V Zrmlje in mlini. Posestnik z dežele nam piše: Kaj vendar vojska vsega ne prinese! Žrmlje so stale vedno pozabljene od zunanjega sveta kje v kotu. Gosposka se od časa, ko se je pričelo mleft z žrmljami — t. j. doba, ki gotovo sega v prazgodovino — ni zmenila za to domače orodje. Financarji so dosedlaj sicer skrbno nadzorovali ravnanje z žganjskimi kotli, iskali na vrtovih in njivah, če ni kak tobak med cvetlicami in krompirjem, orožniki so iskali puške divjih lovcev in v zadnjem času skrite in zaniolčane zaloge žita, a za žrmlje se živ krst ni zm»nil. In kakor pride sedaj v vojski marsikaj do veiiave, kar se je poprej zametavalo, tako so se naše oblasti spomnile tudi pozabljenih žrmelj, katere se sedaj popisujejo. Nekateri pravijo, da bodo financarji žrmlje zapečatili kakor žganjske kotle, drugi zopet, da bo vlada naložSla davek na domače mline in žr- mlje, kakor svoj čas ua avtomobile itd. Mnogo atjasnega se govori tudi o mlinih. Uradni razglasi, ki so uabiti po občinah, so tako nerazumljivi, da kadiar prečitam tak razglaSj vem ravno toliko kot tedaj, ko sera ga p^rifeel čitati. Edino naš ,,Slov&nski Gospo*dar" naan še v poljudni besedi raztolmači vse uradne naredbe in odloke, ki zadevajo nas kmete. Pro&im torej, da bi nam uredništvo tudl glede žrmelj in mlinov pojasnilo, kako se bo cela zadeva uredila. Odgovor: Res je, da se v nekaterih okrajnih glajvarstvih popisujejo žrmlje. Občani so dolžui, jih naznaniti. Nihče pa ne namerava ž r melj zaipiečlatitji, odprajviti aj 1 i n a 1 o žiti davka na nje. Na žrmljah se bo tudi odslej laliko mlek) gotovo množino zrnja, a se bo moralo pri občini poprej natančno naznaniti, koliko zrnja se namerava na domačem mlinu zamleti. Kadar boš pa, hotel peliati žito v mlin, boš tuda moral iti k občini po karto za mlln. Dotična karta, ki jo mora glavarstvo potrditi, se izdaje vedno 1-e za dva meseca. torej šestkrat na leto. Mlina si oflslej ne smeš ve6 po svoje izbiraii, ampak ti bo okrajno glavarstvo pred])isalo, kam boš vozil v mlin. Pazili pa morag, da boš svojo kiarto za mlin tekom dveb mesecev res tudi uporabil, ker sicer zgubi veljavo in ti zgubiš pravico do uporabe na karti označene množine žita,. Ako pa bi ti mlinar do dtoločenega roka ne mogel zamleti izročenega mu žita, naznani to okrajnemu glavarstvu, da vzamo to na znanje. Res pa je, da so se liudstvu n.aložilc s temi odredbami nova pota, novp- pisariie in nove težave. Glede določitve inlinov naj se obSine in posamezniki obračajo do okrajnih glavarstev, kakor smo že zadnjič svetovali, sicer bodo jim oblasti ro svoiem predpisovale mline. Naše uredništvo je pripravljeno dajati v enakih zadevah potrebna pojasnila. 0 domačih mlinih smo dobili od zavednega  kmeta iz Slovenskih goric sledeče vrstice: Clovek že res ne ve, ali bi se smejal ali jezil, ko vidi, kaj vse v sedanji vojski pride nad ubogega kmeta. Kdor je orej moral moko kupovati, da je izhajal s hrano, mora sectai še precej svojega žitnega pridelka oddati. Gospodje, ki se na kmečke razmers prav malo spoznajo, nam ukazujejo, da naj si na — ,.decimal-tehtnici" odmerimo moko za vsako osebo na dan. Pa to naj bi še bilo, ker nam itak komisija zrnjo odmeri. Moramo pa6 izhajati tako ali tako. Toda kar berem v predzadnjem ,,Gospodarju", da se bode namreč celo mletje na domačih žrmljah nadzorovalo, so mi zdi pa naravnost smešno. Prvič nam itak komisija natanko določi, koliko zrnja sme ta ali oni posestnik za svoje ljudi uporabiti. Drugifi pa mletje na žrmljah ne gre "takct ikot pri drugih mlinih, ampak dosti počasneje. Splošno pravijo, da kar človek na žrmliah zdrav zamelje, to potem bolan poje. Ker pa pri mlinu v sedanjem času skoro nikdar ni dobiti moke. posebno kadar je suša in ker je večina pravili mlinarjev v vojaški suknji, zato mora kmet k žrmljam in mleti, da mu teče ]iot po obrazu, 6e hoče, da iraa sam kaj jesti in ima tudi družinij in delavcem kaj dati za pod zobe. Tudi jaz imam neko ropotalo in vem, Vako se mora na žrml.jah kruh zaslužiti. Zato upamo, da nam oblast mlenja na domačih mlinih ne bo otežkočila, ker bi ne bilo niti umestno, niti potrebno. Se neikaj bi rad povedal in sicer radi jeCmena, katerega bi morali oddati^ pa ne za ljubi kruhek, kj  ga je dandanes tako malo, ampak za — pivo. Ali ni  to vnebovpijoča krivica, variti ječmen za tako nepo- trebno pijačo, dočim toliko ljudi nima kruha! Ker jt ietos zelo slabu letina, ne žalimo še Boga s tem, (ia« bi porabili tolike množine zrnja za nepotrobno pijačo, dočim nam bo še kruha primanjkovalo» kakor ga nam že sedaj. Tako mislim jaz kakor tudi moji sosedje. Ko bi le kaj pomagalo!