž in kotli še danes brez liibe vršijo v obratu svojo delo in tuji tvrdki zaradi ikotlov niso bili potrebni nobeni izdatki. Bilo bi preobširno, če bi tu podrobno naštevali še vse one zahrbtnosti, laži in podobnc lepe stvari, ki so jih zagrešili zagovorniki oddaje elektrarne, da so premotili mestne očete in onemogočili vse druge konkurente. Na razpravi je prišlo na dan toliko umazanije, da ljudje skoraj verjeti niso mogli, da so take stvari mogoče. Upamo, da obsodba vseh teh škodljivcev javnega premoženja ne izostane. Druga, še bolj zanimiva obravnava je bila v Zagrebu. G. Grun\vald je tožil glavnega urednika »Jugoslovenskega Lloyda« Malinarja vsled njegove broš.ure o nabavah premoga državnim železnicam. V tej brošuri je g. Malinar trdil, da je nabavljal g. Griin^vald premog, ki je bil tako sle.1., 3a so se vlaki ustvaljali sredi pota. Samo na vrhu da jc bdl premog, spodaj pa kamenje in blato. Tudi g. Malinar je nastopil dokaz resnice in njegove priče so izpovedale naravnost neverjotne stvari. Tako je izpovedal g.. Vargazon iz Ljubljane, da je on ugotovil, da je bil premog g. Griinwalda tako slab, da z njim ni bilo mogoče voziti. Če bi bila takrat mobilizacija, bi obstali vsi vlaki, ki bi uporabljali ta premog. Nihče drug ni mogel dobiti dobave premoga ko g. Grunwa,ld, in več uradnikov je bilo vpokojenih, ki so nastopili proti njegovim dobavam, med njimi tudi g. Vargazon. Izpovedba tudi vsled te afere vpokojenega inž. Turine je bila enako čudna in se je poslušala skoraj kot roman. Obravnava še ni zaključena, vendar pa je že podala toliko dejstev, da je slika skoraj čisto jasna. Pripominjamo samo to, da o tej vsekakor zelo zanimivi razpravi zagrebški dnevniki, kot najbolj interesirani, le malo porocajo, kar je gotovo tudi svojevrstna zanimivost. Omenjamo obe razpravi, ker dokazujeta, kako velike važnosti je, če je tisk v službi javnosti, in kako zelo potrebno je, da se mu ta njegova naloga olajša. Le na ta način more tudi priti do onega sodelovanja javnosti z upravo, iki pre- prečuje, da bi se javni denar na nepošten način zapravljal. Delo v tej smeri je vse prej ko hvaležno. Kdor se loti tega dela, mora biti pripravljen na težke boje, ki bodo morda uničili njegovo mo č. A zato je to delo čim bolj potrebno in nujno ter tudi eden od glavnih pogojev za zboljšanje gospodarskib razffler. Tem večje priznanje pa zaslužijo zato oni, ki se ne ustrašijo vseh težkih posledic tega boja za zmago poštenosti. Zato pa je zmaga teh ljudi v zadoščenje javnosti in ob enem tudi v dokaz, da se tudi pri nas razmere vendar le boljšajo.