DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER SLOVENIAN MORNING NO. 56 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 9 19:58 LETO XLI. — VOL. XLI. Vinjene države in Čehoslovaška sta podpisali skrajno ugodno trgovinsko pogodbo Washington, 8. marca. V ura-u državnega tajnika Zedinje-držav je bila včeraj podpira »ova trgovinska pogodba ^ čehoslovaško republiko in ej%enimi državami. se je izjavil državni taj-. čehoslovaška republika lv°lila v mnoge zahteve Ze- va obe ^nih držav, tako da je no-frgovinska pogodba med )ia deželama najbolj ugod- In koristna za obe državi, jj.^fd čehoslovaško in Zedi-]oietiimi državami je bilo lansko 2a $75,000,000 prometa, to leto ti'1Z se J'e imP°r" J*alo v Zedinjene države za J^.000,000 vrednosti blaga, Clrnso Zedinjene države pro- ^lavska voditelja spoznala krivim na sodniji Cleveland. — Dva jako po-vJna delavska voditelja v Cle-c,andu, John McGee in Don ^Pbell sta bila včeraj spoznajo porotnikov na Common , eas sodniji krivim, da sta iz-st^ala delodajalce, od katerih zahtevala denar in denar dale češki republiki blaga v vrednosti $43,000,000. čehoslovaška republika se je obvezala, da zniža carino na mnoge ameriške izdelke in da daje prednost gotovim ameriškim produktom, a enako so se Zedinjene države obvezale, da bodo blago iz čehoslovaške manj obdavčile kot blago, ki prihaja iz držav, ki v trgovskem smislu tekmujejo s Čehoslovaško. Zedinjene države so znižale colnino na češke čevlje, tako da bo čehoslovaška v bodočnosti lahko eksportirala v Ameriko 6,000,000 parov čevljev na leto. Globoko se je znižala colnina tudi na porcelanasto blago. Shvv,— uVila v svoj lastni žep. Med ! °tniki ie bilo šest žensk in moških. Značilno je, da so j^1 med porotniki unijski mož-jj. ln delavske aen«; Ob« emc-^ na sta bila spoznana krivim, o, sta izsilila od nekega Vernon 'erja, ki je lastnik več Pre,i fantov, $1,200 graf t a, mu je unija dala dovolje-;je' da je smel odpreti svoje 6r°Store. Sodnik Corlett, ki je , dsedoval obravnavi proti ^ raketirjema, je izjavil, U bo obsodil v nekaj' dneh v let ječe vsakega. Zago-8ftrniki obeh unijskih voditeljev l>a rekli, da bodo vložili zahte-za novo obravnavo. Don l ^Pbell je predsednik unije s^v'arjev v Clevelandu in za-unije steklarjev, dočim W načelnik lokalnega de- Hnr a koncila in zastopnik S>,Je stavbinskih delavcev. I v 1 ^^ se je pričakovalo, da po-med katerimi so bili ve-0^Orr>a unijski delavci, ne bodo fcleri^* omenjena, toda dokazi Vjj . goljufije so bili tako šte-je končno pravica mo- a lagati. j> S0(j ,neje se poroča, da se je Corlettu. zelo mudilo oba obsoditi. . že eno uro po Hj^oreku porotnikov je sod- j V()o C°Hett obsodil oba v drža- J W Ječo do 5 let, in oba. sta bila ; b^ udoma odpeljana v Colum- Zahvala Ameriški Slovenci v Clevelandu so me sprejeli tako prijazno, delovali so tako nesebično in polno navdušenja za mojo koncertno prireditev, da mi manjka pravih zahvalnih besed, ki bi v polni luči zrcalile moje občutke. Za uspeh mojega koncerta, ki se je vršil 6. marca v S. N. Domu v Clevelandu, se posebno zahvaljujem: 1. Odboru kulturnih in podpornih društev; 2. Pevskim zborom, ki so se korporativno udeležili koncerta, to je "Samostojna Zarja," "Slovan," "Jadran"; 3. Ženskemu odseku S. N. Doma; 4. Častni straži Slovenske dobrodelne zveze; 5. Celotnemu slovenskemu časopisju in njih urednikom; 6. Vsem onim, ki so me v tej ali oni funkciji podpirali in se osebno zavzeli za uspeh koncerta. Zahvaljujem se Vam za pri-občitev te zahvale ter ostanem Vaš udani Franjo Schiffrer-Navigin. Poceni, pa dobro Benno B. Leustig, 1034 bj ^on Rd., vam lahko preskr-Ob]e^finejšo žensko suknjo ali \ p0 najnižji mogoče ceni, zglasite pri njem. Opo-Jain° na oglas. y Smrtna kosa bolnišnici je sinoči ^s. Frances Sklamba, f-■ 58th St., stara 53 let. t>oVi 6b bo imel A. Grdina in Si- utj .pogrebni zavod. Podrobno-JUtri. S s V bolnišnico etk.ovo ambulanco je bil V« v St- Luke's bolnišnico AVe * Avsec, 15216 Lucknow Domovinsko časopisje o nameravanem obisku ljubljanskega župana dr. Adlešiča v Ameriko a«ja umo mu skorajšnjega Domovi so poceni Martin G. Lutsch, predsednik Lige cenilcev zemljišč v Clevelandu, se je izjavil, da so danes cene stanovanjskim hišam tako nizke, da priporoča sjehernemu, kdor le more, naj1 si kupi svojo lastno hišo. Hiše se danes prodajajo pod ceno. Hiša, obstoječa iz šestih ali sedmih sob, ki je bila zgrajena pred 15. leti in je veljala z zemljiščem vred od $6,-500 do $9,000, se lahko danes dobi za $3,000 do $3,500. Te nizke cene ne bodo trajale dolgo, pravi Mr. Lutsch. že prihodnji mesec se bodo začele dvigati. Naši "Buds" Prijazno ste vabljeni, da se udeležite naše seje v soboto 12. marca ob 6. zvečer. Seja se vrši na 8601 Vineyard Ave. Povabljeni so k "Buds" tudi glavni uradniki Zveze, da pridejo na sejo. In ne pozabite svojih slik, Buds, da jih lahko prilepim v svojo knjigo. Ne pozabite na 3 cente kot asesment. Vas bom prav rada videla na seji. — Frances Peternel, tajnica. V bolnišnici Josephine Novak, 14916 Hale Ave., se nahaja v St. Alexis bolnišnici, soba št. 229. Podvreči se je morala operaciji. Prijate-ljiee jo lahko obiščejo, želimo dobri ženi, da, bi se kmalu zopet 'vrnila zdrava na dom. Veleugledni slovenski dnevnik v Ljubljani, "Slovenec," prinaša z dnem 18. februarja zelo zanimivo poročilo glede nameravanega prihoda ljubljanskega g. župana v Ameriko. V istem članku opisuje uredništvo slovenski Cleveland. Prinaša tudi sliko Cankarjevega spomenika v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. Na tem mestu prinašamo ponatisnjen ves doti-čni članek ,ki se glasi: "V dobi obnovljenega nacionalizma, kakor bi lahko imenovali današnji čas, vidimo, kako vsi naredi posvečajo velika skrb in pozornost svojim narodnim manjšinam, svojim rojakom, ki kompaktno ali kot izseljenci žive izven okvira svoje domovine. To pozornost opažamo na vseh področjih, tako v kulturnem, gospodarskem in tudi verskem. Nekatere avtoritarne države so ustanovile posebna minister-stva za propagando, ki nimajo samo namena, propagirati narodno misel dotične države, ampak predvsem pridobiti za močno kulturno življenje rojake, ki bivajo v tujih državah. Slovenci srno v bivši habsburški monarhiji zavoljo slabih gospodarskih razmer doma morali gledati, kaktr nam! je leto -za letom odhajal mladi rod v tujino, v borbo za vsakdanji kruh in boljše življenje. Posebno velik odtok naših izseljencev je zaznamovala Amerika, katero smo si predstavljali kot nekako Indijo Koromandijo. Po svetovni vojni, po ustanovitvi nove države, pa je izseljevanje zaradi novih razmer prenehalo, izseljenci so se v malem številu vrnili domov, toda večina njih in njihovih otrok je ostala v tujini. Kaj bo z ameriškimi Slovenci? To vprašanje si stavljamo leto za letom, kadar beremo njihove statistike ali pa premišljujemo o usodi naših rojakov v tujini. Ali bodo zapadli splošni amerikanizaciji ali pa bodo ohranili svojo narodno zavest? Ko beremo njihova pisma ali prelistavamo njihovo številno časopisje in knjige, ki jih sami izdajajo, smo veseli in ponosni, da je njihova narodna zavest kljub oddaljenosti ostala tako močna, da je njihovo kulturno življenje tako bogato. Toda novega dotoka iz domovine ni, in to na nas navdaja s skrbjo. Zato mislimo, da bo našemu izšeljeniškemu vprašanju treba posvečati še več skrbi kot doslej, da bo treba predvsem smotrnega dela, da se naši stiki z njimi še bolj povežejo. Tu mislimo predvsem na osebne in rodbinske zveze z rojaki onstran morja. Toda te zveze se bodo s časom razrahljale, ko bodo bodoči rodovi ameriških Slovencev izgubljali čut pripadnosti k narodu, iz katerega so izšli. Ameriškim Slovencem bo treba nuditi na pristopen način vse, kar gradi in daje sodobna slovenska kultura ,treba jim bo dati narodno tradicijo, da bodo mogli živeti samostojno slovensko življenje kot narodna manjšina v Ameriki. Kulturno življenje naših rojakov v Ameriki je razmeroma prav pestro in živahno. Izdajajo svoje dnevnike, tednike, mesečnike, knjige, imajo svoje narodne domove in društva. Največja njih naselbina je v mestu Cleveland v drŽavi Ohio. Tu imajo Slovenci tudi' močno zastopstvo tudi v občinskem svetu in pri drugih korporacijah. Štiri župnije so slovenske. V mestu je sedem slovenskih narodnih domov. Največji je Slovenski narodni dom," ki po svoji zunanjosti prekaša ljubljansko narodno gledališče. Kakor znano, je dalo mesto Cleveland narodnim manjšinam, ki žive v mestu, na razpolago večje dele ogromnega mestnega parka, da si v njem uredijo svoje kulturne vrtove s spomeniki mož njihove narodnosti, j Tako so dobili tudi Jugoslovani svoj del parka in ga uredili v ! "Jugoslovanski kulturni vrt." Postavili so vanj štiri spome-; nike: spomenik misijonarja Ba-| rage, pesnika Gregorčiča, pisatelja Cankarja in srbskega pes-! nika Njeguša. Znana je zadeva z ukradeno soho Ivana Cankarja, katero je prispevala za ta kulturni vrt mestna občina ljubljanska. Soho so nadomestili z drugo in danes je vrt povsem urejen in s 15. majem se pripravlja njegova slavnostna otvoritev. Ta vrt bo neke vrste družabno zbirališče naših rojakov, kjer se bodo shajali, peli in pomenkovali. Spomeniki naših velikih mož jih bodo vedno spominjali na domovino iz katere so izšli. Na ta slavnostni dan se vsa slovenska društva v Ameriki živahno pripravljajo. To bo narodna in kulturna manifestacija ameriških Slovencev, kakršne oni v svoji novi domovini že dolgo niso doživeli. Seveda, bi manifestacija ne bila popolna, če ne bi sodelovali tudi mi Slovenci iz stare domovine. Zato je odbor Jugoslov. kulturnega vrta v Clevelandu uradno povabil na to svečanost predstavnika slovenske prestolnice, ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča. Dr. Adlešiča naši izseljenci že dolgo poznajo, saj je dolgo vrsto let deloval v izseljeniških organizacijah ter se vedno živo zanimal za usodo naših rojakov v tujini. Nič čudnega, če so ravno njega izbrali kot svojega gosta, zlasti še, kar se bo na ta način najlepše manifestirala narodna in kulturna povezanost Slovencev v stari in v novi domovini, če sodeluje pri tej slavnosti predstojnik bele Ljubljane, katera je kulturni in narodnostni center vseh Slovencev. Gospod župan je povabljen tudi kot gost mesta Clevelanda. Upamo, da se bo g. župan odzval vabilu ameriških Slovencev in tako dostojno zastopal staro domovino v metropoli ameriških Slovencev na tej važni svečanosti. Bilo bi prav, če bi se organizirala tudi večja skupina, ki bi ob tej priliki obiskala naše rojake v Ameriki. Čas je, da za-I čnemo skrbeti za čim večjo po-| vezanost z rojaki v Ameriki in se živahneje zanimati za njih življenje. Le tako bomo mogli ohraniti bodočnosti tudi nove rodove izseljenih Slovencev. Stric Sam toži Zvezni pravdnik v Clevelandu Emmerich Freed je včeraj izjavil, da bo ta teden vložil tožbo proti1 25 stanovalcem v vladnih hišah v Clevelandu, da se jih vrže iz stanovanj, ker ne plačujejo najemnine. Omenjeni ljudje sploh niso še plačali nobene najemnine vladi, odkar so se preselili v vladne hiše. Ljudje imajo sicer denar, da bi lahko plačali najemnino, toda ker mislijo, da stanujejo v vladnih hišah, so tudi mnenja, da vladi ni treba plačati najemnine. Kot se je izjavil zvezni prosekutor Freed ima na razpolago 2,000 prošenj od drugih družin, ki bi se rade priselile v vladna stanovanja. Kropar pogreb Pogreb pokojnega Jakoba Kropar j a se vrši v četrtek ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnih prostorov na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vne-bovzete na Holmes Ave. in na Calvary pokopališče. 16 let stara mati je umorila svojo mater Chicago, 8. marca. Policija v tem mestu je aretirala 16 let staro mater Theodoro Danielson, ki je obdolžena, da je s kuhinjskim možem umorila svojo ohromelo mater. Slučaj je včeraj prišel pred veliko poroto. Ko je mlada mati stala pred sodnijo, je bridko jokala. Zagovorniki trdijo, da mlada mati ni pri zdravi pameti in da je dejanje uzvršila v duševni zmedenosti. Governer Davey napada senatorje, ki so preiskovali njegovo upravo. Država Ohio je vzorna, pravi Davey Columbus, 8. marca. Governer Davey je pretekli pondeljek zvečer ponovno govoril potom radia in je bil njegov govor razposlan po vsej državi Ohio. Gov. Davey je odbijal napade na svojo upravo, katere napade je senatna zbornica državne posta-vodaje povzročila. Očividno ima gov. Davey pogum. Odbijal je napade in kot je bilo slišati1 včeraj, si je governer pridobil večje število prijateljev. Davey je izjavil, da preiskava njegovega poslovanja ni bila druzega kot metanje blata in skrajno nizkotno delo. Za primer je vzel kontrolno komisijo za prodajo žganja. Dočim so se governer ju očitale razne nerednosti pri poslovanju te komisije, je Davey povedal, da izmed 1,600 uslužbencev, ki jih ima ta komisija, so-jih dobili le 5, ki niso pravilno vršili svoje dolžnosti. "če smo pošteno poslovali ali ne, o tem. naj govorijo številke," je dejal Davey. "Država Pennsylvania n. pr., je' lansko leto prodala žganja za $80,000,000. Profit je znašal $12,000,000. "Država Ohio je prodala lansko leto žganja v vrednosti $55,-000,000. Profit je znašal $16,-000,000. In ta profit je šel v podporo starim, onemoglim ljudem. "Kapitalistično časopisje se je zarotilo proti meni, da me uniči v državi Ohio," je nadaljeval governer. "Toda povem vam, da odkar me napadajo, sem dobil šele prave prijatelje. Kajti milijonarji, ki izdajajo časopise, ne bodo diktirali narodu. Narod sam ve kako voliti pri volitvah." Gov. Davey pride danes v Cleveland in bo jutri navzoč kot priča na mestni sodniji, ko se začne obravnava proti Lee Brad-leyu, katerega je dal governer zapreti, . ker je Bradley krivo prisegel. -o- Mooney iz ječe! , C. L 0. kandidat poražen Listnica uredništva Mrs. Mary Seme, Newburgh. Ker je vaš mož državljan, vam ni treba prvega papirja. Predno pa naredite prošnjo za državljanski papir, morate priti v šolo in dobiti pouk o ameriški ustavi in postavah. V šoli dobite tudi vse druge potrebne podatke, kaka lahko uspešno postanete ameriška državljanka. Državljanska šola se vrši vsak četrtek ob 7. zvečer v dvorani javne knjižnice na 55. cesti in St. Clair Ave. Plače bi znižali Iz Akrona, Ohio, se poroča, da namerava znana tovarna za izdelovanje avtnih koles, B. F. Goodrich Co., znižati delavske plače. Povprečna plača znaša danes $1.10 na uro. Kompanija želi, da se ta plača zniža na 90 centov na uro. Predlog kompa-nije je bil takoj napaden od unijskih voditeljev, ki trdijo, da je finančni položaj kompanije tako sijajen, da bi bila sramota, če bi se znižale delavske plače. Fisher Body lokal Seja slovenske skupine Fisher Body Local št. 45 se vrši danes, v sredo, 9. mai'ca, ob 8. uri zvečer v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Vdeležite se te seje, ker je zelo važna. Vršile se bodo še ene volitve in sicer za delegate za avto koncil pri organizaciji C. I. O. Te volitve so prav tako važne kot volitve pri Local No. 45. Pridite torej na sejo vsi, ki se zanimate za delavski položaj. — Ana Urbas, tajnica. Sacramento, California,, 8. marca. Državna postd-vodaja države Californije je storila dosedaj nezaslišan korak, ko je odredila, da, sc znani delavski vodja Thomas Mooney, ki se nahaja že skoro 20 let v ječi, privede v četrtek, 10. marca, v državno zbornico, ki ga bo zaslišala radi resolucije, v kateri se zahteva, da se Mooney izpu&ti iz ječe. Kaj enakega se še nikdar prej ni zgodilo. Vsa Amerika z največjo napetostjo pričakuje, kaj bo državna postavodaja v Californiji naredila z Mooneyem. -o- Zbor Adrija Miss Florence Bricel, načel-nica publicijskega odseka pevskega zbora Adrija v Euclidu, nam sporoča: Precej novih članov je pristopilo k pevskemu zboru Adrija zadnji mesec in sicer: Pauline Pinculič, John Pristov, Judy Pike, Neddy Ger-jevic, Agnes in Margaret Zalo-kar, Margaret Zagre, Steve Resser, Adolph Petek, Anton Kovačič, Stanley Slapjali, Johnnie Luzar in Frank Kraskoc. Adrija prijazno vabi pevce, ki imajo soprano, alto, tenor ali bas v svojem glasu, da se pridružijo zboru. Pristopite lahko vsak pondeljek ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Dne 24. aprila priredi zbor velik koncert. Mr. Frank Vauter je pevo-vodja. Zbor Adrija posluje že 11 let in želi, da tudi vi postanete njega član. Listnica uredništva Ana Urbas, tajnica Fisher Body Local št. 45. Iskrena vam hvala, ker ste nas tako plemenito prezrli v svoji zahvali za napredek Fisher Body delavcev. Da, "Naprej," komunistično glasilo iz Pittsburgha, ta ti je ptič! Ta ima vse zasluge pri — vas! Mi smo pa nič! Kdor zna, ta zna! Še enkrat, prav lepa hvala za poklon! In za preziranje! Kadar je sila, se nas prosi, kadar se vrača zahvale, tedaj smo odveč. Kljub temu vam pa želimo vse najboljše! Seattle, Wash., 8. marca. Councilman Arthur Langlie je v tem mestu dobil lahko zmago nad kandidatom Viktorjem Myers. Oba sta kandidirala za župana. Langlie je kandidiral kot kandidat "dobre vlade" napram Myersu, katerega so podpirale C. I. O. unije. Langlie je imel že takoj v začetku štetja 17,000 'glasov večine. Glasom najnovejših poročil, ki pa niso še končno veljavna, je dobil Langlie 41,956 glasov, Myers pa 24,711. C. I. O. unija je v Seat-tlu vodila skoro eno leto silovit boj napram A. F. of L. uniji. Sedaj je bila politično poražena. Nečejo denar! Washington, 8. marca. Najmanj 100,000 bivših vojakov ameriške armade izza svetovne vojne je še, ki niso zahtevali do danes bonusa, katerega jim je podaril ameriški kongres. Teh 100,000 bivših vojakov dobi lahko vsak čas $84,000,000 od vlade, samo ako se prijavijo. Do 1. januarja, 1940, imajo čas, da zahtevajo svoj bonus. V \Wash-ingtonu računajo, da so dotični, ki dosedaj niso zahtevali bonus, premožni dovolj, da nikakor ne želijo zahtevati denar od vlade, dasi so upravičeni do svojega deleža. -o- Brivec ubit V neki zakotni cesti v bližini 18. ceste in St. Clair A.ve. so včeraj našli truplo George Ko-cha, ki je lastnik brivnice na 3348 St. Clair Ave. Mož je bil 60 let star. Policija je trijela tri ženske in dva moška, katere sumi, da so bili v zvezi z umorom brivca. Koch je imel težke rane na glavi, ki pričajo, da je bil pobit z železnim drogom. Hvala, Mr. Zulich Mr. John Zulich, poznani za-varovalninski zastopnik, se je te dni mudil v Maple Heights, Ohio, kjer je slišal mladinski pevski zbor "Kraljički," kako se marljivo vežbajo v petju. Ob tej priliki je Mr. Zulich daroval $5.00 v blagajno mladinskega pevskega zbora, za kar se mu rojaki v Maple Heights iskreno zahvaljujejo. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ___Publlghed dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 56, Wed., March 9, 1938 "Golgotha" Profesor, ki se je premislil "Moja žena je bila že en mesec pri stranki, nakar sva dobila "skupno delo." Oče moje žene je lastoval malo tovarno, kjer ni bilo unijskih delavcev. Naročili so nama, da poizveva od očeta moje žene zakaj ljudje niso v uniji. Ali bi uradniki kompanije nasprotovali1 uniji? Koga so mislili odpustiti od dela? Komuniste? Vse to bi morala izvleči iz očeta moje žene. "Nekega dne je prišel organizator in zahteval od mene $20.00, da darujem v neki nujni sklad. Nastala je kriza. (Krize so pogoste v komunistični stranki.) Povedal sem, da nimam $20.00 in še pristavil: "Danes popoldne me je vprašal neki moj star prijatelj, da mu posodim $50.00, ker žena pričakuje poroda." "Obraz organizatorja je postal rdeč. "Torej $50.00 ste dali;prijatelju, za stranko pa nimate $20.00? To ni boljševizem." Razložil sem mu, da je bilo stanje prijateljeve žene jako kritično, da mora v bonišnico, toda nima denarja, nakar mi je organizator odgovoril: "Jaz bi osleparil mojo staro mater, če bi s tem pripomogel k revoluciji." "Kmalu sem dognal, da je glavna naloga komunistične stranke nabirati denar. Pri vsaki seji smo naštevali imena bogatejših, o katerih smo mislili, da bi lahko prispevali. Naročili so nam, da prirejamo večerje, piknike in izlete v korist delavev, a obenem bi morali nadlegovati ljudi, da prispevajo za stroške. Poleg tega, da izrahljamo ljudi srednjega stanu, bi morala jaz in žena pridobivati člane za stranko v vrstah profesorjev. Toda nisva imela dosti sreče. Ko sem jaz pristopil, nas je bilo trinajst v naši skupini. Ko sem se odpovedal, jih je bilo 16. Pridobil sem jih šest, a trije so takoj odstopili. "Seje so bile skrajno nadležne. Neskočni paragrafi in pravila, regulacije in načrti, hvalisanje, kaj je stranka vse dosegla. Spominjam se neke tipične seje. Čitan je bil neki spis o "Sovjetskem komunizmu." Slišali smo poročila! o uspehih raznih kameradov, kako je šel eden njih na sejo socialistov, toda dosegel ničesar ni, in zopet o udeležbi nekega. drugega komunista pri seji ženskega republikanskega kluba. Poročila so bila tako dolgočasna, da je pet kameradov pri seji — zaspalo. "Toda priznati moram, da so komunisti neutrudno na delu. Organizatorji so vsi' dogmatični in se gibljejo v ozračju nekake svetosti, ki ne razume šale. Noben evangelist ni nikdar z večjo vnemo in ponosom kazal na dokaze v svetem pismu, kot kažejo komunistični organizatorji na nauke Marxa in Lenina, kot jih danes prakticira Stalin. "V svoji zadnji kampanji za Browderja so komunistični voditelji potrošili največ denarja in časa, da porazijo Lan-dona. Bitko je vodil kamerad Dimitrov. Tocfa neki drugi kamerad je pametno pripomnil na seji stranke, da komunistična stranka s tem, da pobija Landona, deluje indirektno za Roosevelta. Naj bodo torej komunisti pošteni in izjavijo, da so za Roosevelta. In končno je dejal kamerad: "Jaz kot komunist bom volil za Roosevelta." V dvorani je nastala mrtvaška tišina. Čutil sem, kot bi se nahajal v Moskvi in čakal sem, kaj kameradi neredijo s svojim tovarišem. Končno je spregovoril organizator: "Takoj mi izročite člansko knjižico. Vi niste več član stranke." Obrisal sem si čelo in stopil k oknu. Sonce je sijalo nad prijaznim ameriškim mestom. V tem trenutku se mi je porodila misel in želja, da preneham biti član take stranke, ki ubija svobodo govora, dejanja in nastopa. Ko sem tozadevno obvestil organizatorja, je bil prisenečen. Povedal sem mu jih precej gorkih. "Strašna rutina, uničevanje lastnega mišljenja od strani posameznikov, pritisk, ki sili človeka, da živi v dveh svetovih, vse to je za normalnega človeka preveč. Zgubil sem vse prijatelje in kameradi sami pa nimajo nobenega čuta za prijateljstvo. Nimam časa,'da bi čital časopise in revije, ki samo kritizirajo a ničesar ne ustvarjajo. Povedal sem jim, da je revolucija v Ameriki nemogoča. Jaz ne maram biti kot ujetnik v madridski kleti. Svojo osebno svobodo preveč spoštujem, kot da bi mi vsak kamerad diktiral, kaj moram delati. Poleg tega pa moram živeti družino, ne pa polovico dohodkov dajati komunistom." "Skoro me je bilo sram, da sem bil toliko časa pri stranki. Mislil sem, da se mi je zmešalo v glavi. Toda dognal sem, da je komunistična stranka zadnja, ki bi pomagala delavcu do svobode in udobnosti, a prva, ki ga pahne v moralno in telesno sUžnjost. Postal sem član komunistične stranke v interesu svobode, toda spoznal sem, da sem postal svoboden šele, ko sem se stranki odpovedal . . ." , . . . ......__•—« « « » »---m----—•• » f To je naslov prekrasnemu filmu, ki ga kaže sedaj Father Andrej v šolski dvorani sv. Vida. Prva predstava je bila v ponde-ljek zvečer, dvorana je bila nabito polna in gledalci so bili jako zadovoljni. Po vsej pravici! Film zelo dostojno predstavlja največjo dramo človeštva: trpljenje in smrt učlovečenega Sina božjega Gospoda Jezusa Kristusa. Igralci v tem filmu so izvrstni. Odkar obstoja filmska industrija, je bilo že več poizkusov, predstaviti na platnu trpljenje Kristusovo. Pa so bili ti poizkusi več ali manj ponesrečeni. Ni lahko predstaviti te največje drame sveta! Toda ta film pa je jako posrečen. In zato vam tudi jako priporočamo, da si ga ogledate. Nocoj zvečer ga bo Father Audrey zopet predvajal, takoj po večerni pobožnosti, ob |8. uri v dvorani šole sv. Vida. Vstopnina je za tako lepo delo jako nizka, samo 25 centov. Film je poleg tega še govoreč. Zato boste imeli dosti užitka od njega. Zatopili se boste ob njem v bridko trpljenje Gospodovo, in kaj je za človeka zlasti v postnem času primernejšega, kakor da se čim bolj živo spominja, koliko je storila zanj Ljubezen božja? To namreč človeka nagne in približa Bogu. Postni čas je tu, in zabav naj se vzdržimo. Gledati tak film je sicer užitek, pa ni posvetna zabava, neprimerna za postni čas, marveč užitek, ki ga ima ne samo oko, ampak tudi duša, in ta še največ! Zato ne zamudite lepe prilike, ne zamudite lepega in nadvse plemienitega užitka in pridite nocoj zvečer v svetovidsko šolsko dvorano ogledati si prekrasni film "Gol gotha",! Rev. M. Jager. Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina Kaj pravile! Iz Moskve je prišla nova komunistična linija, namreč: Vsa demokracija je zdaj z nami in kdor ni z nami, mora biti s fašisti! — Prosveta odgovarja na to takole: "To je laž in sleparija!" — To smo mi tudi vedno' trdili. Komunizem in fašizem sta dva mala delca v svetovnem naziranju in ker se ekstremi niso še nikdar obnesli, se bosta tudi komunizem in fašizem zadušila v njiju lastnem blatu. Končno mora zmagati le demokracija. Kadar ne morem dobiti za razgovor trgovca, ki je podnevi zaposlen v trgovini, zvečer ima pa zopet kake opravke, stopim v kako privatno hišo na razgovor, kjer dobim v roke kakega našega starega pionirja. Tako sem oni dan zopet našel enega v Collin-woodu, kjer se nahaja že nad 35 let. Ali ste slišali, 35 let! Koliko je naših ljudi tukaj, ki toliko niti stari niso, kolikor let že ta družina prebiva v Collinwoodu. Pa s tem ni rečeno, da je ta pionir s svojo soprogo šele 35 let v Ameriki. Kaj še! V to deželo sta dospela že pred 45 leti. To sta Jože in Karolina Opa-lek. Iz velikolaške fare je doma Jože in pri hiši se je reklo "Pri ta gornjih." Mi že vemo, da leže v vasi nekatere hiše višje, nekatere pa nižje in odtod dobe priimke. Doma vča-! sih še vedeli nismo, kako se : pri tej oni hiši pišejo. Pozna-| li smo jih le po priimkih. Pra-i vo ime dobi fant šele, ko gre k vojakom. Tam pa nič ne poznajo hišnega priimka. No, naš Jože sicer ni služil cesarja, ker takrat ni bilo nobene vojske in fantje so lahko odhajali v Ameriko. Pri Opalkovih je bilo devet otrok v družini. Razen- našega pionirja so že vsi odšli na oni &vet. Jože sam jih ima pa tudi že 76 na plečih, toda je še korenjak in če jima Bog da zdravje, bosta z ženo v treh letih obhajala zlato poroko. Od Opalkove družina sta odšla v Ameriko samo naš Jože in njegov brat Frank. Frank je umrl pred štirimi leti. Bog mu daj večni mir in pokoj,] saj je bil prijazen in vljuden' moz. Kot mi je pripovedoval Jože, so vzeli na domačijo zeta, ker je bil on takrat še premlad, da bi bil prevzel domačijo. Žet se je pisal za Zak-rajška. Življenje doma mu je teklo približno tako kot drugim fantom po naših vaseh. Enajst zim zaporedoma je šel tesat v šumo doli na Hrvatsko, da bi si prislužil kak greš. Saj veste, brez groša fant ne more biti. Pa ni bil v šuma h kak paradiž, kot bi si kdo mislil. Ko sta nekoč s tovarišem vlekla žago na ogromnem hrastu, je veja oplazila Opalkovega tovariša in ga na mestu ubila. Pa mraz je bilo, kar se da. Ponoči so našim hrvatarjem včasih lasje primrznili v kolibi. Toda, kaj se mlad korenjak zmeni za take stvari. To se vse prestane in na pomlad, kc je delo končano, je pa groš v žepu. Ko sem vprašal Jožeta, kdaj se je ženil, je pogledal svojo boljšo polovico, češ, ali ti kaj veš? "No ja, saj veš," je rekla ona, "dve leti prej, pre-dno sva šla v Ameriko. Sedaj sva tukaj že 45 let. Poroka se je vršila predpustom leta 1891 v Škocjanu. Poroka se je vršila na pondeljek." Tako je pomagala pojasniti Mrs. Opa-lek. "Po poroki sva ostala pri sestri mojega moža," je nadaljevala Mrs. Opalek. "Njen mož je bil odšel že prej v Ameriko. Tako sva midva pomagala pri gospodarstvu. Kmalu zatem je pa svak pisal, naj prideva za njim v Ameriko, ker je takrat v Ameriki primanjkovalo gospodinj, ki bi imele fante na hrani in stanovanju. Mnogo je bilo delavcev, toda stanovanj je primanjkovalo. Meseca julija 1903 sva se odpravila v Ameriko. "Veste, on je hotel sam v Ameriko, toda jaz sem rekla: 'Sam že ne boš šel! Oba ali pa noben!' V Ameriko sva dospela 4. julija, ko je po deželi vse tako neznansko streljalo in pokalo v spomin ameriške nedovisnosti. V tistih časih j t bilo na 4. julija več ropota kot dandanes." Zatem sta naša pionirja pripovedovala o težavah z bor-darji. Ona je delala skoro noč in dan. V zgodnjem jutru je bilo treba iti po drva in po premog, ves ostali čas se je pa porabilo za snaženje, pranje in kuho. Poleg vsega tega je bila pa na skrbi še domača družina. "Mnogokrat je bila ura že dve čez polnoči, ko sem še imela opravka s perilom. Komaj sem malo zatisnila oči, pa je bilo treba že zopet vstati. Tako sem se ukvarjala s tem delom celih deset let." Mr. Opalek pa pripoveduje: "Prvo moje dtelo je bilo v solini. Tam je bilo tako vroče, da smo delali v sami spodnji obleki. Po nas je škrofilo slano vedo, da je bila kmalu vsa obleka v cunjah. Ako je kdo padel v tiso vročo vodo, so ga morali potegniti ven s kakim orodjem, ker ga ni bilo mogoče prijeti z roko. Moje roke so bile kakor prekuhane. Silne bolečine sem moral trpeti. V tovarni ni bilo nikakih varnostnih naprav. Tako se je vršila nesreča za nesrečo, neprestano je bil ambulanca pred tovarno." "Da," je primaknila še ona, "takrat smo stanovali blizu King Bridge tovarne in samo radi neprestanega zvon j ena ambulančnega vOza sem prosila, da se preselimo drugam." "Kaj sem hotel," je nadaljeval Jože, "nekaj si moral delati, ker se sicer nisi znal kam obrniti za pomoč. Živeti smo morali, radi tega smo morali prijeti za taka dela, četudi smo vedno gledali smrti v oči. Potem sem delal še v ka-strolki za 60c na deset ur. Delal sem tudi v boleovni nekaj časa. Potem sem dobil delo pri NYC železnici. Tam sem delal polnih 25 let. Tukaj bi moral dobivati sedaj pokojnino, toda radi tistega štrajka smo izgubili pravico do pokojnine vsi tisti, ki smo šli na štrajk. Kakšna škoda je bila to za nas. Krivi so tisti, ki so hujskali na štrajk." Dom Opalekove družine se nahaja na 424 East 160 St., poleg Zalarjeve pekarije. Ko se je družina naselila tukaj, so bili tam še sami vinogradi. Tam je bil takrat že stari Stene. Opalek se še spominja, ko so se preselili v Collinwood je peljal psa peš iz Clevelan-da prav tje doli. V Opalekovi družini je bilo rojenih 8 otrok. Najstarejša hčerka Josephine je zgorela v collinwoodski šoli, ko je bila stara 12 let. Z njo pa tudi bratec Joseph, star 10 let. Potem so bili v družini: Ludvik, Tony, Mary, Karolina, Louis in Joseph. Joseph je najmlajši, pa se je najprej oženil. Od teh so živi samo še trije. Eden je izučen risar, drugi je godbenik, tretji električni mehanik. Družina živi mirno in složno v svojem domu. Našim pionirjema želimo, da bi zdrava učakala zlato poroko, do katere ni več daleč. Iz West Parka V pondeljek 21. februarja je bil ustanovljen pri nas mladinski pevski zbor "Zvončki." Pevo-vodja g. Seine je imel prvo vajo 28. februarja. Navzočih je bilo 34 otrok na prvi vaji, kar je jako zadovoljivo za to malo naselbino. Ker je pa v naselbini še dosti otrok, ki niso še pristopili k temu zboru in tudi vseh nismo mogli obiskati, apeliram na vse, kateri nimate svojih otrok prijavljenih, da jih pošljete ali pripeljete na drugo vajo 9. marca. Pevske vaje se bodo vršile vsako sredo od petih do sedmih zvečer v Jugosl. nar. domu v West Parku. Apeliram na vse starše na za-padni strani mesta Clevelanda, ki imate otroke od 5 do 16 let stare, in ki želite, da bodo znali vaši otroci slovensko peti in pomagati narodni stvari, se vam nudite prilika sedaj. Pridružite se nam! Več ko nas bo, bolj bomo močni. Prihodnja seja staršev se vrši pa prvi torek v aprilu. Kolikor mi je dozdaj znano, bomo imeli prvi koncert na 22. maja. Pomagali nam ga bodo prirediti skupni mladinski pevski zbori in tudi naši pevci vam bodo že kako lepo zapeli. Sporočilo sem tudi dobil, da je bil naš novi zbor z veseljem t sprejet na skupni seji mladinskih pevskih zborov. V imenu staršev se lepo zahvalim in vam >bljubim, da bomo tudi mi sodelovali z vami, kolikor bo v naši moči. V slučaju, da bi se koncert ne vršil na omenjeni dan, vam bomo pravočasno sporočili v časopisih. Še, enkrat apeliram na vse, da pristopite. Vpište svoje otroke v naš zbor, ki bo v ponos vsem Slovencem, bivajočim na zapad-ni strani Clevelanda. Pozdrav vsem mladinskim pevskim zborom, njih staršem in prijateljem. Za vsa pojasnila glede tega zbora se obrnite na predsednika zbora Frank Mlakar, 4611 W. 130th St. Tel. Clearwater 3275. Priprave za obletnico Euclid, O.—Opominjam naše članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ na prihodnjo sejo, ki se vrši 13. marca, že danes se pripravljamo na 11 letnico, katero bomo proslavili na belo nedeljo. Na zadnji seji se je več članov oglasilo, da bodo prispevali v ta namen. Vi vsi ste poklicani ,da boste odboru pomagali sestaviti nekak program. Zato se žrtvujte v nedeljo eno uro v ta namen. Moja boljša polovica in jaz sva se domenila, da bova tudi nekaj pomagala za v kuhinjo. Napravila bova nekaj, da se boste še dolgo potem oblizovali. Kaj bo to, bom povedal na seji. Za sedaj vam samo rečem, da je dolgo, široko in visoko. Vstopnice za belo nedeljo so že v prodaji. Preskrbite si jih pravočasno. V nedeljo bomo tudi skončali eno delo, ki nam je ostalo od januarske seje. V nedeljo bo nekdo tudi dobil $3.00, če bo navzoč na seji. Danes trije dolarji že niso mačkine solze. Kaj praviš, Andreje Zdešar, ali bi prišli prav. Hudika če ne! Pridite torej v nedeljo vsi na sejo. Pozdrav, Louis Opara, podpredsednik. -o- Iz Euclida Veselica na pustni torek v dvorani sv. Kristine je bila veli kuspeh. Bilo je vse tako veselo kot že dolgo ne. Dvorana je bila polna veselega občinstva. Odbor skupnih društev se lepo zahvaljuje vsem, ki ste pripomogli na en ali drug' način do tako lepega uspeha. Prav lepa hvala vsem, ki so darovali tako lepe dobitke. Predsednik skupnih društev, Mr. Teddy Rozman je bil vesel, ker je odbor tako pridno delal. Bog daj, da bi bili kaj kmalu boljši časi, da bi ljudje kaj bclj delali. Pozdrav vsem skupaj. T. Zdešar. Priprave za materinsko prireditev Mesec, za mesecem se vas va bi, tako tudi sedaj, da se vsi udeležite redne mesečne seje, ki se vrši za pevski zbor Ilirija. Seja je sedaj jako važna radi bližajoče se materinske prireditve. Zato ste vsi starši in prijatelji prav vljudno prošeni, da te seje ne zamudite, kajti vse priprave so v polnem teku in starši boste videli ter slišali zanimanje naših mlajših, to je onih deklet, ki spadajo k Iliriji Hi. V zadnjem dopisu sem poročala one dve, ki sta nabrali v prvem tednu največ oglasov. Za ta teden pa sporočam drugi dve in to sta gdč. Ann švigel in Jennie Šulen. Ti dve sta se zadnji teden najbolj odlikovali v pridobivanju oglasov.. Katera bo pa prihodnji teden prva? Dekleta, le korajžo za večji uspeh ter napredek mlade Ilirije. Starši jim bodimo pa v pomoč, da bodo naši mladi napredovali. Na tej seji boste tudi slišali, kaj se je vse ukrenilo na zadnjem sestanku. Ker so za to veliko in izvanredno-prireditev zavzeti že vsi potrebni koraki, zato je neobhodno potrebno, da ste sedaj vsi navzoči, da se vse ^ tf* t|t t|**g« t£i tj« PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE DEKLETA IN ŽENE Sedaj je čas, da si izberete in naročite za veliko noč fino in najnovejše mode "Sterling" suknjo ali obleko direktno iz tovarne, kar naredite lahko veliko ceneje kot kje drugje. Samo pokličite me ali pošljite vaš naslov, da vas peljem v tovarno. Pripravljen sem vsak dan, tudi v nedeljah zjutraj. Se vam priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. Tel. ENdicott 3426 pravilno in ob času stori. Ta materinska proslava bo nekaj posebnega ter sploh nekaj nove' ga m Collinwood in je potrebno, da prav vsi delujemo za to Prl" reditev, tako, da bo res nekaj, česar Collinwood še ni videl. To ne bo samo navaden koncert, ° ne, dragi starši ter prijatelj' mladine ter mile slovenske Pe' smi. Naš pevovodja, g. H. Rakar ima nekaj tako izrednega za ta dan, to je za letošnji P°* zdrav našim slovenskim mate-ram, da se bo vsaka mati iz srca veselila, da njen otrok spada l' temu pevskemu zboru. Da, na 8. maja vam bosta Ilirija mlajša in višja predsta-vili nekaj, česar ne boste nikdar pozabili. Zato se pa Collinwood že sedaj opozarja, da si presl kal pod mizo, se je dobro stil z izredno priliko. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCTI 0, 153S KRIŽEM PO JUTROVEM Po MBltm btvlralka K. Mar« ajo!" je dejal hand- ne dobite!" zapovednik krajevne sem." "Prihaj . ZlJ'a in vstal. "Ujetnike peljejo!" . ~~ ki so bili pravkar na va-^ ter streljali na mene in na jalefa!" sem dostavil. "Med-.J*1 ko so tvoji junaški bojev-^ šli na sprehod!" 'Effendi, saj je bil samo! lri Pa so gotovo ujeli!" Tisoč piastrov plačam za VsJega, ki so ga prijeli." , prenagli se! Ne vemo fe' ali je bil njihov bojni po-0(* res čisto brezuspešen! P°jdem, da jih sprejmem. Vrhovni Policije Sel je. Razumel sem, zakaj se mu n>udl. Ves "bojni pohod" je bil se-le smešna komedija. Uje-1 ^iso nikogar. Pa je šel, da l3°vuči bekdžija, kako naj po-o svojih junaštvih. Vrata je pustil za seboj od-j^a in videli smo, kako je pri-;ajala zmagovita z bi ga n ska crna vojska. ^rvi je bil kajpada vrhovni Poveljnik, mušir. Vihtel je svo-s srpom oboroženo gorjačo akor pri nas kapelnik vojake godbe svojo palico taktir-• Za njim je prihajala zbi-^attska črnovojniška godba. grala je na vse kriplje, pa I*6 Po sekiricah in tudi ne v aktu in harmoničnem sogla-SJu> vsak je pihal, piskal, go-e*> cvilil in bobnal po last-^ okusu in po mili volji. In za godbo so korakali ju-jjaki. Vsak se je postavljal, da ima na, vesti slavne či-J.le najslavnejših zgodovinskih 3u»akov. Štirije so vlekli nosnico, narejeno iz vej in mla-debel. Na nosilnici sta le-2a'a mesar Curak in odrinski ^tničar. V gostilniški sobi so obstali. ^°dbo je zaigrala "tuš" in ve-"ka tihota je zagrnila vso junaško vojsko. Skozi odprta vrata je mašeče vel vonj pečenih koštru-a°V. Mušir, vojni maršal zbi-ganskih trum, je vihal nos, Razširil nosnice, udobno sr-v sebe blagodejne, mastno večerjo obetajoče dišave in Cstojanstveno stopil pred nas. , "Effendi," je začel, "vojna končana. Aladžija sem lastnoročno ubil. Dva kožuha sta j moja!" "Kje sta njuni trupli?" "V reko sem ju vrgel." "In kje sta ona druga dva?" "Tudi v Sletovski. Utopili »nio ju.» "In kdo ju je ubil?" I "Se ne ve točno. Treba bo debati za ko juhe." "Čudno —! Torej utopili Ste jih? Škoda, da ne bomo vi- eH njihovih trupel!" "S takimi lopovi opravimo ln"' nas kar na kratko, effendi p- "Da! In tem rajši, ker se Potem ne da dokazati, da je g0sPod vojni maršal lagal!" ^žaljen se je vzravnal. 'Effendi, ne žali me!" °d kedaj pa hodijo mrtvi Ha vas pa streljajo skozi ok- «o? prestrašil se je. 'Effendi, kaj misliš s tem feči "Mislim le to reči, da so bi-tisti štirje zločinci na vasi li in Ha da Obraz se mu je podaljšal v neprijetnem razočaranju. "Effendi, obljubil si nam jih!" "Obljubil sem vam jih, res! Pa povedal sem vam tudi svoje pogoje. In tistih pogojev niste izpolnili! Ako misliš, da sem človek, ki se da nalagati od takegale zbiganskega policaja, te dam bičati! Da imam tako pravico in oblast, to ti lahko potrdi tvoj kjaja." S povzdign j enim glasom sem govoril, vsi so me čuli, tudi tisti, ki so stali zunaj pri vratih. Molk je zavladal. Obrazi so se zresnili in zabrižili, skrbeče so stikali črnovojniki glave. Bekdži je stal pred menoj kakor, potepen šolar pred strogim učiteljem. Kjaja je menda zasodil, da mora svojemu podložniku pomagati iz zagate, pa ne da bi pri tem kaj priznal. Dejal je: "Effendi, kako moreš tako govoriti! Nihče te ni nalagal! Kdo bi se drznil takemu gospodu lagati v obraz?" "Da, kako se drznete, da la-žete meni in me imate za norca —? Dobro veš, da potujem v varstvu padišaha in najvišjih oblasti. Kaj je kjaja, kaj je takle vaški policist v primeri z menoj--? V moji domovini je vsak šolar pametnejši in brihtnejši ko pri vas človek, ki o njem sodite, da je pravi modrijan. In vkljub temu ste mislili, da me bodete varali in nalagali! Le velika sel Celo otroci zunaj na dvorišču že vejo, da ste me preva-rili, mi pa, ki smo učeni in modri, mi pa bi naj bili tako slepi in zabiti, da bi tega ne opazili —? Obljubil sem tvojim ljudem piva, raki je in štiri koštrune, v zahvalo za to pa me obkladate z lažmi —! Tule, obdrži svoj arpa suju! Koštrune, ki si jih že zaklal, pa vzamem s seboj, našel bom poštenih ljudi dovolj, ki jih bodo vredni." Morebiti moja samohvala, ki, mimogrede omenjeno, brez nje človek na Jutrovem ne more izhajati, če se hoče.količkaj postaviti, — morebiti ta samohvala ni toliko zalegala. Tem huje pa je udarila moja grožnja. Piva bi ne dobili, rakije ne, tudi pečenih koštrunov ne —. Prehudo je bilo! V zadregi se je umaknil handžija. Vojni maršul zbi-ganskih trum je obžalovaje in pomilovaje srkal mameči vojn koštrunove pečenke, v globoki samozataji stisnil ustnice in si v veliki, nemi zadregi drgnil levo 4ilačnico ob desni nogi. Položaj je bil žalosten in kritičen obenem. Pa znašel se je celo med lažnivimi zbiganskimi junaki človek, ki je s krepkim, odločnim zamahom razvozlal kritični položaj. In tisti odrešenik je bil mož z zurno. Z dolgimi koraki je prišel bliže, se postavil pred mene in odločno povedal: "Effendi, pečenih koštrunov se nočemo tvegati! Ze radi tega ne, ker bi te vse dni življenja pekla vest, da si nam jih odvzel. Zato pa," je pokašljal, "ti bom pomagal v tvoji zadre- Prav zadovoljen grem naprej, ter ogledujem druge paviljone in njih znamenitosti. Ko pridem mimo nekega paviljona, mi udari na uho slovenska govorica. Malce postojim, pa poslušam, trenutek za tem zopet slišim slovenske besede. Ko pogledam proti kraju, odkoder je prihajal glas, zagledam tri osebe, dva še mlada duhovnika ter eno že bolj priletno gospo. Stopim bliže, ter jih nagovorim po slovensko: "Kakor vidim ste Slovenci? Pozdravljeni!" Vsi trije mi prav živahno odzdravijo in zdaj se je pričel prav živahen razgovor. Naj prvo se drug drugemu predstavimo: Prvi, ki je bil od te družbe, je bil dr. Tomaž Kurent, drugi dr. Metod Turnšek, urednik "Kraljestva božjega," oba sta bila redovnika iz Stične. Prvi se je nahajal v Rimu v svrho študij, drugi je prišel pa na razstavo. Tretja oseba je bila gospa Vončina iz Ljubljane, ki je tudi prišla na razstavo. No in tako smo se se-šli na vatikanski razstavi, kot nekoč trije modri pred Betlehe-mom, razen da je bila naša družba za enega več. Zdaj smo pa skupaj nadaljevali pot po razstavi, šli smo še v jugoslovanski paviljon, nato pa seveda v paviljon Zedinjenih držav. Tu sem se hotel pa malo pobahati, kakšen tisk da imamo pa v Ameriki, ki da tudi ni od muh. Samo to mi ni bilo prav nič všeč, da tam ni bilo prav nič našega slovenskega tiska iz Amerike. Tega nisem našel ni v jugoslovanskem, ni v ameriškem paviljonu. Zelo slaba reklama za so streljali na mene m tule, — svojo voj- mojega tovariša ^tem ko si t 7 sel nad nje." Ni mogoče —! So bili pač •J'hovj duhovi!" sam si tudi tak strah " Veruješ v strahove?" effendi!" Priporočam ti, da skupno ' v°i° pogumno vojsko po-duhove tistih štirih %iK-UnCV' Sem vam j**1 ob" ■ Kajti koštrunov samih 'Ti gi in ti rajši povedal resnico." "Vidim, da je v Zbigancih vsaj eden pameten in pošten človek doma!" "O, vsi smo pošteni! Pa je že tako, le eden lahko hkrati govori. Jaz trobim zurno. Moja zurna ima najmočnejši glas in zato bom jaz govoril. Vedi, nismo se borili! V kočo smo šli po tisti trupli. In Sletovska ni videla nobenega mrliča. Če zapoveš ti bom na kratko poročal kako je bilo." JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU »mtmj«m»ttmmn:mm«{m::;«itammn:t«n»at:mmjtt:«:«:KjmK:«jmc::» nas ameriške Slovence. Od tam gremo od paviljona do paviljona, skoro vsaka narodnost ima svoj paviljon, eden večji, drugi manjši, kakor se pač odlikujejo po tisku. Ogledamo si paviljone raznih redov: Jezuitov, dominikanov, frančiškanov in nebroj drugih redov. Mene je predvsem zanimal frančiškanski paviljon, ker ta red je skoro najbolj poznan med Slovenci in to ne samo v stari domovini, ampak tudi tu v Ameriki, kjer se tako trudijo tam v Lemontu, da kar mogoče več slovenskih duš odvrnejo od strupene paše lažnjivega brez-verskega časopisja. Za to delajo in se trudijo v potu svojega obraza, da uče z besedo in peresom s svojim odličnim mesečnikom Ave Marijo, katerega sem v moje veliko veselje zagledal v frančiškanskem paviljonu. "Ja, le poglejte no." sem dejal mojim spremljevalcem, "saj en slovenski katoliški list iz Amerike pa le vidim tu, našo Ave Marijo i" Samo to je bilo pri tem nekoliko narobe, da so prišteli našo Ave Marijo k čehoslovakiji. Odkod ta napaka ne vem. Sicer se kaj rado pripeti, da često zamenjajo kaj čehoslovaškega za jugoslovansko, a še bolj menda pa, da zamenjajo jugoslovansko za čehoslovaško. "To pa že ni prav, da so uvrstili našo Ave Marijo pod čeho-slovakijo," pričnem kritizirati, ter izrazim mnenje, da bi se moralo to na kak način popraviti. Dr. Kurent je takoj pripomnil, da jaz kot ameriški Slovenec to lahko napravim. "Bog ve, kako bi se to bolje uredilo," pripomnim jaz, ter omenim, da sem tam v Clevelandu tudi zastopnik Ave Marije. "Potem pa kar popravite to stvar," menita oba gospoda, nakar vzamem samo-pojnik ter prečrtam "čehoslo-vakijo," pa zapišem s prav vidnimi črkami: Jugoslavija. Sicer bi rajši zapisal "slovenski iz Amerike," ampak ker je bilo pa vse opredeljeno po državah, sem jo pa uvrstil kar k Jugoslaviji. Ako bi zapisal kako drugače, to bi utegnilo biti narobe ter bi morda sklepali, da je slovaška. Ampak značilno je pa to, da je izmed vseh slovenskih katoliških listov iz Amerike, našla samo Ave Maria pot na ta- ko imenitno vatikansko razsta vo. Sicer pa objektivno poveda no, je ravno Ave Maria v prvi vrsti prava poklicna zastopnica katoliških Slovencev v Ameriki. Sicer škoda, da jo niso uvrstili v paviljon Zedinjenih držav ker iz državnega stališča bi spadala tja. Ampak če se dobre premisli, po drugi strani pa zopet bolj spada v frančiškanski paviljon, ker frančiškani so ji ustanovili in frančiškani jo še zdaj po tolikih napornih letih še izdajajo, da tako vrši res pravo misijonsko delo med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Torej je kar primerno, da je na častnem mestu bogatega frančiškanskega paviljona, kjer dela čast svojemu slovenskemu narodu in pa slovenskim frančiškanom v Lemontu. Tako je naša Ave Maria na tej epohalni razstavi prav častno zastopala ameriške Slovence. Z občudovanjem sem gledal obsežno in bogato razstavo, za katero .je katoliška Cerkev toliko žrtvovala, da pokaže celemu svetu, kaj vse premore, predvsem pa, da pokaže katoličanom in jim zaeno naroči, kakšno časopisje naj podpirajo. Ko je papež Pij XI. otvoril to razstavo, je posebno poudaril važnost in pa veliko potrebo katoliškega časopisja, časopisje je danes tista svetovna sila, ki gradi ali pa podira. žal, da je danes na vrhuncu yeri sovražno "Pa poročaj!" "Sedel sem doma in uravnaval gube, ki jih je dobila moja zurna, ko sem z njo oni dan udaril soseda, ker me je razžalil. Torej pri tistem delu sem sedel, ko je prišel tale bekdži, ki je moj svak, ker ima sestro moje žene za ženo. Pravil mi je o tebi, o Aladžijih in kaj si zahteval od kjaje. Kjaja pa da mu je skrivaj naročil, naj gre ven h gozdu, kjer čakata Aladžija na tebe, in naj jima pove, da ste jima ušli in da naj se varjeta, ker da bo koj prišla celokupna zbiganska vojska in ju prijela." "Mislil sem si, da je bilo tako!" "Čuvaj javne varnosti v Zbigancih bi mi bil kot prijatelj in svak rad privoščil slavo, da bi tudi jaz govoril z Aladžijema. Povabil me je, naj ga spremljam." "Hm —! Rajši reci, bal se je, in ni hotel iti sam. Zato je vzel tebe s seboj." "Motiš se! V njegovem srcu ni strahu, kakor ga tudi v mojem ni. Niti najhujšega sovražnika se ne bojim, kajti moja žurna je silno orožje, ki sem z njo že marsikatero glavo obložil z bulami. Odpravila sva se torej in šla." "Pa seve počasi' se "Seveda! Posvetovati sva morala spotoma, kako se bova kjajevega sitnega naročila najlepše iznebila. Počasi sva stopala in od časa do časa klicala Aladžijema, da, ju ne misliva ubiti." "Previdna sta bila! Sicer bi bila Aladžija gotovo planila nad vaju." "O ne! Ampak prehudo ju nisva hotela prestrašiti. Pa najino skrbno rahločutnost sta nama poplačala z ne-hvaležnostjo." "Smejala sta 'se vama, kaj-V' ne; (Dalje prihodnjič.) časopisje in druga protiverska literatura, ki izpodkopava temelje pravega miru, predvsem pa moralo, katero se danes strahovito gazi in ubija. Zato je papež Pij XI. povzdignil svoj glas in pozval katoličane, da podpirajo le katoliški tisk. In pri tem je pa tudi opozoril na nevarnost protiverskega in brezverskega časopisja, ki se kakor kuga širi iz mest na trge in potem na najbolj zakotne vasi, ter uničuje vero in moralo. Zelo slepi so oni katoličani, ki tako brezbrižno podpirajo protiversko časopisje, ter pri tem ne pomislijo na grozne posledice, ki bodo prav gotovo sledile. Zgled temu so Španija, Rusija, Mehika in tudi drugod se že kaže, da utegne slediti ta ali ona država. No in katoličani se bodo zbudili, ko bo že prekasno ter bo pričelo strahovito padati, kakor že pada v označenih državah. Ob zaključku svojega govora je izrekel papež Pij XI. zelo pomenljive besede, ko je naglasil: "Strašen večer se razgrinja na ves svet, ki naznanja, kot se zdi, še strašnejšo noč ..." Da, strašna noč utegne slediti in kakšen bo izid? Bog ve! Zato bi morali biti katoličani vendar bolj previdni pa pametni in naj ne bi podpirali veri nasprotnega tiska. Ako se pripeti, da bo padalo po hrbtu katoličanov, bo to prav zasluženo, ter ne bo veljal noben izgovor in to najmanj pred Bogom. Katoličani, časi so resni! Že bolj pozno je bilo, ko smo zapuščali to obsežno in bogato razstavo, ter se odpravili, da gremo vsak na svoje stanovanje. Jaz sem bil mnenja, da bi zjutraj zopet skupaj nadaljevali izprehod po Rimu, ter si tako skupno ogledali razne znamenitosti. Gospoda sta bila tudi za to, da gremo skupaj, enako tudi gospa Vončina. Samo stanovali smo tako daleč.narazen oziroma jaz sem bil daleč od njihovih stanovanj. Gospoda sta stanovala v cistercijan-skem kolegiju na Janikulu, gospa pa v nekem uršulinskem samostanu, ne daleč od tam, do-čim sem jaz stanoval tam na oddaljenem Eskvilinu blizu cerkve Marije Snežnice. Dr. Kurent malce pomisli, pa pravi: "čakajte, bom pa jaz skušal dobiti stanovanje za vas tam kje bližje nas, da bomo tako bolj skupaj. Ali ste zadovoljni?" Seveda sem g. doktorju prav z veseljem zatrdil, da bi me zelo veselilo, ako bi se moglo to napraviti. Sicer je stanovanje pri-lično prav dobro, le kuhinja mi preveč ne ugaja, ker je preveč italijanska, kar pa tudi to ni končno tako važno, glavno je, ker je tako velika razdalja. "Dobro,!" pravi dr. Kurent, "bom poskušal." Nato smo si voščili lahko noč in na zopetno svidenje zjutraj, ter šli vsak na svoje stanovanje. Ko sem prišel domov, me je večerja že čakala. Bila je dokaj okusna in meni tolikanj neljubih makaronov to pot ni bilo na mizi. Baš ko sem pospravil večerjo, pa prihiti gospodinja ter kriči: sinjor, telefono! Kdo bi neki bil, si mislim, ter nastavim slušalo na ušesa. V tem pa zaslišim glas: "Pater Tomaž govori!" "A tako, no, kaj je pa novega, gospod doktor?" ga hitim spraševati. "Stanovanje sem našel za vas," mi hiti praviti dr. Kurent. Potem mi pa razloži, da je dobil stanovanje zame v samostanu Sv. .Odrešenika na Janikulu in sicer blizu tam kjer stanujeta oba že prej omenjena gospoda. Nato mi razloži, da je v tem samostanu zelo dobra postrežba in kar je glavno, kuhinja po nemškem receptu. "A," sem dejal, "to pa bo to. Hvala, hvala! In kdaj naj pridem tja?" Nato mi naroči, da tu počakam in da oni pridejo sem, nakar gremo skupno na novo stanovanje. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VEST! Tudi Trotzky je bil baje angleški vohun Moskva, 8. marca. Kfristian Rakovski, ki je bil dolga leta najboljši ruski sovjetski diplomat, je včeraj pričal tekom obravnave proti "zarotnikom," da ga je angleška vlada sprejela kot sovjetskega poslanika šele potem, ko je izjavil, da je enih misli z Trotzkyjem. Trotzky da je bil baje vohun za Anglijo v Rusiji. Riakovski trdi, da je imela ruska sovjetska vlada svoje uradne vohune v Angliji, in cb istem času — bilo je leta 1924 — je tudi Trotzky, ki je bil tedaj še na krmilu ruske vlade, vzdrževal svoje lastne vohune, ki so vohunili proti ruskim vladnim vohunom. Tekom obravnave proti ruskim "veleizda-jalcem" prihajajo strašne stvari na dan. Prave demokrate je sram, da je bilo in da je kaj takega mogoče pod rusko "delavsko vlado." Rakovski je tekom obravnave se tudi izjavil, da obstoji pri sovjetski vladi nezaslišan graft, toda stvar ne pride v javnost, ker tega ne pripusti diktator Stalin. 600 mrtvih, ko se je potopila španska križarka Gibraltar, 8. marca. Angleški mornariški častniki računajo, da je s potopljenjem španske križarke Baleares zgubilo življenje 600 španskih nacionalističnih mornarjev. Križarka Baleares, ki je bila torpedirana od nekega španskega vladnega torpednega rušilca, je nosila 10,000 ton teže in je imela posadko 790 mož. Bila je najboljša bojna ladja v rokah generala Franca. V povračilo za potop križarke Baleares so španski nacionalistični zrakoplovci napadli včeraj vladno mesto in pristanišče Cartageno, kjer je bilo stotine ljudi ubitih in ranjenih od bomb. Sicer je pa na ostalih španskih frontah ."vse mirno." Komunistična revolta na Japonskem proti vojni New York, 8. marca. Gerold Eckelman, izvedenec v tuje-zemskih zadevah, je izjavil včeraj, da bodo začeli komunisti na Japonskem z revolto in tako povzročili, da bo Japonska prisiljena prenehati z vojno napram Kitajski. Japonska je nalašč začela z vojno proti Kitajski, da obrne pozornost sveta od svojega notranjega, domačega položaja, ki je skrajno akuten. Večina ljudi misli, je dejal Eckelman, ki je rodom Nemec; toda ima Japonsko za ženo, da postaja Japonska fašistična. Resnica je, da se komunizem nikjer tako hitro ne širi kot na Japonskem. Mussolini trdi, da je Stalin postal fašist Rim, 8. marca. Laški diktator Benito Mussolini piše v včerajšnji izdaji svojega časopisa Popolo d'ltalia, da je ruski diktator Joseph Stalin postal tajen fašist. Izdajniški procesi, ki so sedaj na vrsti v Rusiji, imajo namen, uničiti zadnjo sled komunizma v Rusiji. Stalinu se je dosedaj posrečilo iznebiti se vseh Rusov, ki so bili količkaj vplivni v Rusiji. Komunizem pri ruski vladi je že zdavnej mrtev, pravi Mussolini v uredniškem članku, če je še kdo komunist, ga bo Stalin dal usmrtiti, nakar bo proglasil enako vlado kot jo imajo v Italiji . . . -o- Rev. Coughlin zopet obtožuje preds. Roosevelta Detroit, 8. marca. Rev. Charles Coughlin je napadel včeraj sedanjo administracijo in predsednika Roosevelta, kateremu je očital, da dela iste napake, kot sta jih delala pred njim Coolidge in Hoover. Rev. Coughlin je izjavil, da je proti sedanji administraciji v Wash-ingtonu, ker nikakor neče pregnati "menjalcev denarja" iz njih tempelnov. Rev. Coughlin je mnenja, da bi se moralo opustiti vse politične stranke in vladati edino v blagor vseh ljudi brez ozira na politiko, stranko ali prepričanje. -o- Tragedija Kompanija Home Coal Co., ki ima svoje prostore na 2560 Woodhill Rd., je opazila, da se ji krade premog kar na debelo. Tedensko so razni reveži odpeljali kompaniji skoro 50 ton premoga. Kompanija je najela svojo policijo, da straži premog. Včeraj zjutraj je kompanijski policist, 25 let, stari John Kiedis, dobil nekega starčka, ki je hotel odpeljati nekaj premoga. Policist ga je pozval, da obstane na mestu, toda siromak je zbežal, nakar je stražnik streljal. Dva strela sta povzročila smrt doti-čnega, ne da bi se moglo dognati, kdo je. Stražnik Kiedis je izjavil, da je trikrat pozval moža, naj obstoji na mestu, toda mož se ni zmenil za poziv, nakar je stražnik najprvo ustrelil na slepo, in ker je "tat" še vedno bežal, je streljal zares. Posledica je smrt. Policija je aretirala Kiedisa in 'ga obtožila umora druge vrste. Star Indijanec umrl V Bowling Green, Ohio, je včeraj umrl 100 let stari Toni Schooner, ki je bil polnokrvi Indijanec Mohawk rodu. MALI OGLASI Odda se stanovanje obstoječe iz pet čednih sob. Vse ugodnosti, zgorej. Z garažo ali brez. Vprašajte na 1073 Addison Rd. (Mar. 9. 12. 14.) Harmonika dobro ohranjena, nemška, tri-vrstna, se poceni proda. Vprašajte na 1246 Addison Rd. hm H, LOUIS OBLAK TRGOVINA S POHIŠTVOM PohlStvo ln vse potreb&Mne za dom. GC.12, ST. CLAIR AVE. nfcnderson 2978 00 REJ ENI PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženl, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ivoljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletlno po cenah na debelo- //. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGHBY, O. Telephone Wiekliffe 110-J-2 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu ^je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 9, 1938 Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN "Ob eni uri sem dospel," reče, "pa sem že dobil povabilo od Broisfrenaya," "On večkrat piše," reče njegov sin. "Prevečkrat; koliko ga velja črnilo! Tu piše o stoterih projektih, o praznih upih, prave otročarije! Pri moji.častni besedi, zdi se mi, da so ljudje zgubili razum. Govorijo, kako bodo dvignili svet, pa nimajo prostora, kamor bi ga naslonili. Človek bi skoro umrl od smeha." Nadaljnih deset minut je grof pital svoje najboljše prijatelje z raznimi priimki in s sarkazmom, ne da bi se zavedal, da norčije, katere drugim očita, so v mnogih ozirih tudi njemu lastne. Služabniki servirajo zdaj kavo. Grof jim zamahne z roko. Vsi se umaknejo iz sobe. Proti sinu obrnjen reče grof: "Ali si se morebiti že odpo-, vedal vnukinji stare prismode markize d'Arlanges?" "Oče moj —" jezačel Albert. "Dobro, dobro," ga prekine grof. "Izbral si boš svojo lastno voljo, toda pomni na moje prerokovanje; s tem boš naši hiši prizadel smrten udarec. V Franciji postaneš eden največjih posestnikov, toda imel boš pol ducata otrok. Težko, da bi bili bogati. In če dosežeš starost, tedaj bodo tvojo vnuki živeli v revščini." "Vi samo na najslabše mislite, oče!" ImolJA SIMLA'S 6410 St. Clair Ave. V SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI BLAGEGA SOPROGA IN OČETA JOHNA DE JAK ki je umrl 9. marca, 1936. Dve leti! Oh, dolga leta v dobi tega žalovanja v večnost že potekla so. S pava j v miru, blaga duša, naj ne mirijo Te naše solze. Nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bomo za Te molili, ljubi mož in oče Ti! Žalujoča soproga MARY, in otroci EDWARD in MARY. Cleveland, O., 9. marca, 1938. VLOGE v tej posojilnici zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair. Ave. HEnd. 5670 "Brez dvoma; saj je to edino sredstvo, da ti pokažem nevarnost in preprečim zlo. Govoriš o svoji življenski sreči. V resnici plemenit mož misli najprvo na svoje ime in na družino.; o življenski sreči ne bo govoril. Gospodična d'Arlanges je zelo čedna, zelo privlačna; toda niti vinarja nima. Tvoja dolžnost je poročiti se z bogato dedinjo." "Katere ne bi mogel ljubiti?" "Vedno ista stara pesem! Dekle, s katero te želim poročiti ti bo prinesla štiri milijone frankov v predpasniku, kar je večja dota, kot jo more danes dati kralj svojim hčeram." Predmet teh pogovorov je bil neizčrpen in bi se nadaljeval, če bi se ga Albert udeleževal. Toda njegove misli so bile milje proč. Odgovarjal je le od časa, samo s par stavki. Oče je postal nevoljen in razdražen, in ko končno zopet dobi lakonski odgovor na dolgo vprašanje, zakriči ves razjarjen : "Sapristi! Sin mojega hišnega oskrbnika govori enako ti. Kakšna kri se vendar pretaka po tvojih žilah? Vse bolj se mi zdiš, da si plebejca kot pa naslednik de Commarinov!* Albert je postajal nervozen, razdražen. Tekom zadnje po! ure je neznansko trpel. Potrpežljivost, s katero je dosedaj odgovarjal, ga je minila in vzkliknil je: "Gospod," odvrne, "ako sem | jaz podoben sinu plebejca, tedaj je za to najbrž več dobrih vzrokov." In pogled, s katerim je sin pogledal očeta, je bil tako značilen, da je grofa kar streslo. Minila ga je vsa nagaji-vost in z obotavljajočim glasom zahteva: "Kaj si rekel, vikomt?" Komaj je Albert izgovoril omenjene besede, že mu je bilo žal; toda šel je predaleč, da bi se mogel umakniti. "Gospod," reče z nekakim slovesnim mirom, "posvetovati se imam z vami o skrajno važnih zadevah. V te zadeve je zapletena moja čast, vaša čast in obstoj naše hiše. Nameraval sem preložiti ta pogovor do jutri, ker vas nisem hotel motiti prvi večer po povratku, tcda vi ste začeli s predmetom in nadaljevala ga bova." Grof je poslušal z nekako pritajeno grozo. "Verjemite mi, gospod," nadaljuje Albert, "da naj so vaša dejanja taka ali taka jaz vam ne bom nikdar kaj očital. Vaša neprestana dobrota —" Gospod de Commarin dvigne roko. "Govori brez fraz," reče z resnim glasom. Albert se obotavlja, ker ne ve, kje bi začel. "Gospod," reče končno, "za čas vaše odsotnosti sem čital vsa pisma, ki ste jih vi pisali gospej Gerdy — vsa!" Naglasa! je zlasti zadnjo besedo. Grof plane kvišku kot bi ga pičila strupena kača, in s tako silo, da se -je prevrnil stol in zaropotal po tleh. "Niti besede ne!" kriči grof s strašnim glasom. "Prepovem ti nadalje govoriti." Pa že g^ je bilo sram svoje nasilnosti, kajti hitro pobere stol in postane popolnoma miren. "Kdo v bodoče nei bi verjel v prikazni?" reče z lahnim glasom. "Pred eno uro, ko sem na kolodvoru videl tvoj bledi obraz, sem čutil, da si nekaj zvedel, nekaj — dosti ali malo — o tej zgodi. Prepričan srn bil o tem." Oče in sin si nista drznila eden drugemu pogledati v oči, ker sta se najbrž bala, da bodo oči bolj zgovorne kot usta v tem bolestnem trenutku. "Rekel si, gospod," pravi grof, "da čast zahteva to konferenco. Važno je torej, da ne zgubiva trenotka. Sledi mi v mojo sobo!" Grof pozvoni. Pri vratih se prikaže osebni strežaj. "Niti jaz niti vikomt ni doma za nikogar, brez razlike kdo bi se priglasil. Nihče naju ne sme motiti." Deveto poglavje Razkritje ni toliko začudilo kot razdražilo grofa de Com-marina. V resnici je že zadnjih dvajset let pričakoval, da bo prišla resnica na dan. Dobro je vedel, da se ne more nobenega dejstva tako skriti, da ne pride prej ali slej v javnost Njegova skrivnost je bila znana štirim ljudem, od kateri so trije še vedno živeli. Pozabil ni, kako je bil nepreviden, da je zaupal, svojo skrivnost papirju, dočim se je zavedal, da kaj enakega ne bi smelo biti nikdar napisanega. Kako je mogel on, previdni diplomat, državnik, vajen razsodnosti, pisati enaka pisma ? In ko je pisma napisal, kako je mogel dovoliti, da so pisma ostala ohranjena? Zakaj ni uničil ta pisma, te silne dokaze, pa naj bi ga veljalo še toliko denarja? Tako neprevidnost je povzročala samb blazna strast, ki je svoje dni vladala v njegovem srcu. Zaljubljeni Samson je vedno pripravljen podati svoje lase ška-rjam Delile. Dokler je bil ljubimec Valerije, grofu niti v glavo ni padlo, da bi zahteval vrnitev pi- sem. Ako bi se enaka ideja porodila v njem, tedaj bi jo gotovo zavrgel kot napad na značaj svojega angelja. Ali je sploh kak vzrok, da bi dvomil nad udanostjo Valerije? Nobenega. Da, mislil je celo, da bo Valerija sama uničila pisma iz same ljubezni hdo njega. Ali ni njen sin imel korist od tega? Ko je grof po osmih letih, misleč, da ga je Valerija pre-sleparila, prekinil vse zveze z njo, tedaj je pač mislil, kako bi prišel v posest nesrečnega dopisovanja. Toda poznal ni sredstva, kako bi misel uresničil. Tako je zadevo odlašal od leta do leta. Preteklo je več kot dvajset let, ko ni minul en sam dan, da ne bi grof preklinjal svoje neprevidnosti. Nikdar mu ni bilo mogoče pozabiti, da visi nad njegovo glavo nevarnost večja od Damoklejevega meča. Nevarnost je visela na nitki, katero lahko pretrga najmanjša sapica. In danes se je nitka pretrgala. De Commarin je mnogokrat premišljal o katastrofi, ki nastane v takem trenutku in kako bi jo preprečil. Toda katastrofa je prišla nepričakovano. Albert je spoštljivo stal v sobi, dočim je oče sedel v ogromnem naslonjaču prav pod listino, ki je kazalo rodbinsko ' drevo odlične družine de Com-j marin. "In sedaj, vikomt," začne s I trdnim glasom, "razloži mi | vse. Ne bom ti govoril o bolečini, ki jo občuti oče, ki mora od sramu zardeti precl sinom; j gotovo • čutiš in imaš usmilje-j nje z menoj. Prizanašajva l eden drugemu in bodiva mirna. Povej mi predvsem, kako si j zvedel, da obstoji dotična ko-Irespondenca?" Dr. Roberto M. Ortiz, 21. predsednik republike Argentine je bil ustoličen v Buenos Aire&u. Inavguracije se je Albert je imel čas, da je prišel k sebi in se pripravil za predstoječo borbo, kajti štiri dni je čakal za ta razgovor z mrtvaško potrpežljivostjo. "Gospod," odvrne Albert, "nekega pondeljka zjutraj je prišel v našo hišo mlad človek, ki je izjavil, da mora govoriti z menoj o skrajno važni in tajni zadevi. Povabil sem ga v sobo. Mladi mož mi je razodel, da sem jaz, gorje mi!, samo vaš nezakonski sin, zamenjan sin za onega, ki ga je postavnim potom rodila gospa de Commarin." "In ti nisi vrgel tega pre-drzneža skozi vrata?" je vzkliknil grof. "Ne, gospod. Seveda sem mu hotel precej ostro odgovoriti, toda pokazal mi je paket pisem in prisil me je, da jih prečitam, predno mu odgovorim." "Ah!" krikne de Commarin, "zakaj nisi vrgel pisma v ogenj, saj si imel vendar ogenj v sobi? Držal si jih v roki, torej morajo biti še vedno na razpolago. Jaz bi popolnoma drugače nastopil!" "Gospod!" reče Albert oči-taje. Nikolaj Krestinsky, eden vodiln i h bolj ševikov, sedi zdaj na obtožni klopi zaeno z. 20 drugimi visokimi bolj-ševiki v Moskvi, ki so ob-dolženi vohunstva in izdaje Rusije. In po trenutku molčanja še pridene: "Četudi bi se enaka misel pojavila v meni, pa bi bila nepraktična. Sicer sem pa pri prvem pogledu na pisma spoznal vašo pisavo. Vzel sem torej pisma in jih prečital." "In potem?" "Potem, gospod, sem vrnil pisma mlademu možu in ga prosil za odlog osmih dni, ne iz vzroka, da bi o tem razmišljal, pač pa ker sem moral najprvo z vami govoriti. In sedaj, rotim vas, povejte mi, ali se je zamenjava otrok v resnici izvršila?" "Gotovo," odvrne grof, "gotovo. Samemu ti je znano, da sta bila otroka zamenjana, ker si čital pismo, ki sem ga pisal tozadevno gospej Gerdy, tvoji materi." Albert je pričakoval enak odgovor, toda vsega ga je po-polnoma uničil. "Oprostite mi, gospod," reče Albert. "Verjel sem vse, toda pravega zagotovila nisem imel. Vsa vaša pisma govore natančno o najbolj podrobnih načrtih, toda niti v enem pismu nisem mogel najti potrdila, da se je načrt v resnici izvedel." Grof zre na svojega sina z napetim začudnjem. Natančno se je spominjal vseh pisem, in spominjal se je, da ko je pi- sal Valeriji, je omenil, kako srečen je, ker se je načrt P° srečil." "Ti nisi prebral vseh pisem, sin moj," reče grof. "Ti nisi bral vseh pisem." "Vsako vrsto, gospod, -in sicer s pozornostjo, katero boste gotovo razumeli. Zadnje pismo, ki mi je prišlo v roke, enostavno omenja gospej Gerdy, da je dospela Claudina Lerouge, strežnica, ki je dobila povelje pomagati izpeljati načrt. Poleg tega mi ni ničesar druzega znanega." "Ti dokazi ne pomenijo "i* česar," mrmra grof. "Mož lahko naredi načrt, se dolgo časa peča z njim, toda ga za" vrže v zadnjem trenutku, kar se je že mnogokrat pripetilo. In grof si na tihem očita, fja je prej tako hitro odgovoril-Dosedaj je imel Albert samo resna sumničenja, a on jih Je urespičil. Kakšno napako Jei naredil! "Nobenega dvoma ni," reče grof sam sebi. "Valerija .ie uničila najbolj važna pisma, ona, ki so se ji zdela najbolj nevarna, in sicer ona, ki sem jih pisal, ko je že prišlo do izmenjave. Toda zakaj je ohranila druga pisma, ki so enako obtežilna? In ko jih je toliko let hranila, zakaj jih je pustila iz rok?" Gustav Rumrich, bivši narednik armade Zed. držav in Johanna Hofmann, iz Nemčije, uslužbenka na, ladji Euro-pa, sta bila nedavno prijeta in obdolžena vohunstva v škodo Zecl. državam. Bill Mathues, star X3 let, farmar v Gradyville, Pa., je dobil 13. otroka s svojo drugo ženo. S pno ženo je imel štiri otroke. "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva."