Terme Ptuj
SAWk HOTELS S, RfSORTS
\
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
Π02/ 7494 S30 I termalni.park@terme-ptuj.si
Kronika
Lenart • Konec agonije, delavci Lentherma vložili predlog za stečaj
O Stran 24
stavka
rm iTn i
TrfTV
MÜÜ
ioPiTOPI ZJt ENKRAT ro somSizují ; I IN TVÜJI jAP£T[]~J ; Li^Nw-OTjur)
Ptuj, petek, 25. novembra 2016 letnik LXIX • št. 93 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
mmsi y * 11 ms
Podravje • Napoveduje se postavitev dveh wake parkov
www.tednik.si
IStajerskitednik. Stajerskltednlk
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 »ICM^ www.radio-ptuj.si
V središču
Podravje • Finančni krči zaradi OŠ dr. Ljudevita Pivka še trajajo
O Stran 5
Črna kronika
Videm • V hiši zagorelo zaradi starega radijskega sprejemnika
O Stran 24
Šport
Nogomet •
Aluminij v Ljubljano po presenečenje? O Stran 11
Tim Gajser • Za
Katar bo pripravljen O Stran 11
Tekma med Duplekom in Kidričevim
Neugledna gramozna jama Pleterje naj bi dobila, kot je znano, novo podobo, novo adrenalinsko zgodbo, so se odločili v Kidričevem, kjer pripravljajo ureditev parka za deskarje in smučarje na vodi. A kot kaže, jih utegnejo pri pisanju te zgodbe prehiteti v Dupleku. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Sveti Andraž *
Zakaj je devet gospodinjstev ostalo brez vode
Ptuj *
Kdo bo skrbel za Panoramo
O Stran S
O Stran 6
Kmetijstvo *
Ptičja gripa ponovno v Evropi
O Stran B
2 Štajerski
Aktualno
petek • 25. novembra 2016
Podravje • Dolga leta nič, sedaj se napoveduje postavitev dveh wake parkov
Občina Kidričevo in Duplek v bitki
Neugledna gramozna jama Pleterje naj bi dobila, kot je znano, novo podobo, novo adrenalinsko zgodbo, so se odločili A kot kaže, jih utegnejo pri pisanju te zgodbe prehiteti v Dupleku.
»Najemno pogodbo smo že podpisali, tako se je investitor Astrea investicije zavezal, da bo cono tudi postavil. Gre za resnega partnerja, tako da lahko načrtujemo odprtje do poletne sezone,« je povedal dupleški župan Mitja Horvat. O vrednosti župan ni želel ugibati, dodal pa je, da je občina pridobila vsa soglasja (vodno in naravovarstveno) oziroma se jih trudi še pridobiti, manjkali naj bi jima še vodno soglasje in gradbeno dovoljenje.
Občina Duplek je v letu 2009 sprejela Občinski podrobni prostorski načrt za turi-stično-rekreacijski športni center na območju gramoznice v Zgornjem Dupleku. Z načrtom so bile predvidene številne ureditve, kot so npr. območje hotelskih in športnih objektov, apartmajskih hiš, športnih igrišč, kampiranje, raba vodnih površin za ribolov, vodno smučanje, kopanje, veslanje in ureditev naravovarstvenega dela - mirne cone. Zavod za varstvo narave je zaradi številnih dejavnosti in zavarovanega območja
Uvodnik
(krajinskega parka in Natura 2000) postavil pogoj, da je treba pred umestitvijo vseh dejavnosti zgraditi ločilni nasip, ki bo ločil naravovarstveni del od preostalega. Občina je tega postavila in zanj odštela približno 100.000 evrov. »V našem interesu je, da je območje urejeno, obenem pa se lahko ta ponudba naveže na ostalo ponudbo v občini in v okolici gramoznice, s tem se bo uredila celotna podoba tega območja.« Na vprašanje, kako komentira tudi prizadevanja Kidričanov po vzpostavitvi podobnega parka, pa je župan Dupleka odgovoril: »Seveda bi bilo bolje, da ne bi bila dva podobna parka v neposredni bližini, vendarle pa gre za ureditev gramoznic.«
Kojc: Naj gradi tisti, ki je bil prvi
Kot omenjeno, so v Dupleku v rahli prednosti, saj imajo tudi že izbranega investitorja, to je podjetje Astrea investicije ena z direktorjem Jožetom Kojcem
»
Nadljudje« v belem
Čeprav je zdravniški sindikat Fides z zdravstveno ministrico v začetku tedna dosegel sporazum in za dva meseca zamrznil zdravniško stavko, me nejevolja ob vsem tem še zdaleč ni popustila. Nasprotno. S stavko belih »nadljudi« - ki so mimogrede ta sloves znova potrdili - se ne strinjam in ji odločno nasprotujem. Zdravniška stavka ni zapretila vladi kot delodajalcu, pač pa so z odpovedjo nekaterih »nenujnih« posegov kratko potegnili že tako prizadeti bolniki in pacienti. Opravičila, da se nekdo igra z zdravjem, preprosto ni, niti ne more obstati! Gre za pohlep. Pohlep, kije nadomestil kakršna koli razmišljanja o skupnem dobrem. In pohlep, ki je nadomestil razmišljanja o čustvih, celo empatijo.
Stavka zdravnikov bi bila nekoliko bolj prepričljiva izrecno v primeru, če bi od države zahtevali, naj prekliče omejevanje pri zaposlovanju zdravnikov in nemudoma zaposli nujno potreben kader. Na tak način bi zmanjšali nezaslišane čakalne vrste ter prispevali k večji dostopnosti bolnikov do zdravljenja. A kaj ko so bile njihove zahteve daleč od tega - višje plače in celo izstop iz javnega sektorja. Povsem očitno je, da torej premajhno število zdravnikov marsikomu ustreza, še posebej tistim zdravnikom, ki so z nadurami še povečali svoje dohodke.
Prav strašljivo je, kako s svojim »orožjem« zdravniki postajajo nedotakljivi. Do živega jim ne pridejo niti zdravniške napake niti afere o zamenjavi pacientov... Najbolj pa o njihovi moči priča nedavna stavka, ki je pokazala, da cilje znajo uresničiti tudi drugače - na način, kije vsem nam pognal strah v kosti, saj je na kocko postavil našo najdragocenejšo vrednoto - zdravje.
Pa še to. Čeprav imajo zdravniki zelo težko in izjemno odgovorno delo, se z zvišanjem njihovih plač ne strinjam, vse dokler minimalna plača, ki jo prejema vse več delavcev, ostaja na tako sramotno nizki ravni.
Monika Levanič
Prvi slovenski wake park v Dupleku
Vodnim rekreativnim dejavnostim naj bi v letu 2017 vrata odprl prvi slovenski wake park, poimenovan DOOPLEK v gramoznici Duplek, ki je v Krajinskem parku Drava v Spodnjem Dupleku. Z njim bo upravljal Aljaž Jurša, ki je o deskanju in smučanju na vodi ter o razširjenosti tega športa povedal: »Wakeboardanje in smučanje na vodi obstajata že mnogo let, vendar je v zadnjih desetih letih ta šport doživel izjemen razcvet. S hitrim razvojem žičnic na vodi je postal dostopen praktično vsakomur! Tako lahko trdimo, da wakeboardanje in smučanje na vodi nista več rezervirana samo za premožnejše ljudi, ki si lahko privoščijo čoln ali gliser. Omenjeni šport je v zadnjih desetih letih postal eden najhitreje rastočih akcijskih vodnih športov v Evropi. Po številu samih naprav, t. i. vlečnic, sta vodilni državi Francija in Nemčija, kjer število wakeparkov iz leta v leto strmo narašča. Do danes imata ti dve državi skupaj že preko 150 wakeparkov. Slednje najdemo tudi v naših sosednjih državah. Do sedaj jih ima Italija 26, Madžarska 24, Avstrija 14 in Hrvaška 6. Med Slovenci je šport zelo priljubljen, kar se kaže predvsem v zelo dobrem obisku vseh wakeparkov na Hrvaškem in bližnjih v Avstriji. V Sloveniji bomo prvi slovenski 'full-size wakepark' po več letih trdega dela naše ekipe in uspešno pridobljenih dovoljenjih odprli že v sezoni 2017! Naš cilj je postati športni center, kjer se bodo odvijali humanitarni, rekreativni in tekmovalni športni dogodki, namenjeni vsem starostnim skupinam. Prepričani smo, da bo v poletni sezoni prvi slovenski full-size Wakepark Dooplek postal glavna športna atrakcija v Sloveniji.«
Foto: Občina Duplek
Gramoznica Pleterje
na čelu. »Zakaj se je podjetje odločilo za tovrstno investicijo? S tem združujem tri zadeve, in sicer sem iz Dupleka, s to investi-
Ptuj • Kristina Dokl podala prijavo
Je revizorka v Domu upokojen
Pred natanko enim leto, novembra lani, je nekdanja direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Kot so zapisali v odgovoru z Agencije za javni nadzor nad revidiranjem, kršitev niso ugotovili, a
Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem (Agenciji) in Slovenskemu inštitutu za revizijo je Doklova prijavo v zvezi z odmevno revizijo o delovanju Doma upokojencev Ptuj v letih 2008 ter od 2009 do 2014 podala konec lanskega leta. Ta se nanaša na kršitev revizijske družbe KPMG Slovenija, d. o. o., pooblaščene revizorke mag. Renate Eržen Potisek in revizorke mag. Zdenke Vidovič. Prijava obsega 19 strani in kar 44 prilog, podana pa je bila zaradi domnevno nezakonitega in slabo opravljenega revizorjevega dela. Osnova je Poročilo neodvisnega revizorja svetu Doma upokojencev Ptuj in Končno poročilo o dejanskih ugotovitvah dogovorjenih postopkov v zvezi s poslovanjem Doma upokojencev Ptuj v obdobju od 2008 do 2014.
Kot so nam na naše vprašanje pojasnili na Agenciji, je bila v sklopu nadzora pregledana kakovost dela pooblaščene re-vizorke Renate Eržen Potisek, ki je podpisala revizorjevo poročilo računovodskih izkazov javnega zavoda Dom upokojencev Ptuj za leto 2014: „Prever-jeno je bilo, ali je pooblaščena revizorka pridobila zadostne in ustrezne revizijske dokaze kot podporo svojemu izraženemu mnenju (pooblaščena revizorka je zaradi ugotovljenih pomembnih in vseobsegajočih napačnih navedb v računovodskih izkazih izrazila odklonilno mnenje, zaradi česar po njenem mnenju računovodski izkazi za leto 2014 niso bili pripravljeni v skladu z Zakonom o računovodstvu in z njim povezanimi podzakonskimi predpisi) in ali je bila revizija opravljena v skladu s pravili re-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednjk@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; naroclla@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 25. novembra 2016
Aktualno
Štajerski	3
s časom. Kdo bo prej?
v Kidričevem, kjer pripravljajo ureditev parka za deskarje in smučarje na vodi.
centrov. »Wake park bo turistični produkt, ki se bo odlično navezal na turistično ponudbo, ki je že in ki se bo razvila. Imamo prihodnost v turizmu, namreč imamo lepo pokrajino, še eno pomembno dobrino, ki se je premalo zavedamo - var-
nost.« V izgradnjo wake parka naj bi Kojčevo podjetje vložilo približno 320.000 evrov ter še okoli 80.000 evrov za postavitev enostavnih objektov. »Poti nazaj ni, do maja bo park stal,« je odločen Kojc. O napovedanem konkurenčnem parku v
Kidričevem pa je dejal: »Kdor je prvi, naj ta projekt izpelje. Konkurenca je sicer vedno dobrodošla, vendar se bojim, da je vse skupaj predimenzionirano, kot se je to zgodilo na primeru dveh kinematografov v Mariboru. Naj na Občini Kidričevo peljejo projekt, vendar naj oblikujejo drugačno zgodbo, vsebino. Morda vodni park in kopališča.«
Kidričevo: »Projekta ne bomo spreminjali«
V Dupleku so že leta 2009 sprejeli občinski podrobni prostorski načrt, ki je predvideval izgradnjo hotela in dejavnosti na gramoznici, v Kidričevem
cijo prispevam k razvoju kraja,	in gostinstvu sem že 15 let, se-
dobiček pa je samo še dodana	daj širimo dejavnost,« je pove-vrednost. V tej investiciji vidim dal Kojc. Dodal je, da ne vidi ra-
nove priložnosti. V igralništvu	zvoja kraja v gradnji trgovskih
so to storili šele lani. »Ko smo se začeli pogovarjati o ureditvi parka in smo objavili poziv potencialnim investitorjem, se nihče iz Občine Duplek ni odzval in opozoril, da urejajo park. Vedeli smo, da so sprejeli OPPN, vendar se je o tem le govorilo in govorilo se je, da bodo začeli s postopki. To je sedaj v zadnjih šestih mesecih postalo aktualno,« je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. A to ne pomeni, da bodo v Kidričevem odnehali ali spreminjali zgodbo. »Glede na to, koliko truda smo vložili v to, ne gremo spreminjat zgodbe. Ob tem dvomim, da imajo vsa potrebna soglasja, saj ta potrebujejo svoj čas. Vodno dovoljenje smo imeli že pred dvema letoma, vsa preostala soglasja in dovoljenja so problem, in kot pravim, nikoli ni nihče govoril o Dupleku. Mi smo 10. v vrsti pri Arsu za okoljevarstveno dovoljenje, nato pa lahko gremo na upravno enoto, da pridobimo gradbeno dovoljenje.« Ko bodo Kidričani imeli v rokah gradbeno dovoljenje, bodo tudi šli v razpis za najemnika oziroma investitorja. Predvidena vrednost investicije je med 1,4 in 1,5 milijona evrov. »Trenutno ostajamo na tem, da je naš vložek samo dokumentacija (do sedaj približno 70.000, na koncu bo blizu 100.000 evrov) in zemljišče, dano v 15-letno upravljanje.« Sicer pa je na gramoznici Pleterje predvidena izgradnja dveh šestste-bernih vlečnic, kamp, športna igrišča in parkirišča.
Mojca Vtič
Foto: CG
cev delo opravila slabo in (ne)zakonito?
Dokl podala prijavo kršitev revizijske družbe KPMG Slovenija, d. o. o., zaradi domnevno nezakonitega in slabo opravljenega revizorjevega dela. Doklova je prepričana, da tudi Agencija svojega dela ni dobro opravila, zato se sprašuje, zakaj jih davkoplačevalci sploh financiramo.
Kar nekaj pisu so te držala) je DU Ptuj.
pomislekov glede izvedbe revizije s podizvajalci (v raz-izključili, česar pa se družba, ki je izvajala revizijo, ni bilo na sejah slišati tudi s strani članov sveta zavoda
vidiranja - Mednarodnimi standardi revidiranja. Nepravilnosti niso bile ugotovljene."
O očitku Doklove, da je revi-zorka delo opravila slabo in nezakonito, je Mateja Cimerman, pomočnica direktorice Agencije in pooblaščena revizorka dejala, da ima Doklova legitimno pravico do svojega mnenja, da pa ni »niti usposobljena niti pristojna za presojanje kakovosti revizije in nadzor nad pooblaščenimi revizorji, zato Agencija teh očitkov ne komentira«.
Pojasnili so še, da je Agencija obravnavala več prijav v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v Domu upokojencev Ptuj, ki so jih podale različne osebe in da so te bile povod, da so po uradni dolžnosti začeli postopke skladno s svojimi pristojnostmi.
A Doklova je prepričana, da odgovor, ki ga je dobila, sploh ni odgovor na njena vprašanja. Prepričana je, da o pravilnosti izvedbe revizije Agencija sploh ni odločala, dodaja še: „Domnevno lahko tudi zato, ker so bili postopki posebej dogovorjeni med strankama, to
je Domom in KPMG Slovenija, d. o. o. Ti dogovorjeni postopki do sedaj niso bili dosegljivi javnosti. Vsekakor pa bi njihovo razkritje lahko pripeljalo do nekaterih odgovorov na vprašanja tudi o tem, kako so lahko v reviziji prikazani ponarejeni podatki, kako je lahko na treh različnih straneh podatek za isti kazalnik naveden različno, kako se lahko določena dokumentacija revizorjem izroči in uporabi, druga pa kljub opozorilu namerno ne in nekatera druga vprašanja. Že na seji sveta 27. 1. 2015 so člani sveta Doma navajali, da jih moti, da v razpravi nekateri člani poudarjajo, kaj mora revizija ugotoviti. Če je bilo zahtevano, kaj mora revizija ugotoviti in ne dejanskega stanja, je bila revizija nepotrebna. Revizija pa kljub velikim pričakovanjem nekaterih ni odkrila in ni mogla odkriti napovedanih nepravilnosti."
Po mnenju Doklove je težava v vplivu naročnika revizije, saj naj bi bilo vplivanje naročnika na revizorja dogovorjeno celo v pogodbi. Sprašuje se tudi, kdo
je torej naročil začetek postopka nadzora revizije, če sama na svoja vprašanja sploh ni dobila odgovora. Pojasnilo Agencije, da je bilo „več" prijav, pa ne sprejema. Sprašuje se, ali je bil tudi Franc Kodela, predsednik sveta zavoda, med prijavitelji, kar naj bi sklepala po odgovoru Agencije, kjer je razvidno, da je bila ugotovitev poslana tudi njemu.
Ne le, da je težava v izsledkih revizije, po mnenju Doklove je bila osnovna napaka narejena že na začetku. S tem ko je bila pogodba o poslih opravljanja podpisana z izvajalcem KPMG Slovenija, d. o. o. „Zato je bila posredovana Prijava kršitev revizijske družbe KPMG Slovenija, d. o. o., pooblaščene revizor-ke Renate Eržen Potisek in revi-zorke mag. Zdenke Vidovič in ne le posamezne revizorke oziroma podizvajalke, ki revizije v skladu z razpisom in pogodbo sploh ne bi smele izvajati," je jasna nekdanja direktorica ptujskega Doma upokojencev.
Dejstvo je, da je bila v razpisu in pogodbi zahteva, da izvajalec
revizije ne bo izvajal s podizva-jalci, a se je ravno to zgodilo. „Kodela sicer priznava, da izločitev podizvajalcev ni bila zakonita, ni pa navedel, zakaj. Ker je bila zahteva v razpisu in pogodbi, da izvajalec ne sme revizije izvajati s podizvajalci, bi ju pogodbeni stranki morali upoštevati, v nasprotnem primeru bi moral biti razpis ponovljen," svoje stališče pojasnjuje Doklo-va. Ker je zaradi vsega navedenega prepričana, da Agencija in Inštitut nista izvedla primernega nadzora, pričakuje, da bodo v nadaljevanju to izvedle druge pristojne institucije in ustrezno ukrepale. „Sprašujem pa se, zakaj davkoplačevalci sploh financiramo določene agencije in inštitute," še zaključuje.
Za pojasnilo glede nadzora nad revizijo pa smo zaprosili tudi Franca Kodelo, predsednika sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj. Kratko je pojasnil, da ni podal nobene prijave v zvezi z revizijo in dodal: „Tudi v tem primeru gre za čisto Doklo-vo izmišljotino."
Dženana Kmetec
Foto: DK
4 Štajerski
V središču
petek • 25. novembra 2016
Ptuj • Komercialni del Kurentovanja bo organizirala agencija Novelus
Znan program Kurentovanja
Na razpis za izvedbo Kurentovanja 2017 sta prispeli dve ponudbi. Izbrana je bila agencija Novelus, ki obljublja pestro dogajanje. Znan je tudi že program, katerega novost je dnevno dogajanje v šotoru.
Kdo prihaja v karnevalsko dvorano?
Pustno rajanje bo tokrat trajalo 12 dni, v karnevalski dvorani pa bo nastopila kopica zanimivih in znanih nastopajočih: Peter Grašo, Severina, Jan Pletenjak, Dubiozo Kolektiv, Tanja Žagar, Jole, Dan D, Cover Lover, Klape, Kingstoni, Alya, Nina Pušlar, Čuki... Organizatorji pripravljajo še tri stand up predstave ter pestro dogajanje za otroke.
„Agencija Novelus, d. o. o., se že skorajda 10 let ukvarja s celovito ponudbo integriranih marketinških, PR in digitalnih storitev, ki našim naročnikom pomagajo rasti in dosegati svoje postavljene prodajne uspehe. In
del teh storitev so gotovo tudi dogodki, ki jih na letni ravni izvedemo kar nekaj, v vseh teh letih pa bi lahko govorili celo o več sto dogodkih, manjših in večjih. Izkušenj je torej veliko, znanja še več. Prav zaradi tega smo se
Izbrano podjetje Novelus
Kot je pojasnila Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, sta na poziv za organizacijo komercialnega dela Kurentovanja v karnevalski dvorani prispeli dve ponudbi, podjetij Novelus in Songevents. „Tričlanska komisija se je na podlagi referenc, predlaganega programa in finančnega okvira odločila, da projekt Karnevalska dvorana v letu 2017 izpelje z agencijo Novelus," še dodaja Gončeva.
5 % zaslužka ter poročilo v 15 dneh po zaključku Kurentovanja
Pogoji Zavoda za turizem Ptuj so bili objavljeni v razpisu, na katerega sta se prijavila dva ponudnika. Izbrani podjetje, torej Novelus, se je obvezalo, da bo javnemu zavodu poravnalo znesek v višini 5 % od skupnega neto prometa vseh gostinskih storitev, izvedenih v celotnem obdobju delovanja karnevalske dvorane. Zavezali so se tudi, da 15 dni po zaključku programa v karnevalski dvorani predložijo javnemu zavodu poročilo o izvedenih obveznostih po tej pogodbi. Spomnimo: ptujska občina končnega poročila do danes še ni predstavila javnosti, svetnikom ga bodo predvidoma šele na decembrski seji.

prijavili na omenjeni razpis, saj smo spremljali Kurentovanja vsa pretekla leta in menimo, da lahko s svojim znanjem in strokovno usposobljenostjo bistveno pripomoremo h kakovosti in profesionalnosti izvedbe Kurentovanja 2017," pojasnjuje Katja Grabrovec, direktorica marketinga v podjetju Novelus.
Eno najpestrejših pustnih dogajanj nameravajo nadgraditi in potrditi tezo, da je Kurentovanje na Ptuju zares zaslužno za uvrstitev na seznam najboljših festivalov tudi izven naših meja.
„Vizija prav tako ostaja, da bi na Ptuj za čas Kurentovanja privabili ljudi iz širše okolice ter da bi celotna Slovenija spoznala in začutila utrip tiste prave fešte v maskah," še dodaja Grabrovčeva.
Podjetje Novelus celotno organizacijo komercialnega dela Kurentovanja 2017 prevzema na svoja pleča. Priznavajo, da gre za veliko preizkušnjo in še večjo odgovornost. Prepričani pa so, da bodo z novo vizijo in nekoliko drugačnim konceptom znatno pripomogli k pozicioni-ranju ptujske karnevalske dvora-
ne vnovič na vrh dogajanj v času pustnega rajanja.
Obljubljajo pa organizatorji tudi več novosti, najpomembnejša je dnevno dogajanje v šotoru. Čez dan bodo gostili tri stand-up predstave, Djurologija, KO-Komedija in Slovenska literatura od A do Ž. „Prav tako pa smo pripravili pester program za otroke. Imeli bomo namreč Dan Pike Nogavičke z otroško predstavo, rajanje z Romano Kranjčan, rajanje s Čuki in ribičem Pepetom, otroško modno revijo, Dan Ane in Elze in otroško pred-
stavo Maša in Medved, razne delavnice ... Pustni šotor bo živel in dihal vsak dan, tudi čez dan. Novost bodo tudi okrepljeni prevozi iz preostalih delov Slovenije, drugačen način nagovarjanja javnosti in opcij nakupa kart oz. abonmajev in še marsikaj," pojasnjuje Grabrovčeva.
Kdo bo gostinec v šotoru v prihodnjem letu, še ni znano, saj so še v fazi dogovarjanja. Poudarjajo pa, da si želijo v smislu kulinarične ponudbe nekaj svežega, drugačnega, posodobljenega, priložnost pa naj bi dali lokalnim ponudnikom.
„Kurentovanje 2017 bo zagotovo vsem ostalo v spominu! Po eni najbolj divjih fešt v maskah pri nas, po najbolj ekstravagantnih zgodbah, celovitem in pestrem dogajanju za vse, po utrinkih, h katerim se bomo v letu 2018 še raje vračali. Vsi vemo, da je prav Kurentovanje srce Ptuja. Skupaj ustvarimo, da bo to srce v letu 2017 bilo najmočneje in najhitreje," še zaključuje direktorica marketinga v podjetju Novelus, ki bo zadolženo za organizacijo dogajanja v karnevalski dvorani v času Kurentovanja 2017.
Dženana Kmetec
Ptuj • Devetmesečni rezultat poslovanja Perutnine Ptuj pozitiven
Letos predvidoma 245 mio evrov prihodkov
Predsednik uprave Perutnine Ptuj (PP) Tibor Šimonka je ta teden na novinarski konferenci predstavil rezultate letošnjega poslovanja. Družba je v prvih devetih mesecih v primerjavi z letom 2015 fizično proizvodnjo in prodajo povečala za 5,2 odstotka.
Kljub večji proizvodnji in prodaji so prihodki v primerjavi z lanskimi za 1,2 ter v primerjavi s predlanskimi za 4,6 odstotka nižji. Predsednik uprave Šimonka takšen rezultat utemeljuje s padcem prodajnih cen. Te so na trgih, kjer je Perutnina najbolj prisotna, v povprečju padle za 4,3 odstotka: »Povedano v prispodobi: med klasičnimi in dis-kontnimi trgovci se dogaja neka vojna. Vse več se prodaja v akcijah. Redne prodaje skoraj ni ali pa je je zelo malo. Takšne razmere ne koristijo nikomur. Potrošniki žal vse bolj kupujejo ceno in ne kakovosti. Mi ostajamo pri svoji usmeritvi, to je izključno visokokakovostna proizvodnja mesa in izdelkov. Od cenenega uvoza, ki se ga nekateri distributerji in trgovci s pridom poslužujejo, se želimo diferencirati.«
Perutnina Ptuj je v obdobju januar-september v primerjavi s preteklim letom dobiček iz poslovanja povečala za 17 odstotkov. Prvi mož družbe rezultat pripisuje optimizaciji procesnih stroškov, kjer jim je pri enakem obsegu proizvodnje uspelo pri-
hraniti šest milijonov evrov. V devetih mesecih so ustvarili 9,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo. »To je zavidljiv rezultat, 70 odstotkov višji v primerjavi s predhodnim letom,« poudarja Šimonka in nadaljuje: »Razveseljivo je, da nam je uspelo povečati izvoz. In to na trge, kjer imamo boljše cenovne pogoje, kjer potrošniki posegajo po kakovostnejših izdelkih. Na trg smo lansirali nekaj novih produktov. Med drugim linijo Natur premium. Na ravni skupine smo za šest odstotkov povečali zaposlenost. Še vedno se sicer poslužujemo tudi nadurnega dela in dela ob praznikih. Pred kratkim smo sprejeli odločitev, da se za pet odstotkov poveča nivo plač v podjetju. Izboljševanje standarda zaposlenih je ena izmed naših strateških odločitev. Za prihodnje obdobje bodo naše temeljne usmeritve rast proizvodnje, prodaje in prihodkov, krepitev prisotnosti na ključnih trgih ter proizvodnja večjega deleža končnih izdelkov, pri katerih dosegamo višjo dodano vrednost. Krepili bomo so-
delovanje s kooperanti, prirejo nameravamo povečevati. Priložnosti povečanja prodaje vidimo na trgih Avstrije, Švice, Švedske in Anglije, med strateškimi trgi so tudi Turčija, Bližnji vzhod in Rusija.«
Ambiciozni načrti
»Vzeli smo si čas, da dodobra spoznamo položaj v podjetju, izvedemo spremembe v poslovnih procesih, uvedemo nekatere dobre prakse. Vse spremembe smo
naredili na zelo dobrih nastavkih podjetja. Čeprav je družba finančno kolapsirala, ima čvrst poslovni proces. Izvedli smo kar nekaj radikalnih sprememb, zlasti na vodilnih položajih v hčerinskih družbah. Na Hrvaškem, v
Bosni in Hercegovini ter v Srbiji smo zamenjali vse vodilne kadre. Rezultati tega ukrepa se že kažejo. Uvedli smo centralizacijo odločanja in upravljanja na vseh pomembnih procesnih funkcijah. S 40-milijonsko dokapitalizacijo
Foto: Črtomir Goznik
Po besedah predsednika uprave PP Tiborja Simonke (na fotografiji levo) naj bi Perutninarska zadruga Ptuj sklenila odprodati Perutnine delnice. V primeru njihovega odkupa bi SIJ, ki danes v Perutnini obvladuje 77-odstotni delež, postal 90-odstotni lastnik družbe. Šimonka razmišlja, da Zadruga denar od prodaje delnic morebiti namerava vložiti v izgradnjo dodatnih kapacitet za rejo piščancev.
Foto: CG
petek • 25. novembra 2016
V središču
Štajerski	5
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Vaški vodovod Slavšina-Rjavci zaprli
Devet gospodinjstev ostalo brez vode
Del prebivalcev naselja Slavšina, Rjavci in Gibina v občini Sveti Andraž, ki niso priključeni na mestni vodovod, je že slaba dva tedna brez vode. Vaški vodovod so namreč zaradi tehničnih težav zaprli. Pred več kot štirimi desetletji so vaščani v delu naselij Slavšina, Gibina in Rjavci sami zgradili vaški vodovod.
Kot so nam povedali, so vodovod gradili z velikim odrekanjem, samoprispevkom, prostovoljnimi prispevki, predvsem pa prostovoljnim delom. Zato ga znajo tudi ceniti: »Voda iz vaškega vodovoda ne vsebuje klora. Tudi analize, ki smo jih delali leta nazaj, so pokazale, da je bila voda neoporečna. Do manjših težav je prihajalo edino ob večjih nalivih, takrat je bila voda nekoliko umazana.«
Občina je sicer tod mimo pred leti pripeljala javni vodovod. Nanj se je priključila večina prebivalcev, približno devet gospodinjstev pa se je odločilo, da bodo vodo raje pili iz lastnih vodnjakov. A vse do predprejšnjega konca tedna, ko so vaški vodovod zaprli. Približno 20 vaščanov, ki o zaprtju vodovoda niso vedeli nič, je tako že skoraj dva tedna brez pitne vode. Zakaj je prišlo do zaprtja vodovoda, smo povprašali skrbnika Antona Brenholca, ki je pojasnil, da je za težave kriva pokvarjena črpalka za vodo.
Je bila voda oporečna?
Čeprav nekateri vaščani želijo lastni vodovod ohraniti, pa upa-
Vodno zajetje
nja za to praktično ni več. Skrbnik Brenholc nam je še razložil, da je sistem dotrajan. Treba bi bilo kupiti novo črpalko ter narediti novo vrtino in zadrževalni bazen, a zadostnega interesa po njegovih besedah ni bilo. Prepričan je še, da bi bila investicija v obnovo in kakovost dražja kot priklop na mestni vodovod: »Ne bom se več s tem ubadal. Interesentov ni bilo. Nekateri tudi niso plačevali vode, da bi se krili
»Ze na pogled se vidi, da je voda oporečna,«nam pokaže skrbnik vaškega vodovoda Anton Brenholc.
ti stroški elektrike, ko je črpalka obratovala. Zdaj ko je črpalka uničena, sem dal elektriko odklopiti. Možnosti, da bi to vzpostavili nazaj, praktično ni več. Sicer pa sami krajani vedo, kakšna voda je tekla zadnje dni. Bila je umazana, neprimerna za živino, kaj šele za ljudi. Občasno je bila oporečna ... Samo vprašanje časa je bilo, ali bo kaj crknilo ali pa bo prišel inšpektor, ker se analize niso delale leta in leta.«
V petek naj bi bili nekateri že priključeni na mestni vodovod
Vaščani zdaj hitijo urejati priključitev na javni vodovod, pojasni direktor občine Sveti Andraž Miran Čeh: »V zadnjih dneh se je kar nekaj občanov, ki uporabljajo vodo iz zasebnega vodovoda v delu Slavšine, oglasilo na občini,
da je voda umazana oziroma je ni. Po neuradnih podatkih naj bi bilo samo na ta vaški vodovod priključenih devet gospodinjstev. Do tega trenutka, ko odgovarjam, je podalo vlogo za plačilo komunalnega prispevka šest gospodinjstev, ki se bodo priključila na javno vodovodno omrežje. Vsem, ki so se obrnili na občino, smo svetovali, da se priključijo na javno vodovodno omrežje, ki ga upravlja Komunalno podjetje
Ptuj. Za vse, ki so podali vlogo za plačilo komunalnega prispevka, smo poslali podatke na Komunalno podjetje Ptuj, da so v torek opravili oglede in po neuradnih podatkih bodo nekateri v petek priključeni na javni vodovod.« Na vprašanje, kakšen je približen strošek občana, ki se bo na novo priklopil na javni vod, Čeh še odgovarja: »Strošek za priključitev na javno vodovodno omrežje je sestavljen iz dveh delov, in sicer: komunalnega prispevka, katerega višina je odvisna od neto tlorisne površine objekta in velikosti parcele ter se giba od 169 do 339 evrov, ter stroška priključitve (zajema stroške merilnega jaška, cevovoda od glavnega voda in zemeljska dela). Predračun pripravi Komunalno podjetje, ki izvede tudi priključitev.«
V Slavšini sicer obstaja še en vaški vodovod. Koliko gospodinjstev je nanj priključenih, na občini ne vedo. Bojda pa tam težav z upravljanjem, infrastrukturo in kakovostjo vode nimajo. »Odbor, ki ga upravlja, občini dvakrat mesečno poroča o količini načrpane vode, prav tako pa se izvajajo analize ustreznosti vode,« zaključi Čeh.
Monika Levanič
Foto: ML
je Perutnina postala visoko nadpovprečno zdravo podjetje. Manj kot dva letna denarna tokova sta potrebna, da bi odplačali vse dolgove. To je zelo bistveni podatek, če vemo, v kakšnem finančnem stanju je bila družba pred doka-pitalizacijo: lastnikom je grozilo razlastninjenje, banke niso bile več pripravljene pomagati pri financiranju dejavnosti. Danes je podjetje sposobno financirati močno rast, sposobni smo se lotiti močnejšega naložbenega ciklusa. Naše ambicije so zastavljene precej visoko. V petih letih želimo podvojiti prihodke in utrditi položaj vodilnega mesno-predelovalnega sistema v jugovzhodni regiji,« poudarja prvi mož ptujskih perutninarjev. Naložb, ki jih Perutnina načrtuje v prihodnje, Šimonka za zdaj še ne razkriva. Je pa omenil, katera področja proizvodnega procesa kličejo po posodobitvah: »Nekateri obrati so dotrajani in neučinkoviti. Tovarna krmil je potrebna obnove, proizvodna linija v Mesni industriji je stara 19 let ... Razmišljamo o vložkih, ki bodo spodbudili učinkovitost in konkurenčnost.«
Predsednik uprave PP napoveduje, da naj bi družba do konca leta realizirala 245 milijonov evrov prihodkov. Poslovali bodo z dobičkom, v letu 2017 so bistveno znižali tudi kazalnik zadolženosti. Med prireditvami, ki jih bodo v prihodnje podpirali in razvijali, ostaja Poli maraton, ponovno želijo obuditi tudi Dan perutninarjev.
Mojca Zemljarič
Spodnje Podravje • O financiranju gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka
Finančni krči pa še kar trajajo
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je na oktobrski seji občinskega sveta javno omenil možnost, da bi lahko občine, ki so sofinancirale gradnjo regijske osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, del denarja dobile povrnjenega. Župan Leskovar je izhajal iz predpostavke, da naj bi gradnja šole stala manj, kot je bila predvidena investicijska vrednost, v skladu s katero so občine in država financirale projekt.
Ali je res tako, smo poizvedovali na Mestni občini (MO) Ptuj, ki je vodila in koordinirala celotno investicijo. Pojasnili so, da se investicija šele zaključuje. MO Ptuj s pristojnim ministrstvom ureja lastništvo in medsebojna pravna razmerja na zemljiščih ter objektih. Investicijska vrednost projekta je 4,1 milijona evrov, izvajalcu gradbenih del so po situacijah izplačali 3,8 milijona evrov. »Investicijska vrednost zajema vse stroške za pripravo projekta (študije, elaborate, projektno dokumentacijo ...), urejanje zemljiškoknjižnega stanja, pridobivanje pravice graditi, gradnjo (arheološka izkopavanja, dela po gradbeni pogodbi, priključitve ...), nadzore po zakonu in vpise v kataster. Realizacija po gradbenih situacijah je le del celotne investicije in pomeni stroške gradnje, pa še to ne v celoti. Med stroške gradnje zapadejo tudi stroški arheoloških izkopavanj, stroški priključitev ... Končna (realizirana ali dejanska) vrednost investicije je 4,1 milijona evrov, od tega je znašal končni obračun
z izvajalcem gradnje GP Project ing 3,8 milijona evrov. Investicija še ni v celoti končana, v izvedbi so trenutno parcelacija zemljišč in vpis v kataster stavb, vgradnja kompenzacijske naprave za jalovo energijo, oprema ... Z natančnimi številkami zato ne razpolagamo,« so povedali v upravi MO Ptuj in dodali, da je
MO Ptuj doslej za projekt namenila že več denarja, kot je bilo predvideno po pogodbi o sofinanciranju: »Glede na to, da je MO Ptuj poleg svoje pogodbene vrednosti v znesku 626.607 evrov projekt v znesku 68.368 evrov že preplačala, je vračanje denarja po deležih občinam sofinancerkam nesmiselno. Z
vračanjem denarja 15 občinam sofinancerkam bi se delež MO Ptuj povečal še za 28.210 evrov, kar bi skupaj znašalo 723.186 evrov, torej za 96.579 evrov več od pogodbene vrednosti.«
Sofinanciranje projekta gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka je bilo po pogodbi zastavljeno takole: država oziroma ministrstvo
za šolstvo prispeva 2,2 milijona evrov, 16 občin Sp. Podravja pa dobrih 1,8 milijona evrov - od tega MO Ptuj dobrih 600.000 evrov in 15 občin skupno 1,2 milijona evrov. Država je svoj so-financerski delež nakazala v celoti, prav tako tudi večina občin. MO Ptuj je za projekt namenila okrog 70.000 evrov več, kot je bilo predvideno po pogodbi. Pet občin svojih obveznosti v skupnem znesku 267.000 evrov doslej še ni poravnalo. To so občine Podlehnik, Hajdina, Dornava, Destrnik in Sv. Andraž. »Občina Podlehnik bo pogodbene obveznosti v višini 51.373 evrov realizirala s kompenzacijo v novembru. Občina Hajdina bo po zagotovilih župana svoje pogodbene obveznosti v višini 50.973 evrov izpolnila do konca leta 2016, enako tudi občina Destrnik v višini 70.732 evrov. Občini Dornava (72.842 evrov) in Sv. Andraž (21.521 evrov) bosta v skladu s pogodbenimi obveznostmi svoj del poravnali v dveh delih v letih 2017 in 2018,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Čeprav je šola uradno odprta in pouk v njej poteka od 1. septembra, pa končnega in celovitega obračuna stroškov gradnje še ni na mizi.
6 Štajerski
Politika
petek • 25. novembra 2016
Ptuj • Načrti za ureditev Panorame
Kdo bo skrbel za Panoramo
Mestna občina (MO) Ptuj naj bi upravljanje Panorame želela predati Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož (PMPO), vendar pa so zemljišča (še) v državni lasti ...
Na nedavnem sestanku Komisije za raziskave in ureditev Panorame, ki ji predseduje dr. Jana Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, naj bi ptujska občina predlagala, da upravljanje Panorame prevzame PMPO. Na ptujski občini so nam sicer pojasnili, da je okoli 16 ha zemljišč na griču Panorami v državni lasti in jih torej občina ne more dajati v upravljanje: »Z zemljišči upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.« So pa povedali, da je MO Ptuj na sklad podala vlogo za brezplačen prenos kompleksa nepremičnin na Panorami na ptujsko občino.
O preobratih
■ ■	■ ■ ■	||V v,
nad rimskimi svetišči
Na Mestni občini (MO) Ptuj so nam pojasnili, da za košnjo zelenih površin Panorame (dvakrat na leto) in obrezovanje grmičevja letno porabijo 12.000 evrov brez DDV. Če smo pojasnila MO Ptuj pravilno razumeli, zdaj občina na lastne stroške vzdržuje zemljišča v lasti države. Če smo prav razumeli tudi odgovore direktorja ptujskega muzeja Aleksandra Lorenčiča, si občina prizadeva, da bi ta zemljišča dobila v svojo last, ^ upravljal pa naj bi jih (tj. jih vzdrževal) muzej. Za zdaj torej košnjo državne zelenice plačuje občina. Če pa bi se vse izteklo po njenih načrtih, bi za košnjo občinske trate skrbel Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, ki ga financira (predvsem) država ...
Na celotnem območju Panorame so že opravili arheološke geofizikalne raziskave in georadarske meritve, nadaljnja usoda griča pa bo odvisna predvsem od razpoložljivega denarja.
Po informacijah z MO Ptuj torej dogovarjanj o upravljanju s Panoramo očitno ni bilo, po odgovorih iz ptujskega muzeja sodeč pa je predlog vendarle bil podan. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je namreč pojasnil, da odločitev v zvezi s tem še ni sprejeta: »Vse je v fazi dogovarjanja, stališče PMPO pa je, glede na do zdaj znane informacije, jasno. PMPO ima že s trenutnim premoženjem, s katerim upravlja, številne težave. Upravljanje Panorame za muzej ne pride v poštev, za kar obstajajo številni
razlogi, ki so zlasti kadrovske in finančne narave.«
Komentiral je še: »Člani komisije za Panoramo so mislili, da so stvari glede lastništva urejene, pa očitno niso. Če bo občina lastnica zemljišč, bo zanje potrebovala upravitelja. Glede na to, da za zemljišča zdaj skrbi občinska služba (Javne službe Ptuj, op. a.), sem predlagal, da ta prevzame tudi upravljanje z njimi.« Namignil je tudi, da si je ptujska občina naložila veliko bremen, ki se jih zdaj skuša nekako rešiti. Prioriteti ptujskega muzeja,
Dela se začenjajo
Z Mestne občine Ptuj so sporočili, da pravkar začenjajo urejanje Panorame: »Utrditev in ureditev poti ter trga (na mestih, kjer so bili rimske poti in trg), postavitev informacijskih tabel, ob njih klopi in košev, postavitev odlitkov spomenikov in oltarjev ...« Kratkoročno želijo začasno urediti arheološki park na tistem delu pobočja Panorame, ki gleda proti grajskemu griču. Za začetek gradbenih del, pravijo, so vso potrebno dokumentacijo ter kulturnovarstvene pogoje in soglasja že pridobili. Dolgoročno bo arheološki park treba urediti celostno, kar pa bo odvisno predvsem od pridobljenih državnih in evropskih sredstev.
iz prazgodovine, rimske dobe (hiše insularnega tipa, vile, forum, svetišče Kabirov, bazilika, trdnjava, glavna cesta in most, vodovod) in srednjega veka ter grobišče iz pozne rimske dobe.« Lani poleti so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS izdelali elaborat predloga za razglasitev tega arheološkega najdišča za kulturni spomenik državnega pomena. To pa še ni vse.
V Lokalnem programu za kulturo MO Ptuj za obdobje od 2016 do 2019 so zapisali, da bo za urejanje Panorame letos namenjenih 95.000 evrov (vir financiranja: MO Ptuj in evropski skladi), v naslednjih letih pa naj bi občina za urejanje, vzdrževanje, arheološke, vzgojno-izobra-ževalne in rekreacijske programe ter za sofinanciranje evropskih projektov letno prispevala okoli sto tisočakov. V programu beremo še: »Komisija koordinira programske vsebine, ki se kontinuirano nadgrajujejo s ciljem, da se v letu 2019 vsebinsko vključijo v praznovanje 1950. obletnice prve pisne omembe Petovione.«
Eva Milošič
je poudaril njegov direktor, sta ureditev grajskega kompleksa in nov arheološki muzej.
Leta 2019
praznovanje tudi na Panorami
Leta 1989 so arheološko najdišče Panorama razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. V Registru nepremične kulturne dediščine lahko preberemo, kaj vse se skriva pod zemljo: »Naselbinske ostaline
Foto: CG
Markovci • Predlog proračuna potrjen v manj kot pol ure
Največja investicija v 2017 bo izgradnja kanalizacije v Novi
Svetniki v Markovcih so soglasno v prvem branju potrdili predlog proračuna. Med drugim iz dokumenta izhaja, da naj bi občina prihodnje leto beležila 1,58 milijona krila iz prihrankov prejšnjih let.
Največji projekt v prihodnjem letu bo izgradnja kanalizacije z vodovodom v Novi vasi pri Mar-kovcih. Kot je v uvodu pojasnil župan Milan Gabrovec, je v proračunu 2017 za to investicijo predvidenih približno 900.000 evrov. Izvajalec projekta je bil izbran že aprila, to je Komunala Slovenske gorice. Z izvajalcem pogodba še ni podpisana, saj je bil podpis vezan na zagotovitev denarja za izgradnjo, so pojasnili na občini. Drugi večji infrastrukturni
projekt pa je izgradnja krožišč pri zadrugi in trgovini Špic. »Za izgradnjo krožišč mora občina prispevati 170.000 evrov, k temu moramo prišteti še odškodnino za zemljišča. Koliko bo to zneslo, še ne vemo, ker se še vedno pogajamo,« je povedal župan.
Tako bo občina približno 700.000 evrov vložila v cestno infrastrukturo, 85.000 evrov v obnovo fasade in talnih oblog na občinski stavbi. Namreč na balkonu in stopnicah občinske stavbe naj
bi odpadal kamen. Ob tem morajo sanirati vlago nad temelji stavbe, ki prodira v notranjost pritličnih prostorov (ambulante), kjer zaradi tega odpada oplesk. Približno 55.000 evrov bo občina vložila v ureditev vaškega centra Sobetinci, enak znesek bo namenjen za dokončanje izgradnje kolesarske steze od zaselka Siget do zaselka Vo-pošnica v naselju Bukovci, 30.000 evrov pa ima občina rezerviranih na postavki Avtokamp Zabovci. Sredstva so namenjena za uredi-
Ponudbe, prispele na razpis za izgradnjo kanalizacije v Novi vasi pri Markovcih
I Ponudnik	I Cena v evrih (vključno z DDV) I
GMW, d. o. o., Radenci	1.422.545,38
IPI, d. o. o., Rogaška Slatina	1.042.672,41
Kostak Komunalno stavbno podjetje, d. d., Krško	1.369.994,33
Teleg-M, d. o. o., Ljubljana	1.343.234,25
Gradnje Žveplan, d. o. o., Celje	1.530.676,62
Prenova-Gradbenik, d. o. o., Ljubljana-Šentvid	1.755.290,58
Komunalno podjetje Ormož, d. o. o., Ormož	1.149.427,36
Komunala Slovenske gorice, d. o. o., Lenart	1.033.423,31
Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Ptuj	1.344.085,70
Indrast, Maribor	1.292.667,99
Cestno podjetje Ptuj, d. d., Ptuj	1.081.258,04
Klima Ptuj, d. o. o., Ptuj	1.478.750,21
tev osnovne infrastrukture za postajališče avtodomov v Zabovcih. S tem projektom bo občina kandidirala tudi preko LAS-a Ptuj. Kamp naj bi se kasneje razvijal v sklopu celovitega projekta ob jezeru (Regatni center). Večji odhodki
proračuna so še sofinanciranje oskrbnin v domovih za starejše v višini 180.000 evrov, vrtca, za kar odštejejo 620.000 evrov, izgradnja ograje na pokopališču v vrednosti 50.000 evrov. Za ljubiteljsko kulturo bo občina namenila 49.800
evrov ter za šport in prostočasne dejavnosti 179.700 evrov.
Pod črto, občina prihodnje leto predvideva 3,7 milijona evrov prihodkov (med večjimi je koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije, ki dosega okrog
Predlog proračuna, ki ga je predstavil župan Milan Gabrovec, je bil soglasno potrjen.
petek • 25. novembra 2016
Politika
Štajerski	7
Gorišnica • 12. redna seja občinskega sveta
Proračuna za prihodnji leti v javno obravnavo
Člani sveta občine Gorišnica so na 12. redni seji potrdili tretji rebalans letošnjega proračuna in predloga proračunov za leti 2017 in 2018. V skladu z rebalansom bo višina letošnjega proračuna 4,1 milijona evrov. Prihodki in odhodki so uravnoteženi.
Za letos predvideni prihodki in odhodki se zmanjšujejo za dobrih 700.000 evrov. Investicijske odhodke so znižali za milijon evrov, od tega pol milijona evrov na račun urejanja
cestne infrastrukture. Iz proračuna so umaknili financiranje gradnje odsekov kanalizacije, energetsko obnovo zdravstvenega doma Gorišnica, obnovo športne dvorane pri osnovni
šoli in rekonstrukcijo mostu čez Pesnico. Obe naložbi načrtujejo v prihodnjem proračunskem obdobju, sredstva zanju bodo poskušali pridobiti s prijavo na razpis. Med letošnjimi večjimi naložbami sta dograditev objekta osnovne šole Gorišnica (320.000 evrov) in ureditev atletske steze (259.000 evrov). Tudi v občini Gorišnica se srečujejo s problemom pomanjkanja grobnih polj. Zato bodo z ureditvijo in širitvijo pokopališča po besedah župana Jožeta Kokota nadaljevali v letu 2017.
V dveh letih 13 mio evrov prihodkov
Proračuna občine Gorišnica za leti 2017 in 2018 sta glede na letošnjo predvideno realizacijo nastavljena zelo optimistično: vsak v višini 6,4 milijona evrov. Prav tako so glede na aktualne podatke visoko ocenjeni investicijski odhodki: vsako leto po štiri milijone evrov. Za prihodnji dve leti so 2,5 milijona evrov rezervirali za gradnjo po-slovno-stanovanjskega centra: milijon v 2017 in 1,5 milijona evrov v 2018. V letu 2017 bodo
milijon evrov namenili za energetsko sanacijo zdravstvenega doma in večnamenske dvorane pri osnovni šoli. Za projekt so na seji potrdili projektno dokumentacijo (DIIP). Za leto 2018 so pol milijona evrov rezervirali za tretjo fazo namakalnega sistema Gorišnica-Moškanjci. V For-minu bodo nadaljevali urejanje cestne infrastrukture. Za letos imajo za ta namen v proračunu rezerviranih dobrih 61.000, za prihodnje leto 120.000 evrov. V letu 2017 naj bi obnovili tudi cesto čez kanal v Zagojičih. Naložba je ocenjena na 470.000
evrov; 420.000 evrov naj bi za obnovo prispevale Dravske elektrarne Maribor in 50.000 občina. V prihodnjem obdobju namerava občina Gorišnica urediti tudi kanalizacijo v Tibolcih in Zamušanih, v načrtu so vaški dom Tibolci ter gasilsko-vaška domova Mala vas in Zagojiči ter nadaljevanje gradnje športnega parka v Gorišnici.
Občina Gorišnica bo župniji sv. Marjete donirala 8.500 evrov za ureditev razsvetljave. Župan Jože Kokot pojasnjuje, da jim bo župnija v zameno za dotacijo odstopila del zemljišča, po katerem je speljana cesta na pokopališče. Donacijo župniji pa sicer upravičuje tudi s tem, da je cerkev kulturni spomenik.
Na zadnji seji sveta občine Gorišnica je bila predstavljena informacija, da bo na tržnici v prihodnje premični objekt za pripravo hitre hrane. Svetnik Bojan Purgaj je ponovno spraševal, zakaj v Gorišnici nimajo igral za otroke. Župan mu je odgovoril, da na svoja ramena ne bo prevzemal odškodninske odgovornosti, če bi se kateremu izmed otrok na igralih kaj zgodilo. Svetnik Franc Rožmarin je povprašal, kdaj bodo v Muretincih zgradili pločnik. Župan je pojasnil, da spomladi, saj jim je šele pred kratkim uspelo urediti lastništvo zemljišč.
Mojca Zemljarič
Občina Društvu severovzhod ne bo pomagala
Na seji so bili navzoči tudi člani humanitarnega Društva severovzhod 2012. Društvo s sedežem v občini Gorišnica je bilo ustanovljeno po poplavah, ki so Dravsko dolino prizadele konec leta 2012. Društvo vodi aktivnosti za ugotavljanje odgovornosti za škodo, ki je nastala v poplavah. Za finančno pomoč v znesku 10.000 evrov so zaprosili tudi občino Gorišnica, vendar jim ta ni pripravljena pomagati. Svetnik Silvo Sok (NSi) je dejal, da društvo za vložitev tožbe potrebuje 21.000 evrov (15.000 evrov za plačilo takse in 6.000 evrov za plačilo prevodov). Sok je predlagal, da bi sredstva za društvo lahko namenili iz proračunske rezerve. Župan Jože Kokot mu je pojasnil, da to zakonsko ne vzdrži. Svetnik je nato iskal druge možne vire in omenil, da bi lahko prerazporedili denar iz postavke za stroške seminarjev in strokovnih ekskurzij, na kateri je za leti 2017 in 2018 po 19.000 evrov. A tudi ta predlog je pri županu naletel na gluha ušesa. »Tudi občina pelje te postopke in v našem primeru smo za stroške plačali tisoč evrov. Ne vem, od kod imate vi toliko stroškov za vložitev tožbe. Lahko bi nastopali skupaj,« je dejal župan. Z njim je pritegnil podžupan Jože Petek, ki je sicer predstavil stališče odbora za negospodarske dejavnosti: »Za društvo v proračunu ni predvidenih sredstev.« Z večino glasov je nato občinski svet izglasoval, da se finančna donacija društvu ne odobri.
Na zelenici ob stari dvorani v središču Gorišnice bodo v prihodnje zgradili nov poslovno-stanovanjski objekt. Dvorano bodo porušili in na njenem mestu uredili parkirne prostore.
Foto: MZ
vasi
evrov primanjkljaja, ki ga bo
933.000 evrov, in jo občini izplačujejo Dravske elektrarne) in 5,3 milijona odhodkov. Javna razprava o predlogu proračuna občine Markovci za leto 2017 traja do 2. decembra 2016.
Mojca Vtič
FOTO: Mojca Vtič
Ptuj • 23. redna seja mestnega sveta
Prodaje zemljišča na Potrčevi niso potrdili
Ptujski mestni svetniki so se v začetku tedna srečali na redni mesečni seji. Točke sicer kratkega dnevnega reda so obdelali v 40 minutah.
Zaradi neusklajenosti pogojev so z dnevnega reda umaknili odločanje o prodaji zemljišča Domu upokojencev (DU) Ptuj za gradnjo gerontološkega centra na Potrčevi cesti. Župan Miran Senčar je dejal, da so pogoji neusklajeni samo v eni točki in da jim je DU v ponedeljek zjutraj, na dan seje, sporočil, da se s predlaganimi pogoji nakupa ne strinja. Vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek je predlagala, naj se v usklajevanja o pogojih prodaje zemljišča vključi mestni svet, sporni pa da so predvsem pogoji videno-kupljeno ter obveze za ureditev infrastrukture. »Absolutno gre pri prodaji oz. nakupu tega zemljišča za javni interes. Jasno je, da zaradi arheologije na celotni površini gradnja ni dopustna. Predlagam, da gre-
www.tednik.si
iStajerskitednik _ Istajerskitednik
mo Domu s pogoji nasproti,« je dejala Gajškova. Njen strankarski kolega, tudi član sveta zavoda DU Ptuj, mestni svetnik Andrej Lazar je dodal: »Ne drži, da pogoji niso bili dorečeni v eni točki. Nedorečeni so bili v več točkah. Naj dodam, da so nekatera mesta dala zemljišča za podobne namene v uporabo brezplačno, na primer Koper in Izola. Do direktorice DU prihajajo župani okoliških občin, ki ponujajo komunalno opremljena zemljišča po bistveno nižjih cenah. DUTB v Novi vasi pri Ptuju prodaja stavbno zemljišče 50 arov za 150.000 evrov.« K pogajanjem o pogojih prodaje zemljišča je pozval tudi svetnik NSi Janez Rožmarin.
Pri točki pobude in vprašanja je svetnica Darja Koter (ZA Ptuj) predlagala sprejem odloka, ki bo v primerih dotrajanih, razpadajočih in za okolico nevarnih objektov predpisoval obveznosti lastnikov ter pristojnosti lokalne skupnosti. Mestna svetnica in predsednica četrtne skupnosti Ljudski vrt
Tanja Meško Tonejc (ZA Ptuj) pa je opozorila na problem pomanjkanja parkirnih mest v blokovskem naselju (Ulica 25. maja, Kraigherjeva, Arbajter-jeva ulica ...): »Sedaj, ko so na parkirišča postavili posode na smeti, je prostora za parkiranje še manj. Problematike bi se bilo treba lotiti sistematično, da avtomobili ne bodo parkirani po zelenicah in pločnikih.«
Vodja svetniške skupine SMC Branko Kumer je vodstvo občine kot ustanovitelja po nedavnem dogodku, ko so zaposleni v Vrtcu Ptuj zaradi pomanjkanja sredstev skoraj ostali brez plač, ustno in pisno pozval k ureditvi razmer. Na tokratni 23. redni seji so se ptujski mestni svetniki sicer še seznanili s pripravo celostne prometne strategije in poročilom o devetmesečnem poslovanju občinskega podjetja Javne službe Ptuj. Potrdili so tudi pravilnik o povračilu stroškov za šolske prevoze otrok s posebnimi potrebami.
Mojca Zemljarič
DARS SVETUJE: ZAVORNA POT LETNE PNEVMATIKE JE LAHKO V ZIMSKIH RAZMERAH
DVAKRAT DALJŠA
OD ZAVORNE POTI ZIMSKE PNEVMATIKE. ZATO JE UPORABA ZIMSKIH PNEVMATIK V ZIMSKIH RAZMERAH NUJNA!
Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.
8 Štajerski
Podravje
petek • 25. novembra 2016
Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Na občinskem prazniku predsednik Borut Pahor
Občina Sveti Andraž polnoletna
To soboto ob 18. uri bodo v ogrevanem šotoru na igrišču pri POŠ Vitomarci svečano proslavili polnoletnost občine Sveti Andraž s kulturnim programom, podelitvijo občinskih priznanj in pogostitvijo. Osrednjo slovesnost bodo združili s 15 let delovanja Društva mladih Vitomarci. Občinski praznik bo z obiskom počastil tudi predsednik države Borut Pahor, ki bo slavnostni govornik.
V občini Sveti Andraž v Slov. goricah, ki šteje nekaj več kot 1.200 občanov, nadaljujejo z razvojem. Urejajo infrastrukturo in vlagajo v podeželje. Skratka, želijo vzpostaviti čim boljše pogoje za življenje občanov, poudari županja Darja Vudler. Letos so tako dobršen del proračuna namenili za obnovo vodovoda v Vitomarcih ter dokončanje modernizacije ceste Brezovjak-Župetinci-Novinci. Uspešno so zagrizli še v eno kislo jabolko, in sicer obnovo stanovanjskega bloka v samem centru Vitomarcev, ki je dolga leta kazil podobo kraja. Prvič pa so objavili razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav, ki je požel velik odziv. Podelili so nekaj čez 10.000 evrov, po besedah Vu-dlerjeve pa bodo s tem nadaljevali tudi v prihodnjem letu.
Več ukrepov namenjajo mladim. »Smo v postopku spremembe občinskega prostorskega načrta, s katerim bomo pridobili več stavbnih zemljišč za gradnjo hiš. V prihodnjem letu se bomo lotili tudi dokončne ureditve dveh stanovanj nad
večnamensko dvorano. Zelo nam je pomembno, da pridobimo čim več za dobro občanov in dosežemo, da se mladi ne izseljujejo, saj nič ne pomaga nova lepa šola, če nimamo dovolj otrok,« še pove prva slovenjegoriška županja in k vsemu temu dodaja še iskanje vlagateljev za večstanovanjsko gradnjo. Dogovori na to temo že potekajo, prav tako pa na občini nadaljujejo iskanje investitorja za izgradnjo poslovno-sta-novanjskega objekta Vitomarci v samem centru občine, kjer bi poleg težko pričakovane trgovine, novih prostorov za zdravnika in zobozdravnika morda pridobili tudi veterinarsko ambulanto, kavarno in kakšno stanovanje.
Ohranili pošto in pridobili evropska sredstva
Na občini pa že snujejo načrte za prihodnji dve leti. V javni razpravi je osnutek dvoletnega proračuna, ki vsebuje tudi večletne načrte. V letih 2017 in
Foto: Robert Kocuvan
Županja Darja Vudler čestita vsem občanom in občankam ob 18. občinskem prazniku.
2018 tako za naložbe planirajo okoli milijon evrov. Lotili se bodo več projektov, med njimi vzpostavitev medgeneracij-skega športnega parka pri šoli in večgeneracijskega centra v kletnih prostorih občine, ureditev infrastrukture v naselju Drbetinci in v naselju Vitomarci (center), rekonstrukcije več
Spoštovane občanke in občani!
Ob 18. občinskem prazniku občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 26. 11. 2016, ob 18. uri v ogrevanem šotoru pri Podružnični osnovni šoli Vitomarci.
Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Vljudno vabljeni.
Županja Daija Vudler
cestnih odsekov, ureditev komunalne infrastrukture v delu naselja Vitomarci, prav tako pa planirajo nakup prostorov v podeželskem centru. Nadaljujejo širitev širokopasovnega omrežja. S Telekomom namreč tečejo pogovori, da bi jim v kratkem z optiko uspelo pokriti Vitomarce in Hvaletince.
Intenzivni so tudi dogovori glede obsežne obnove regionalne ceste z Direkcijo za ceste.
Kot vse kaže, so za nadaljnji razvoj občine dobri obeti: »Ponosni smo, da smo skupaj s projektnimi partnerji uspešno kandidirali na razpisu za čez-mejni projekt Interreg Slovenija - Hrvaška, kjer skupaj pričakujemo okoli 141.000 evrov so-financerskih sredstev za našo občino. Nadejamo pa se tudi evropskih sredstev iz projektov Slovenija-Avstrija in Slovenija-Madžarska, ki smo jih prav tako prijavili.«
Prav posebno bogastvo v občini pa predstavlja društveno
življenje, v katerega so vpeti številni občani in občanke: »Na društva smo posebej ponosni, saj temeljijo na številnih opravljenih prostovoljnih urah, hkrati pa s svojim aktivnim delom neizmerno bogatijo življenje v našem kraju.« Dokaz temu je tudi bogat program ob letošnjem občinskem prazniku, v katerega so vključena domala vsa društva. K temu pa županja še dodaja, da bo vitomarško turistično društvo z decembrom prevzelo v upravljanje pogodbeno pošto. Tako bodo preprečili, da bi v kraju ostali brez pošte.
Monika Levanič
Ptuj • PeTV se je preselil
Novinarji zasedli prostore policije
Ptujska televizija PeTV je prvo oddajo na svojem kanalu predvajala decembra 2005. V 11 letih se je marsikaj spremenilo, menjavali so se zaposleni, odgovorni uredniki, njihovo delovanje pa so zaznamovale tudi številne selitve. V petek so se preselili že četrtič, in sicer v nekdanje prostore policije na Krempljevi ulici.
„Ker so bili prostori, ki smo jih imeli v Ulici Heroja Lacka 3, neprimerni in predragi obenem, smo se odločili za selitev. To so občinski prostori, za katere smo plačevali zelo drago najemnino. Ta je letno znesla 9.000 evrov, brez stroškov, za 140 m2. Zame je bil to nesprejemljiv strošek. Zato sem že aprila, ko sem prevzel delo odgovornega urednika, sklenil, da bo na tem treba nekaj narediti. V Kremplje-vi ulici imamo svetlejše in lepše prostore, ki so sicer malenkost manjši, a bistveno prijetnejši za delo," pravi odgovorni urednik PeTV Miha Masten. V tako imenovani Furstovi hiši bodo za 90 kvadratnih metrov površine mesečno plačevali le 300 evrov, torej skupaj letno 3.600 evrov. To bo z vidika varčevanja vsekakor dobra poteza, zadovoljni pa so z novimi prostori tudi zaposleni. Kot pravi Stanka Krajnc Letonja, se v njih počutijo dobro, saj so svetli in prijetni.
David Breznik, novinar, ki je na ptujski televiziji PeTV vse od njene ustanovitve, pravi, da selitev na delo novinarja zmeraj vpliva, a tokrat zelo pozitivno. „Spominjam se naših začetkov na Potrčevi ulici, kjer ima prostore KKS. Tam smo imeli improviziran studio, bili smo skupina
10 zagnanih posameznikov, ki si je enostavno želela, da ima Ptuj svojo televizijo. Med ekipo, ki že od začetka ustvarja program PeTV, je naš izkušeni mojster
kamere in montaže Stanislav Ze-bec. Veliko zaslugo, da je ta televizija sploh bila ustanovljena, pa ima Matjaž Gerl, takratni direktor KKS in odgovorni urednik
televizije," se spominja Breznik, tudi dolgoletni sodelavec družbe Radio-Tednik Ptuj.
Prva informativna oddaja Ptujska kronika je bila na spore-
du 13. decembra 2005, ekipa, ki ustvarja program, pa se je s časom učila in izpopolnjevala. Zadnja velika sprememba se je zgodila, ko so PeTV pod svoje okrilje
prevzele Javne službe Ptuj in ko se je televizija leta 2011 preselila na Ulico heroja Lacka 3. Še pred tem so prostore imeli v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu. V vseh teh letih pa se je tudi na novinarskem in uredniškem mestu zamenjalo kar nekaj obrazov; trenutno ekipo sestavljajo odgovorni urednik Miha Masten, Stanka Krajnc Letonja, David Breznik, Dejan Klasinc in Stanislav Zebec.
„Idej, kako obogatiti nove prostore in v njih sočasno osvežiti tudi vsebino, imamo zelo veliko. Rezultat boljše programske zasnove v zadnjih mesecih je že sedaj viden tudi na področju marketinga. Trenutno delamo na pripravi paketa za trženje, v katerem bomo ponujali oglaševanje na smetarskih vozilih, na drogovih, povsem sveža zadeva pa bo tudi oglaševanje v podhodu „Borovo". Seveda pa si prizadevamo še izboljšati sodelovanje tudi z drugimi televizijami na našem območju. Pripravljamo skupno oddajo, v kateri bomo zajeli dogajanje v Spodnjem Podravju. Pohvaliti pa moramo tudi izjemno dobro sodelovanje na različnih področjih z družbo Radio-Tednik Ptuj," zaključuje odgovorni urednik PeTV.
Dženana Kmetec

PTUJSKA TELEVIZIJA
Program PeTV ustvarja ekipa petih zaposlenih: Stanislav Zebec, David Breznik, Stanka Krajnc Letonja, Miha Masten in Dejan Klasinc.
Foto: CG
petek • 25. novembra 2016
Kmetijstvo
Štajerski	9
Slovenija • S1.12. začetek plačila prispevka za promocijo slovenskega mleka in mesa
»Končno smo stopili v čevlje držav, ki se zavedajo pomena lokalne hrane«
Pridelovalci in predelovalci mleka in mesa so lani sklenili, da vstopijo v triletno promocijo pridelkov in izdelkov slovenskega izvora. S tem so se zavezali k zbiranju sredstev za promocijo, svoj delež pa bo dodala tudi država.
»Odločitev sektorjev mleka in mesa za promocijo je pozitiven korak k večji prepoznavnosti mlečnih in mesnih proizvodov pri slovenskem potrošniku, ki so že oz. bodo označeni z zaščitnim znakom Izbrana kakovost - Slovenija,« so prepričani na kmetijskem ministrstvu. Prispevek, ki ga bodo zbrali kmetovalci in predelovalci mleka in mesa, bo v celoti namenjen za promocijo teh dveh panog. Prispevek bodo zavezanci (kmetje in kupci - predelovalni obrati/ klavnice) začeli plačevati s 1. decembrom. Višine obveznih prispevkov za promocijo so 0,5 €/1.000 litrov mleka, 0,70 €/gla-vo govedi staro do enega leta, 2,40 €/glavo govedi, staro nad eno leto, in 0,003 €/glavo perutnine, so pojasnili. Na ministrstvu predvidevajo, da bodo s prispevki države ter mlečne in mesne panoge skupaj zagotovi-
»Predvidevamo lahko, da gre na podlagi dosedanjih ugotovitev za začetek kroženja virusov aviarne influence, skrb vzbujajoče pa je, da gre za pojav visokopatogenega seva. Prav tako je verjetno, da se bo virus pojavil v drugih državah članicah EU,« opozarjajo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Zaradi tveganja, ki ga pojavi ptičje gripe v sosednjih državah predstavljajo tudi za Slovenijo, na upravi opozarjajo, dajetre-
li tri milijone evrov, za ta denar pa naj bi se tri leta izvajala promocijska kampanja.
Potrošniki za slovenski izdelek pripravljeni plačati tudi 10 % več
Predsednica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Anka Lipušček Miklavič je prepričana, da je prav spodbujanje potrošnika, da izbira domačo slovensko hrano, izjemnega pomena. »S tem znakom bomo potrošniku dokazali, da je izdelek pridelan in predelan v Sloveniji.« Izidor Krivec, predsednik GIZ Mesne industrije, pa je dejal, da pri mesu trenutno še poteka certificiranje, kmalu pa naj bi potrošniki že lahko posegali tudi po mesu s to oznako. »Končno smo stopili v čevlje držav, ki se zavedajo pomena lo-
ba dosledno in poostreno izvajati biovarnostne ukrepe, saj se s tem zmanjša nevarnost vnosa virusa na kmetije. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi. Zato gre za bolezen, ki povzroča velike gospodarske škode. Na upravi tako poudarjajo, da je pomembno, da rejci perutnine preprečijo dostop prosto-živečih ptic (predvsem vodnih) do domače perutnine ali do
kalne hrane,« je še poudaril Krivec. Predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Cveto Zupančič pa je opozoril, da je potrošnik že izgubil zaupanje, ali je neki izdelek res slovenski ali ne. »Ravno ta shema bo
njihove krme in vode, omejijo obiske ljudi v prostorih, kjer je perutnina oziroma upoštevajo ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni (uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok ...).
Poleg tega je pomembno, da lastniki perutnine opazujejo svoje živali, s čimer se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo tudi škode, ki bi jih pojav bolezni povzročil. »Lastniki perutnine morajo biti predvsem pozorni na zmanjšano porabo krme in vode (za več kot 20 %), padec nesnosti (za več kot 5 %, ki traja že več kot dva dni), povišanje pogina (v enem tednu za več kot 3 %) in kakršnekoli klinične znake ali posmrtne spremembe, ki kažejo na okužbo z boleznijo,« svetujejo na upravi.
Glede na to, da se bolezen trenutno pojavlja predvsem pri prostoživečih pticah, na upravi pozivajo lovce, ornitologe in druge, da pozorno spremljajo spremembe (pogini, nenavadno obnašanje) pri prostoživečih pticah in o vsaki spremembi nemudoma obvestijo upravo.
Mojca Vtič
dokazovala poreklo; če bomo odgovorno pristopili v izvajanje sheme, bo projekt dal tudi dodano vrednost«. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je poudaril, da bodo kakovostnejši slovenski izdelki v shemi dosegli tudi višjo ceno. »Potrošniki bodo za te izdelke pripravljeni plačati tudi nekaj več, celo več kot 10 odstotkov več«, je še dejal Vrisk.
Prvi mlečni izdelki z zaščitnim znakom Izbrana kakovost
Letošnje martinovanje v Bukovcih je bilo plod zglednega meddruštvenega sodelovanja. Člani vaškega odbora so pred samim začetkom sneli klopotec, ki je stal pred dvorano, ter tako simbolično začeli veseli čas ob martinovem. Istočasno so potekale tudi otroške delavnice, kjer so otroci izdelovali novoletne voščilnice. V kulturnem programu so se predstavili moški pevci kul-
*
Foto: Mojca Vtič
Slovenija so bili že dani na trgovske police. »Prvi izdelek, ki smo ga proizvedli z enotnim zaščitnim znakom Izbrana kakovost - Slovenija je bilo Alpsko mleko, ki je bilo v manjših količinah že poslano kupcem, nimamo pa še informacije glede izdelkov na policah. Hkrati pa v našo proizvodnjo po porabi obstoječe embalaže vstopajo tudi drugi izdelki, ki bodo nosili znak,« so povedali v Ljubljanskih mlekarnah. Tudi v Pomur-
turnega društva Bukovci in ženska pevska skupina Florina, prav tako članice kulturnega društva Bukovci. Krst mošta je opravil farni župnik Janez Maučec. Pred časom so izbrali tudi novega kletarja. Ta je letos postal Stanko Bezjak, ki obljublja, da bo dobro skrbel za vino, nas večkrat povabil v svojo klet, prav tako pa nas je že povabil na vincecovo rez v januarju.
skih mlekarnah so se odločili za vstop v shemo kakovosti, vendar prvih izdelkov z znakom Izbrana kakovost Slovenija še niso postavili na trg. »Najprej želimo porabiti obstoječo embalažo, že zaradi okoljskega vidika, pa tudi finančnega, nato pa bomo embalažo opremili s tem znakom. Čakamo še tudi dobavitelje, da se certificirajo. S to oznako pa ne bomo označili le mleka, vključili bomo izdelke iz celotnega asortimana,« je pojasnil direktor Pomurskih mlekarn Robert Serec. O pomenu znamke Izbrana kakovost - Slovenija in promociji znamke pa je povedal, da bo ta dolgoročno pozitivno vplivala na ozaveščenost potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane ter da bo ta pozivni vpliv čutilo tudi kmetijstvo in posledično družba.
In koliko bo ta shema stala kmete? »Kmetov vključitev v to shemo ne bo dodatno stala, saj bodo prispevek krile mlekarne,« je povedal direktor Mlekarske zadruge Ptuj Drago Zupanič in dodal, da je ta ukrep brez dvoma pozitiven za slovensko kmetijstvo.
Mojca Vtič
V počastitev 730-letnice prve omembe vasi pa sta Patricija in Mira predstavili zgodovino kraja in njegov razvoj oziroma najpomembnejše stvari, ki so zaznamovale vas. Bukovčanom so se letos pridružili tudi gostje iz TD Lipa iz Beltincev. S prireditvijo Vesela jesen pa ponovno odpira svoja vrata vaška knjižnica; ta je odprta ob sredah od 17. do 18. ure. Vabljeni.
Patricija Majcen
Foto: Splet
Na upravi pozivajo lovce, ornitologe in druge, da pozorno spremljajo spremembe pri prostoživečih pticah.
Slovenija • Uprava za veterinarstvo opozarja
Ptičja gripa ponovno v Evropi, tudi v naših sosednjih državah
Primer ptičje gripe, tokrat različice H5N8, so novembra potrdili pri labodu na Madžarskem, na puranji farmi na Poljskem, pa tudi pri prostoživečih živalih na Hrvaškem in v Nemčiji. V Sloveniji je bil prvi in tudi zadnji primer ptičje gripe zabeležen pred desetimi leti pri labodu.
Bukovci • Društva ne mirujejo
Vesela jesen in 730-letnica vasi
Kulturno društvo Bukovci je v sodelovanju z občino Markovci minuli konec tedna (12. novembra) v tamkajšnji večnamenski dvorani priredilo tradicionalno martinovanje. Prireditev je letos potekala 19. zapovrstjo.
10 Štajerski
Kultura
petek • 25. novembra 2016
Ptuj • IV. Kloštrski večer
Glasba in ples iz zlate dobe Ptuja
Umetniška sekcija Graziosa društva Cesarsko-kraljevi Ptuj (CKP) je v sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo (ZGŠ) v samostanu sv. Petra in Pavla v refektoriju ptujskega minoritskega samostana pripravila IV. Kloštrski večer - večer historične glasbe in plesa.
Pri pripravi dogodka so sodelovali člani vseh treh sekcij CKP; poleg umetniške sekcije Graziosa, ki jo vodi Tamara Mlakar, znotraj društva namreč delujeta še plesna sekcija Pelle-grina in sekcija Ptujski vitezi. Zaplesali so tudi gostje; graška skupina Bluot zi Bluoda in člani Kulturnega društva Lonca iz Škofje Loke. Nastopile so glasbenice ZGŠ: harfistka Taj-da Špes, sopranistka Sandra Vidovič Mlakar, pianistka Živa Horvat ter mezzosopranistka in predsednica društva CKP Karmen Ivančič. Nastope so povezali s pesmimi iz srednjeveške zbirke Carmina Burana - v slovenskem in latinskem jeziku.
Predsednica društva Ivan-čičeva pojasnjuje, da si prizadevajo za obujanje zgodovine poznega srednjega veka: »Ptuj je v tistem času doživel največji razcvet. Mesto je bilo takrat izjemno bogato - tako kulturno kot gospodarsko.« Našteva društvene prireditve, ki so postale že tradicionalne: »Z občino se dogovarjamo, da bi v centru mesta skupaj pripravili srednjeveško Jurijevo tržnico, pripravljamo pa tudi kloštrski večer in našo
Četrti kloštrski večer so zaključili s skupnim plesom ptujskih, škofjeloških in graških plesalcev.
osrednjo prireditev, grajske igre s srednjeveškim otroškim taborom.« Petnajste igre bodo 17. junija prihodnje leto.
Društvo ima več kot 40 članov, od tega okoli 25 aktivnih. Povezujejo se tako sekcijsko kot
medsekcijsko, pa tudi z ostalimi društvi po Sloveniji in v tujini. Ivančičeva pojasnjuje, da za strokovno podporo aktivnosti društva skrbi Marija Hernja Masten: »Glede na to, da je živa ptujska enciklopedija, lahko
računamo na njeno pomoč.« V društvu si želijo okrepiti in obogatiti predvsem svojo viteško sekcijo, zato vse, ki bi se jim želeli pridružiti, srčno vabijo medse.
Eva Milošič
Ptuj • Ptujski režiser posnel nov film
Strah je najbolj destruktivno čustvo
V Mestnem kinu Ptuj so predstavili srednjemetražni igrani film ptujskega režiserja Dejana Baboseka Strah, projekciji pa je sledil še pogovor o(b) filmu.
Polurna drama pripoveduje zgodbo o gimnazijcu, ki zaradi pretepa s priseljenci iz Bosne v zgodnjih najstniških letih začne razvijati sovraštvo do tujcev. V času migrantskega vala pade pod vpliv desničarske propagande in se pridruži neonacistični skupini, vendar mu iluzije poruši tragedija, ki za vedno spremeni njegovo življenje. Film z aktualno zgodbo opozarja na nevarnosti rasizma, fašizma in ksenofobije, pa tudi medijskih manipulacij in senzacionalizma, ki širijo strah in nestrpnost.
Film so julija letos posneli v Ljubljani in njeni okolici, v začetku tega meseca pa so ga pre-mierno zavrteli v ljubljanskem Kinu Šiška. Sledili bodo še preostali kinematografi po Sloveniji, film bodo poslali tudi na filmske festivale po svetu. Režiser, scenarist in producent Babosek je s projektom uspel na razpisu Slovenskega filmskega centra. Doslej je produciral in režiral okoli 300 videospotov, posnel je celovečerna igrana filma Izhod in Ksana, pripravlja pa svoj tretji celovečerec z naslovom Ko ima reka 28 stopinj.
V glavni vlogi filma Strah nastopa Denys Bilash, igrajo pa še Valentina Plaskan, Renato Jenček, Nataša Barbara Grač-ner, Marjan Radanovič, Andrei Lenart, Dino Hajderovic, Darja Krhin in Nenad Nešo Tokalic. Raper Trkaj je kot soundtrack
filma posnel pesem Strah in videospot zanjo, skupaj pa je pri nastanku filma sodelovalo več kot 50 ljudi.
Migranti smo vsi
Pogovor o(b) filmu je vodila etnologinja in kulturna antropologinja Maja Lamberger Khatib, sodelovali pa so še režiser filma, igralec Tokalic in predsednica območnega združenja Zveze združenj borcev za vrednote NOB Branka Bezeljak. Lamberger Khatibova je poudarila, da imamo Slovenci s sprejemanjem drugačnosti kar nekaj težav: »To
se je pokazalo ob dogodkih minulega leta, v času t. i. begunske krize. (Ekonomski) migranti pa smo dandanes pravzaprav vsi ...«
Babosek je pojasnil, da so mu dogodki v času migrantskega vala dali misliti: »Po eni strani se je v ljudeh prebudilo tisto najboljše, po drugi strani pa smo lahko videli, kako nizkotno razmišljanje se lahko razvije.« Priznal je, da je včasih težko kogarkoli v karkoli prepričati -predvsem takrat, ko so prisotni zakoreninjeni ideološki vzorci: »Človeka se lahko po mojem mnenju dotakneš samo na čustveni ravni.« Tudi Tokalic je
menil: »Ljudje smo lahko živali. Če smo ogroženi, lahko v sebi prebudimo neverjetne stvari; postanemo močni in krvoločni.«
Bezeljakova je dodala, da vojne vedno sprožijo neki posamezniki oz. skrajnosti: »Zveza borcev še danes neguje vrednote humanosti, medčloveških odnosov, svobode, domoljubja in predvsem človekovih pravic vsakega človeka. Kaj je tisto, kar lahko te vrednote pokoplje, meni še zdaj ni jasno.« Ustvarjalci filma upajo, da bo k spodbujanju strpnosti kot močno sporočilno sredstvo prispeval tudi film Strah.
Eva Milošič
Foto: arhiv CID Ptuj
O strahu, ki včasih porodi zlo, so spregovorili (z leve): Nenad Nešo Tokalic, Dejan Babosek, Branka Bezeljak in Maja Lamberger Khatib.

Tednikova knjigarnica
Babičina kuhinja po naše
Knjigarnica iz prejšnjega tedna je priporočala knjigo Rastlina je sveta, od korenin do cveta (Vlasta Mlakar, 2015), ki predstavlja tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem. Predmet navedene knjige je etnobotanika, posebna veja etnologije, ki proučuje znanja in verovanja prednikov o rastlinah v življenju določene etnične skupnosti. In kot je navedeno na zadnji platnici omenjene knjižne izdaje, je pri tem pomembno vse,
kar ljudje o tem, torej o raznovrstnih rastlinah vedo, mislijo, čutijo, govorijo, kar verjamejo in v zvezi s tem počnejo (www. etnobotanika.si). Tudi današnja Knjigarnica se po svoje obrača v nekoč, s knjižno noviteto, ki pa povezuje nekoč in danes ter tudi posega na področje etnologije, verjetno bi lahko govorili celo o etnokulinariki.
Anka Peljhan sicer ne podpisuje avtorstva knjige Babičina kuhinja po naše (Tržič: Učila International, 2016), a je vodja hvalevrednega projekta raziskovanja osnovnošolcev Slovenije, ki jih veseli kuharstvo. Natančneje: učenci tekmujejo v obujanju prehranske kulturne dediščine domačega kraja. Ob tem raziskujejo stare sestavine, besede, poimenovanja in postopke. Vrednost takega dela z mladimi je neprecenljiva, saj se tako tkejo medgeneracijske vezi in negujejo najrazličnejše veščine. Otroci namreč tudi kuhajo po starih receptih in se poizkušajo tudi v pripravi posodobljenih receptov. Tako negovanje kulturne dediščine, ki je povezano z resnično aktivnostjo mladih v lokalnih skupnostih, pomeni tudi ozave-ščanje narodne samozavesti ter je kot tako bolj dragoceno od vsake državne proslave. Posebej so taka raziskovanja in tekmovanja učencev hvalevredna zaradi knjižnih izdaj, ki sledijo ob zaključku. Seveda, če so to profesionalne monografije, ki so oblikovane po knjižnih standardnih ter dosegljive na celotnem domačem knjižnem trgu.
Projekt osnovnošolskega kulinaričnega raziskovanja je na srečo tak. Pravkar je izšla knjiga Babičina kuhinja po naše, s podnaslovom Otroci osnovnih šol in Anka Peljhan obujajo zgodovino slovenske kulinarike.
Zasnovana je kot običajna, dobra kuharska knjiga, z jasnimi navodili in postopki priprave posameznega jedila, z barvno fotografijo, s kazalom, z viri in literaturo. Obsega čez 200 strani, ki so likovno simpatično, vabljivo oblikovane in tudi predstavljajo učence in šole, ki so sodelovale na 5. tekmovanju v obujanju prehranske kulturne dediščine. Recepti so razdeljeni po desetih tekmovalnih okoliših, oziroma pokrajinah: Prekmurje in Prlekija; Dravska dolina, Dravsko in Ptujsko polje, Slovenske gorice; Zgornja in Spodnja savinjska dolina, Posavje, Zasavje; Kozjansko, Bizeljsko; Dolenjska; Ljubljana z okolico; Gorenjska; Zgornje in Spodnje Posočje, Goriška brda, Furlanija - Julijska krajina in Vipavska dolina, Slovenska Istra, Brkini, Notranjska. Več kot 100 imenitnih receptov!
Šolske skupine so si nadele tudi izvirna imena, iz OŠ Go-rišnica je tekmovala skupina z imenom Dominčeki. Njihov recept za prleške cigare je enkraten! Namreč: šopek lokalno značilnih sestavin (prleška tunka, vlečeno listnato testo, mleti ocvirki, skuta, jabolka sorte bobovec, bučka, ptujska čebula, bučno olje, jajce, velo vino, mlete bučnice ...) so mladi kuharji spletli v moderno zasnovano uvodno, lahko tudi pozdravno jed. Skupina Margetnčari (prav tako iz OŠ Gorišni-ca) je predstavila repljačo nekoč in enako jed preoblikovala v moderno repljačo, postreženo v stekleni posodici. Miške iz OŠ Olge Meglič Ptuj so pripravile zelo zanimivo kurentovo pojedino, skupina navaja, da se je jed pripravljala na Ptuju, približno 50 let nazaj, največkrat pozimi, še posebej pa v času pusta. Mimogrede: to jed in druge bi veljalo ponuditi v domačih gostilnah!
O preteklih kulinaričnih tekmovanjih osnovnošolcev pričata še dve kuharici, ki sta na voljo tudi v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča (v vrhnjem nadstropju z UDK oznako 64): Domača kuhna pa to (samozaložba, 2012) in Domača kuhna pa to (Didakta, 2013).
Liljana Klemenčič
Rokomet
Po zmagi v Škofjo Loko in Izolo
Stran 12
Atletika
Veterani združili športni in popotniški duh
Stran 12
Športno plezanje
Mina v Kranju do rekordne, pete zmage?
Stran 13
Strelstvo
Uspehi naših mladih strelcev se nadaljujejo Strani 13
Mali nogomet
KMN Poetovio Ptuj oral ledino
Strani 14
Nogomet
Aluminij bo prezimil na 9. mestu
Strani 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
V Ljubljano po presenečenje
Ekipa Domžal je v nedeljo prekinila lepo serijo Aluminija - štiri zaporedne tekme brez poraza - in mu prizadela osmi poraz v sezoni. »Še enkrat več se nam je zgodilo, da je tekmec s pridom izkoristil praktično vse naše napake. Teh je bilo res veliko, zato je bil poraz neizbežen. Po eni strani je celo bolje tako, da se nam je več napak skoncen-triralo v eni tekmi, saj lahko upamo, da smo jih storili dovolj za nekaj naslednjih tekem,« je malo za šalo in veliko zares strnil kapetan Aluminija Dejan Krljanovič. Podobnega mnenja je tudi Ne-manja Jakšic: »Poraz je bil
resda visok, a boljše je enkrat izgubiti 0:4, kot štirikrat 0:1.«
V nedeljo čaka Kidričane nova zahtevna preizkušnja - Olimpija. Aktualni državni prvaki so trenutno na 2. mestu lestvice, pred njimi so le Mariborčani. »Olimpija bo v tem srečanju nesporen favorit, ima ekipo z veliko kakovostnimi posamezniki, med njimi je kar nekaj repre-zentantov, omenimo Zajca, Kronavetra in Delamea. A na koncu bomo skupaj odigrali 90 minut, kjer bodo morali vlogo favorita upravičiti,« je o naslednjem tekmecu v Sto-žicah povedal bočni branilec Nemanja Jakšic, nato pa se
je obrnil proti svoji ekipi: »V srečanje gremo neobremenjeni in z dodatnim motivom igranja proti državnim prvakom. Vsekakor bomo poskušali iztržiti kar največ in pripraviti presenečenje.«
Olimpija je prvo medsebojno tekmo v sezoni v Kidričevem dobila z rezultatom 0:3 (Zajc, Benko, Eleke). A Olimpija v zadnjih krogih ne igra posebej prepričljivo, zato je možnost za »revanšo« na dlani. Pa jo lahko Kidričani izkoristijo? Zagotovo lahko, a le ob pogoju, da kakšno žogo spravijo za hrbet tekmečeve-ga vratarja ...
JM
1. SNL, 18. krog: Olimpija - Aluminij,
nedelja, 27. 11., ob 16.55 v Stožicah (TV-prenos na Kanalu A)
Foto: Črtomir Goznik
V prvi medsebojni tekmi Aluminija in Olimpije v tej sezoni so bili v Kidričevem prepričljivo boljši Ljubljančani.
Motokros • Tim Gajser
»Za Katar bom stoodstotno pripravljen«
Tim Gajser je pri komaj 20 letih dosegel skorajda vse, kar je v njegovem športu mogoče doseči. Postal je svetovni prvak elitnega razreda v motokrosu, tako da nagrada, ki jo je v petek dobil kot najboljši motošportnik Slovenije leta 2016, seveda ni presenečenje. A Gajser že gleda v prihodnost.
Tradicionalna podelitev priznanj najboljšim slovenskim motošportnikom v iztekajočem se letu, ki jo pripravlja AMZS, je imela letos zmagovalca znanega že dolgo. Čeprav so uradno vsi gostje v Festivalni dvorani čakali do konca,
da so podelili glavno nagrado večera, so seveda vsi vedeli, da ta ne more pripasti nikomur drugemu kot Gajserju.
Mladenič iz Makol je bil osrednja osebnost ne le te podelitve priznanj, pač pa tudi sezone 2016. V vrvežu sprejemanja čestitk in iskanja priložnosti za sliko z zvezdnikom je našel čas tudi za pogovor s sedmo silo, v katerem pa je, tako kot je zanj značilno, misli že usmeril v prihodnost.
»Težko je govoriti o tem, kakšna bo nova sezona. Ogromno je dejavnikov, sestaviti se morajo vsi koščki. Takšno
sezono bo težko ponoviti, a trdo bom delal. Motor je dober, testiramo že, za Katar bom stoodstotno pripravljen. In pripravljen bom tudi za boj za naslov svetovnega prvaka,« je o tem, kako gleda na letošnjo izjemno uspešno sezono in kako jo bo skušal ponoviti, dejal Gajser, prvo ime svetovnega motokrosa.
Gajser je nagrado za najboljšega na svojem področju v Sloveniji prejel drugič; lani je bil nagrajen za naslov v razredu MX2, letos pa je že v uvodni sezoni v najmočnejši konkurenci stopil na najvišjo stopničko skupnega seštev-
ka. V AMZS tako niso imeli težkega dela pri izbiri najboljšega v Sloveniji.
»Sezona je bila res izjemna. O takšni vedno sanjaš, za to treniraš celo življenje. Težko bo to ponoviti, ampak za to delamo. Ni formule za takšen uspeh. Biti moraš popolnoma predan, jaz pa imam srečo, da imam tudi takšnega očeta. Pišemo zgodovino, vem pa tudi, da imamo vsi športniki cilje in želje. Vse je možno, če se hoče,« je v nagovoru takoj po prejemu
nagrade dejal Gajser, ki je seveda tudi vzornik številnim mladim v tej športni panogi.
Pravi, da skrivnosti ni: trdo delo in družina, ki mu stoji ob strani, pa sta njegova adu-ta za uspeh. Vzpodbudil pa je tudi vse mlade dirkače, ki so pred njim tudi prejemali priznanja za svoje dosežke v sezoni in ki si želijo, da bi nekoč prišli tako visoko. »Vemo, da pišemo zgodovino. A vsi športniki imajo in imamo želje, cilje. Odreči se je treba marsičemu, nikoli pa ne obupaj. Za oblaki vedno pride sonce. Zato nikoli ne obupajte, vedno pojdite samo naprej,« svetuje Gajser.
Hrvat Marko Čalic, član Dejan Zavec Proboxinga, je v soboto drugič nastopil med profesionalci. Potem ko je konec septembra v mariborski dvorani Lukna uspešno debiti-ral, je tokrat v Karlovyh Varyh na Češkem vpisal še drugo zmago - s tehničnim K. O. v 2. rundi je ugnal Čeha Vojtecha Koncitika.
»Marko je izjemen 'material', to sem poudarjal, še preden
»Težko je pozabiti tako dobre rezultate. A treba se je osredotočiti na novo sezono. Testiranja so že v teku, že pričakujemo novo sezono in upamo na najboljše,« se slovenski as na motorju zaveda, da stara slava, pa naj bo še tako prijetna, v prihodnosti ne bo pomagala. Po sezoni, ko se je preizkušal tudi v dvoranskem motokrosu, je staknil neprijetno poškodbo, a je tudi ta že skoraj preteklost: »Gre na bolje, čeprav sem si poškodoval mišico, kar potrebuje nekaj več časa. A že normalno treniram, kakšnih velikih bolečin pa ni več.«
sta
je pristopil k našemu klubu. Njegov domet je po mojem mnenju zelo visok, zato sem že takoj izkoristil povezave iz moje aktivne kariere in ga povezal z mojim nekdanjim klubom SES iz Magdeburga. Sam ostajam njegov promotor, tudi za nasvet sem mu vedno na voljo, za njegov razvoj pa bomo skrbeli skupaj s klubom SES,« je o Marku dejal Dejan Zavec.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tim Gajser: »Skrivnosti ni: trdo delo in družina, ki mi stoji ob strani, sta moja aduta za uspeh.«
Presežki
V sezoni 2016 je bilo veliko presežkov: 16 uvrstitev na stopničke, sedem posamičnih zmag, prva že na prvi dirki v elitnem razredu v Katarju ... Gajserju je v spominu ostalo veliko lepih trenutkov, težko je izluščiti enega samega, je priznal, ko se je spomnil na vse lepo v iztekajočem se letu: »Veliko je bilo lepih spominov, veliko je bilo stopničk v sezoni. Ampak prva zmaga, ko smo v Katarju šokirali svet z dvojno zmago, mi res veliko pomeni. Pa zmage v Mantovi in Arcu, kjer je bilo veliko slovenskih navijačev, tudi tam biti na stopničkah pred takšno množico je nepopisno. Redkim se uresničijo takšne sanje.«
Boks • DZ Proboxing
Druga profesionalna zmaga Marka Čalica
4. decembra na Ptuju tradicionalna Zlata rokavica
Po uspešnem nastopu v 1. krogu slovenske boksarske lige čakajo člane BK Ring in Dejan Zavec Boxing priprave na decembrska dogodka na Ptuju: 4. decembra bo v športni dvorani Gimnazije Ptuj na sporedu Zlata rokavica, 17. decembra pa nato še drugi krog ligaškega tekmovanja.
12 Štajerski
Šport
petek • 18. novembra 2016
Rokomet • 1. SRL (m)
Po zmagi v Škofjo Loko in Izolo
Jeruzalem Ormož: Zmaga prinaša četrto mesto
Rokometaši Jeruzalema so v zadnjih 14 dneh zelo »očistili« zdravniški bilten, kar se je poznalo tudi pri sami igri in rezultatih. Po dobrih predstavah sta na Hardeku brez večjih težav padla Maribor (31:23) in Slovenj Gradec (32:21).
»Ko je naša ekipa popolna, je konkurenčna vsem ekipam 1. A DRL. Tukaj ne upoštevam Celja in Gorenja, ki sta še vedno razred
zase. Zdaj se komaj vidi, kaj za našo ekipo pomeni vrnitev kapetana Bojana Čudiča. Pravo formo je ujel tudi Rok Žuran, dodano vrednost pa ekipi dajejo mladinski in kadetski reprezentantje Jure Kocbek, Tilen Kosi, Dominik Ozmec in Miha Kavčič. Imam občutek, da so fantje v tej sezoni še napredovali in dokazujejo, da so res iz pravega testa. Za nas pomeni ogromno tudi vrnitev poškodovanega Danijela Mesarica in Jaše Rajšpa. Igralski kader je širši in s tem je tudi rotacija igralcev kakovostnejša in lažja. Verjamem, da smo
Celjani ne želijo na Hardek
Eden izmed parov 1/8 finala Pokala Slovenije je Celje - Jeruzalem. Želja Ormožanov je bila, da bi bila tekma odigrana na Hardeku, vendar je iz Celja prispel naslednji odgovor: »Zahvaljujemo se vam za ponudbo, da bi se pokalna tekma odigrala v Ormožu. Zaradi ritma in priprav na naslednje tekme želimo, da se pokalna tekma odigra, kot je bilo določeno na žrebu.« Dokaz, da tudi najboljša slovenska ekipa spoštuje Ormožane in njihovo trdnjavo Hardek.
sposobni tudi v Škofji Loki odigrati tekmo na visokem nivoju in se veseliti zmage, ki bi nam odprla pot k uvrstitvi v Ligo za prvaka. Škofja Loka nas je presenetila na Harde-ku, ko nam je odščipnila točko. Pred nami je pravi derbi, kjer bodo točke štele dvojno. Z ekipo se že veselimo sobotne tekme na Gorenjskem,« je povedal trener Saša Pra-potnik.
Škofjeločani so eno večjih presenečenj letošnje sezone. Ekipa igra izjemno hitro in preko protinapadov ter hitrih centrov dosega v povprečju skoraj polovico svojih zadetkov na tekmi. Zato bo v prvi vrsti napad Jeruzalema moral biti strpen in natančen ob zaključnih metih. Vračanje v obrambo bo najbrž ključnega pomena, saj bo treba preprečiti lahke zadetke tekmecev in jih prisiliti v čim več napadov na postavljeno obrambo. Tekma v Škofji Loki je na sporedu v soboto, 26. 11., ob 20.00. Na Gorenjsko odpotuje tudi av-
RK Drava Ptuj: Tekma za priključek
Rokometaši Drave so v dosedanjem delu sezone osvojili 5 točk, s čimer zasedajo predzadnje, 11. mesto. V tem krogu jih čaka derbi začelja z ekipo iz Izole, ki je na zadnjem mestu brez osvojenih točk.
Derbi v vroči izolski dvorani bo za Ptujčane priložnost, da se z morebitno zmago priključijo ekipam pred njimi in se enakovredno vključijo v boj za obstanek. Naloga bo vse prej kot lahka, a zagotovo izvedljiva, saj so Izolčani eno izmed dveh moštev, ki so jih varovanci Ivana Hrupi-ča doslej premagali. To je bila obenem njihova edina domača zmaga (v 2. krogu), drugo so dosegli proti Loki v go-steh.
JM
Judo • Pokal Nagaoka
Urška na najvišji, Nika na drugi stopnički
tobus ljubiteljev ormoškega rokometa.
Uroš Krstič
V Ljubljani je potekalo 53. mednarodno tekmovanje Nagaoka, na katerem se je v kategoriji članov, mlajših članov in kadetov pomerilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 klubov iz 12 držav. Med njimi so bili tudi štirje člani JK Drava Ptuj.
Najbolje se je med članicami v kategoriji do 78 kg odrezala Urška Urek, ki je premagala obe sotekmovalki in osvojila 1. mesto. Na stopnički nižje, na 2. mestu, je med kadetinjami v kategoriji nad 70 kg pristala Nika Šlamberger, ki je za ta rezultat zabeležila tri zmage in en poraz. V zelo številčni kategoriji med mlajšimi člani je Blaž Krajnc osvojil 9. mesto med 22 tekmovalci, Mihaela Vogrin pa je tekmovanje končala na 7. mestu.
Med klubi sta bila najuspešnejša JK Bežigrad in JK Z'dežele Sankaku, JK Drava je osvojil 16. mesto.
Mini Nagaoka
Najmlajši so tekmovali na t. i. Mini Nagaoki, kjer so se merili v kategorijah mlajših kadetov/kadetinj, starejših dečkov/deklic in mlajših dečkov/deklic. Nastopilo je skoraj 400 mladih športnikov. JK Drava sta med mlajšimi dečki/deklicami zastopala Alen Adrian Plošinjak in Ana Vidovič. Prvi je v kategoriji 55 + zasedel 9. mesto (16 tekmovalcev), Ana pa je stopila na drugo stopničko (11).
V Ljubljani so nastopili tudi štirje predstavniki JK Gori-šnica, vsi v kategoriji mlajših dečkov/deklic (U-12). Domen Bezjak je v kategoriji 55 + zasedel 7. mesto (16), Nika Murk je v kategoriji do 27 kg zasedla 2. mesto (2), Lara Bezjak v kategoriji do 30 kg 4. mesto (4), Katarina Bezjak pa 3. mesto v kategoriji do 44 kg (7).
JM
Atletika • Veteranski tekmovanji v Avstraliji
Združili športni in popotniški duh
|V| ■
Športni izzivi in spoznavanje dežele so tri člane Atletskega kluba Ptuj - Marka Slugo, Mikija Prsteca in Ivana Kla-riča - popeljaliv Avstralijo. Za prvi športni del so se atleti veterani dobro pripravili, kar se je pokazalo skozi zajetno bero medalj na svetovnem veteranskem prvenstvu v Perthu in na Panpacifiških igrah v Runaway Bayu, ki leži na območju Gold Coasta.
Na veteranskem SP je bilo prijavljenih več kot 4000 tekmovalcev iz 91 držav, Ptujča-ni pa so osvojili štiri medalje. V kategoriji M60 je bil Miki Prstec dvakrat drugi z dvema državnima rekordoma: v suvanju krogle je dosegel znamko 14,35 metra (bivši rekord je bil star približno 30 let, držal ga je Janko Miler, op. a.), medtem ko je v me-talskem peteroboju dosegel 3.787 točk. Marko Sluga je bil v kategoriji M80 tretji v metu kopja in skoku v višino. Z dvema novima medaljama je Sluga nov slovenski rekorder v zbiranju odličij, saj je skupno na evropskih in svetovnih prvenstvenih osvojil že 28 medalj. Tretji član ptujskega kluba Ivan Klarič atletiko trenira približno leto dni, zato je bil zanj nastop na SP poseben izziv. Nastopil je
vzela organizacijo potovanja. To je bilo vsaj nekoliko nenavadno, saj so se po izposoji avtomobila začeli navajati na vožnjo po levem voznem pasu. Kot je dejal Prstec, se je tudi te posebnosti hitro privadil, nato pa z vožnjo po levi odkrival lepote Avstralije. V času S P so odkrivali Perth, sledilo je raziskovanje Tasma-nije, kjer jim je najbolj ostal v spominu Mouth Welington s čudovitim pogledom na Ho-
Odlični nastopi ljutomerskih judoistov
Na 53. mednarodnem pokalu Nagaoka v judu v Ljubljani so med tekmovalci iz 12 držav nastopili tudi prleški judoisti in se odlično odrezali. Pri mlajših članih sta zmagala Narsej Lackovič (-100 kg) in Patrik Vojsk (-90 kg), drugo mesto pa je osvojil Grega Novak (-81 kg, vsi TVD Partizan Ljutomer). Iz vrst judo kluba Križevci pri Ljutomeru je prvo mesto med mlajšimi članicami osvojila Maša Štuhec (-78 kg).
NŠ
bart. Nekaj dni so preživeli tudi v modernem Melbour-nu, svojo pot pa so končali na zlati obali na območju Gold
Coasta. V 24 dneh so tako spoznali Avstralijo, na SP v Perthu se je najstarejši član
odprave Marko Sluga naučil plesati novozelandski ples haka haka, ob tem pa je vsa trojica spletla tudi nove prijateljske vezi s številnimi športniki veterani z vsega sveta.
David Breznik
Ptujska trojka v »deželi tam spodaj« Miki Prstec
Ivan Klarič, Marko Sluga in
v številnih disciplinah v kategoriji M75, najboljša rezultata pa je dosegel s 5. mestom v metu gire ter 6. mestom v metalskem peteroboju.
Po uspešnem nastopu v Perthu se je trojica preselila na Panpacifiške igre v Runaway Bay. Na teh je v štiridesetih različnih športih nastopilo več kot 15.000 športnikov veteranov. V atletiki konkurenca ni bila tako močna kot na S P, kar so odlično izkori-
Najboljši veteran v 2016 je Marko Sluga
Na skupščini Zveze atletskih veteranov Slovenije, ki sta se je udeležila predsednik AZS Roman Dobnikar in direktor AZS Marko Božiček, sta bila v soboto v Brežicah nagrajena dva ptujska atleta veterana. Najboljši atlet veteran v 2016 je postal Marko Sluga z osvojenimi 435 točkami (po raznih kriterijih je točke zbiral na svetovnih, evropskih prvenstvih in drugih tekmovanjih ter s postavitvijo državnih rekordov, op. a.), medtem ko je tretje mesto zasedel Miki Prstec z 220 točkami. Sluga je osvojil tudi pokal najbolj vsestranskega atleta (skok, met in tek) z 2996 točkami.
stili ptujski atleti in osvojili številne medalje. Izpostaviti velja dva rekorda Panpacifiških igre: Prstec je v kategoriji M60 kroglo sunil 13,57 metra, Sluga pa je v M80 skočil v višino 115 cm.
Po »levi strani« odkrivali lepote Avstralije
Avstralija je za mnoge sanjska destinacija, do katere pa je iz Slovenije izjemno dolga pot. Ptujski atleti veterani so npr. naredili na poti v deželo tam spodaj in nazaj ter z letalskimi leti znotraj držav okrog 40.000 kilometrov, kar je približno enako razdalji okrog sveta. To je bil letalski maraton za Marka Slugo, Mikija Pr-steca in Ivana Klariča, ki so si ob športnem delu vzeli tudi čas za raziskovanje Avstralije.
Prva dva sta že bila nekajkrat v tej državi in sta pre-
Ptujski atleti veterani na Mouth Welingtonu na Tasmaniji, v ozadju Hobart
Marko Sluga: »SP je bilo zelo dobro organizirano - to je bil kar lep praznik veteranske atletike. Tekmovanje je potekalo na dveh stadionih, na katerih smo dosegli zares dobre uspehe. Zame sta bronasti medalji zelo lep uspeh, tudi moja sotekmovalca sta se zelo izkazala.«
Miki Prstec: »Svoje nastope bi ocenil kot odlične. Z namenom osvojitve medalje na SP sem šel na pot in to mi je z dvema srebrnima tudi uspelo. Zadovoljen sem tudi z dvema dr-
žavnima rekordoma. Ti rezultati so me nekako izpopolnili ter so poplačali vse moje delo, ki sem ga vložil v atletiko.«
Ivan Klarič: »Doslej sem bil na različnih velikih tekmovanjih po vsem svetu prisoten kot gledalec, moja velika želja pa je bila obiskati tudi Avstralijo. Ta želja se mi je sedaj izpolnila, ob tem sem tokrat tudi tekmoval. S svojimi nastopi sem izredno zadovoljen, saj atletiko treniram šele leto dni. Izkušnje iz Avstralije so zame res nepozabne.«
petek • 18. novembra 2016
Šport, šport mladih
Štajerski	13
Športno plezanje • Svetovni pokal
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
Mina v Kranju do rekordne, pete zmage?
Zimska liga odpira svoja vrata
Kranj bo ta konec tedna, 26. in 27. novembra, že 21. prizorišče sklepne tekme svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti. Med več kot 120 tekmovalci iz 23 držav bo tudi 19-članska slovenska ekipa, ki se bo za lovorike potegovala ob podpori domačega občinstva. Ob bleščečih rezultatih naše reprezentance v letošnji sezoni in bogatem spremljevalnem programu se v dvorani Zlato polje obeta pravi športno-plezalni spektakel.
Ptujčanka Mina Markovič
je lani slast kranjske zmage okusila že v četrto (2009, 2012, 2014 in 2015) in tako na vrhu kranjske lestvice s štirimi zmagami stopila ob bok Francozinji Liv Sansoz. Mina je slovenska reprezen-tantka z najdaljšim stažem na tekmi SP Kranj, kjer bo nastopila že štirinajstič in se znova veseli preizkušnje pred domačim občinstvom.
Mina Markovič: »Ker sem se začela na sezono pripravljati pozneje, se je poznalo na začetnih tekmah, sledilo je tudi nekaj sprememb v delu
Odprt boj za 2. mesto
Ptujska bowling liga se je prevesila v zadnjo tretjino sezone, na vrhu pa suvereno kraljuje ekipa Dokl gostinstvo. Ta ima s tekmo manj lepo prednost pred tekmeci in je na najboljši poti, da ubrani naslov iz spomladanske lige. Zato pa je izjemno razburljiv boj za 2. mesto, v katerem sodeluje kar nekaj ekip. Ekipi Gostišče Iršič v zadnjem času ne gre po načrtih, zato so jih ujeli tekmeci iz ekipe VGP Drava. Blizu sta še ekipi Elektro Polanec in SKEI Ptuj, ki sta v tem krogu visoko zmagali.
Tudi v tem krogu je najboljši ekipni rezultat dosegla ekipa Dokl gostinstvo, le 13 kegljev je zaostala VGP Drava, še nekaj več Elektro Polanec. Med posamezniki je izstopal Sašo Vidovič (Nova prodaja), ki je
Najboljši posamezniki 11. kroga: 1. Sašo Vidovič (Nova prodaja) 799, 2. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 777, 3. Grega Tuš (Elektro Polanec) 751, 4. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) in Branko Kelenc (VGP Drava) oba 734, 5. Marko Šamperl (DaMoSS) 733, 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 731, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 728, 8. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 724, 9. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 720, 10. Martina Janžekovič (Tiskarna Ekart) 713.
1. DOKL GOSTINSTVO	10	2805	66
2. VGP DRAVA	11	2792	55
3. GOSTIŠČE IRŠIČ	11	2651	55
4. ELEKTRO POLANEC	10	2778	51
5. SKEI PTUJ	11	2637	49
6. RADIO-TEDNIK PTUJ	9		42
7. TAMES	10		41
8. BOWLING CENTER PTUJ	10	2449	38
9. TALUM	9		34
10. ELEKTRO MARIBOR	10	2504	33
11. SAUBERMACHER SLO.	10	2067	32
12. DAMOSS	9	2028	31
13. TISKARNA EKART	10	2592	29
14. RESTAVRACIJA PAN	10	2557	25
15. NOVO PRODAJA	8	2280	11
in zelo sem vesela, da so mi fantje iz ekipe stali ob strani in smo skupaj dobro zastavili delo. Tako sem že v drugi polovici poletja znova ujela super ritem in tudi formo, kar se je poznalo tako na plezanju kot tudi na rezultatih.«
Program:
sobota, 26. november
9.00 - kvalifikacije moški 14.00 - kvalifikacije ženske 20.00 - polfinale ženske in moški nedelja, 27. november 16.30 - finale moški, za njimi ženske
m
V ponedeljek zvečer je bil v prostorih MNZ Ptuj opravljen žreb tekmovalnih parov nove sezone Zimske lige malega nogometa. Velikega nogometa je tako nekaj časa konec, prihajajo pa mojstri malega nogometa, ki nas vsako leto razveseljujejo v zimskem času. Tudi letos bodo srečanja odigrana v športni dvorani Center na Ptuju, in sicer ob koncih tedna, sobotah in nedeljah. Zimska liga se bo začela že ta konec tedna, ko bodo v soboto popoldne odigrane tekme 1. kroga, v nedeljo pa nato že tekme 2. kroga.
Nedvomno največja novost letošnje lige je ta, da bo nastopilo 12 moštev, sistem tekmovanja pa ostaja enak. Najprej bodo na sporedu tekme re-
dnega dela, odigrane po sistemu vsak z vsakim, nato pa sledi končnica tekmovanja, kamor se bodo uvrstile najboljše tri ekipe po rednem delu. Lanski naslov brani ekipa Poetovia, ki je med glavnimi favoriti za naslov tudi letos, prav gotovo pa imajo tudi preostala moštva, predvsem Rim, svojo računico.
Vodja tekmovanja bo tudi letos Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj, ki je pred začetkom Zimske lige povedal: »Večina moštev v ligi je 'starih znancev', nekaj je tudi 'povratnikov', novo v tem tekmovanju je le MŠD Ptuj. Vse to obeta kakovostno in zanimivo tekmovanje, saj bo v ligi nastopalo precej igralcev fut-sala pod okriljem NZS, prav
tako pa ogromno igralcev velikega nogometa z našega območja, tudi iz najvišjih lig pod okriljem NZS.«
Vodja tekmovanja je k ogledu tekem povabil še gledalce: »Glede na to, da velikega nogometa sedaj nekaj časa ne bo in da bodo tekme v Zimski ligi v soboto in nedeljo čez dan, pričakujem, da si bo malonogometne tekme v dvorani Center ogledalo veliko ljubiteljev. Obenem smo letos korak naprej glede same informiranosti lige naredili tudi na spletni strani MNZ Ptuj, kjer lahko najdete vse podrobnosti o sami ligi. Prav tako bo liga medijsko zastopana v Štajerskem tedniku in Radiu Ptuj.«
tp
Strelstvo • 2. turnir državnih mladinskih lig - Ljubljana
Uspehi naših mladih strelcev se nadaljujejo
P
Foto: Manca Cujež
Janja Garnbret, Mina Markovič in Tjaša Kalan - najmočnejši aduti slovenske ženske reprezentance na zadnji tekmi svetovnega pokala v sezoni 2016 v Kranju.
Bowling • Podjetniška liga
končal tik pod mejo 800 podrtih kegljev. Za rep je deseterico ujela Martina Janžekovič iz ekipe Tiskarna Ekart. Ta je tudi pripravila največje presenečenje kroga, saj je remizira-la z Iršiči.
Rezultati 11. kroga: Tiskarna Ekart - Gostišče Iršič 4:4, SKEI Ptuj - Saubermacher Slovenija 8:0, Dokl gostinstvo
-	Bowling center Ptuj 6:2, Elektro Maribor - Novo prodaja 6:2, Restavracija PAN - VGP Drava 3:5, Elektro Polanec -DaMoSS 7:1. Tekma Talum
-	Radio-Tednik Ptuj je bila prestavljena. Prosta je ekipa Tames.
Pari 12. kroga, ponedeljek, 28. 11., ob 19.00: Bowling center Ptuj - Tiskarna Ekart, Saubermacher Slovenija - Novo prodaja, Dokl gostinstvo - DaMoSS, Elektro Maribor - Talum; torek, 29. 11., ob 19.00: Tames - Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Restavracija PAN, Elektro Polanec - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa VGP Drava.
JM
Minulo nedeljo je v Ljubljani potekal drugi turnir mladinskega ligaškega tekmovanja, ki ga je znova zaznamovala množična udeležba z več kot 300 mladimi strelci v starostnih selekcijah mladincev, kadetov in pionirjev. Zelo uspešni so bili znova mladi Ptujčani, ki so osvojili dve ekipni odličji, eno so osvojili tudi Ormožani Kovinarja in Ljutomerčanke, medtem ko sije edino posamično odličje za spodnjepodravske strelce na 2. turnirju pristre-ljal Kidričan Ivo Cicmano-vič Zimet.
Ptujčani v vodstvu
Med mladinci s pištolo so se Ptujčani po ekipni zmagi na uvodnem turnirju tokrat uvrstili na 2. mesto s 1069 krogi in ostajajo v vodstvu v skupnem seštevku. Zmagali so aktualni podprvaki iz Škofje Loke s 1081 krogi, tretji so bili lanski prvaki iz Brežic s 1067 krogi. Ormožani Kovinarja so dosegli 994 krogov in osvojili 7. mesto. Med posamezniki je zablestel Jože Če-per iz Vremščice in zmagal z izjemnimi 382 krogi. Le štirje krogi so do odličja zmanjkali miklavškemu strelcu Žanu Bogši (362), majhen zaostanek za najboljšimi pa sta imela tudi Ptujčana Rok Bezjak (361) in Tadej Širec (360) na 9. in 11. mestu.
Ptujski kadeti bronasti, Volgemut četrti
V kadetski konkurenci s pištolo so tokrat slavile Bre-žičanke s 1034 krogi pred ekipo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem s 1013 krogi in Ptujčani, ki so z 978 krogi, enako kot na uvodnem turnirju, osvojili bronasto odli-čje. Juršinska ekipa je z 941 krogi osvojila znova dobro 4. mesto. Med posamezniki je tokrat najboljši Ptujčan Nik Volgemut s 348 krogi, na 4. mestu je odličje zgrešil za pet krogov, drugo zaporedno
Foto: Strelska zveza Slovenije
Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet nadaljuje z uspešnimi nastopi v državni kadetski ligi in z bronastim odličjem na 2. turnirju ostaja v vodstvu v skupnem seštevku posameznikov.
zmago pa je dosegel Rečičan Dejan Jager z osebnim rekordom 369 krogov. Miklav-ški strelec Žan Habjanič je s 321 krogi osvojil 9. mesto, 11. je bil Ptujčan Marsel Krajnc s 314 krogi in 14. Juršinčan Nejc Horvat z 296 krogi.
Med kadetinjami so na vrhu kraljevale Brežičanke, saj se jih je kar šest uvrstilo med najboljših sedem, zmagala je Urška Gmajnič s 350 krogi. Juršinska strelka Julija Lajh je s 330 krogi osvojila 8. mesto, Vita Volgemut in Sandra Kumer pa sta s 316 in 315 krogi osvojili 12. in 13. mesto.
Ljutomerčanke na vrhu, Ormožani bronasti
V kadetski konkurenci s puško so z najboljšim rezultatom sezone (1184,6) zmagale ljutomerske strelke in se utrdile v skupnem vodstvu s šestimi točkami prednosti pred gorenjsko ekipo iz Železnikov. Slednja pa je bila le za desetinko boljša od ormoške ekipe Kovinarja, ki je s 1166,8 kroga osvojila bronasto odli-
čje. Svoj rezultat iz uvodnega turnirja so izboljšali tudi Ki-dričani in s 1144,5 kroga znova osvojili 6. mesto.
Med posamezniki je bil znova zelo uspešen zmagovalec prvega turnirja, Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet, ki je s 396,4 kroga osvojil bronasto odličje in za 2,4 kroga zaostal za zmagovalcem Blažem Lužarjem iz Olimpije. Dobro je nastopal tudi Ormožan Matic Slavinec in se s 388,5 kroga uvrstil na 10. mesto. Ki-dričan Mihael Mikolič So-botič je s 385,6 kroga osvojil 12. mesto. Vitomarški strelec Jan Soto Vargas je s 377,5 kroga osvojil 22. mesto.
Med kadetinjami je zmagala Teja Medved iz Železnikov z najboljšim rezultatom dneva s 402,9 kroga. Najboljši ljutomerski strelki Antoniji Kosi je do odli-čja zmanjkalo šest desetink (400,5), z izboljšanim rezultatom iz uvodnega turnirja pa zdaj zaseda tretje mesto v skupnem seštevku. Brina Stajnko in Kristina Žižek (obe Ljutomer) sta izboljšali svoji dosežke in s 392,4 ter 391,7 kroga osvojili visoko 7. in 8. mesto. Uspešni in blizu
najboljšim sta bili tudi Ormo-žanki Metka Podgorelec in NušaŽnidarič, ki sta s 390,8 in 387,5 kroga osvojili 10. in 13- mesto, ligaške točke pa je s 16. mestom osvojila tudi tretja ormoška strelka Anja Fras s 384,3 kroga.
Ormoški mladinci peti
Med mladinci s puško so ekipno zmago slavili Cerkni-čani s 1214,0 kroga. Dobrih dvajset krogov so za odličjem zaostali Ormožani in s 1181,9 kroga osvojili 5. mesto, 6. so bile Ljutomerčanke s 1173,4 kroga. Med posamezniki je slavil Cerkničan Erik Kandare s 413,0 kroga. Zelo dober nastop sta pokazala ormoška brata Rok in Žan To-mažič, ki sta s 400,9 in 400,2 kroga izboljšala svoje rezultate iz uvodnega turnirja in se uvrstila visoko na 6. in 9. mesto. Ligaške točke sta osvojila še Kidričana Domen Širov-nik in Žan Gojkošek s 391,0 in 387,3 kroga ter Ormožan Andrej Majhen s 380,8 kroga. Med mladinkami je drugo zaporedno zmago slavila Tr-zinka Suzana Lukič (408,4). Ljutomerske strelke Nuša Špindler, Tina Ozmec in Sandra Kaučič so s 394,5, 391,5 in 387,4 kroga osvojile 15., 18. in 19. mesto.
Budja za odličjem zaostal za krog
Zelo uspešna ljutomerska strelska sredina je imela svoje predstavnike tudi v najmlajši pionirski konkurenci s serijsko zračno puško, kjer se je aktualni ligaški prvak Tic Budja s 180 krogi uvrstil na 5. mesto in le za krog zaostal za odličjem. Zmagal je dvakrat najboljši strelec pionir leta Nik Matek iz SD Dušana Poženela Rečica s 185 krogi. Ekipno zmago so slavili Tr-zinci s 517 krogi, Ljutomer-čani pa so za odličjem na 5. mestu (509) zaostali za pet krogov.
Simeon Gonc
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 25. novembra 2016
Fotozapis • 30 let KMN Poetovio Ptuj
Na več področjih so orali ledino
Klub malega nogometa (KMN) Poetovio je na območju Slovenije resnično pojem za mali nogomet. Letos praznuje 30 let delovanja, ustanovni člani so bili Fredi Kmetec, Ivan Ve-senjak in Breda Pongrac (roj. Zadravec). »Resnično smo lahko ponosni na prehojeno pot in na številne mejnike, ki smo jih postavili. Posebej lahko izpostavim to, da smo ustanovni član 1. in 2. slovenske lige ter združenja malonogometnih ligašev,« je poudaril Fredi Kmetec, nato pa se dotaknil še nekaterih doseženih rezultatov: »Nastopali smo v 1. slovenski ligi, najvišje smo ligaški del končali na 3. mestu. Smo večkratni zmagovalci slovenskega re-vijalnega pokala (SRP), dva-
Pred dnevi so se člani KMN Poetovio zbrali na slovesnosti ob 30-letnici delovanja.
kratni zmagovalci velikega novoletnega turnirja v Mariboru, v prvem slovenskem superpokalu smo ugnali
Futsal m 2. SFL
Druga zmaga
REZULTATI 7. KROGA: Hiša daril Ptuj - Ajdovščina 4:2, Velike Lašče - Gorica 2:5, Stripy -Ivančna Gorica 3:3, Dobrepolje - Kebelj Pizzeria Salama 5:3, Dlan Logatec - Mlinše 1:4.
1. IVANCNA GORICA	7
2.STRIPY	7
3.	GORICA FK	7
4.	FK DOBREPOLJE	7
5.	ŠD MLINŠE	7
6.	KEBELJ SALAMA	7
7.	VELIKE LAŠCE	7
8.	HIŠA DARIL PTUJ	7
9.	KIX AJDOVŠČINA	7
10.	DLAN LOGATEC	7
B 1 B 1 3 3 3 2 3 2 3 i 3 O 2 i O i O O
O	42:i3 ig
0	3S:ig ig
1	23:2O i2
2	24:22 ii 2	22:22
3	2S:23
4	23:2S 4	2S:2T B	iO:2B T	ii:43
ii iO
g
T i O
FC HISA DARIL PTUJ -KIX AJDOVŠČINA 4:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Sluga (23.),
Nogomet • Mlajše selekcije
Aluminij bo prezimil na 9. mestu
1. SML, 1. SKL
S tekmami 15. kroga se je končal jesenski del sezone za kadete in mladince v 1. slovenski ligi. Kidričani so za
V zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva so mladinci Aluminija izgubili proti vodilni ekipi iz Domžal.
državne prvake, Vuko iz Ljubljane, ki so imeli takrat zares izjemno ekipo, tudi za evropske razmere. Vrhun-
skih dosežkov je veliko, veseli pa me, da fantje še naprej uživajo v igranju.«
m
1:1 Ramadani (27.), 2:1 Krajnc (31.), 2:2 Sluga (32.), 3:2 Osterc (33.), 4:2 Kavaš (35.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Vi-drač, Šilec, Fleten, Ramadani, Kavaš, Jaušovec, Mulej, Krajnc, Osterc, Vindiš. Trener: Boris Šprah.
Futsal je v tem tednu na Štajerskem vroča športna tema, saj v Mariboru poteka krog elitne evropske Lige prvakov. »Med druščino prvoli-gašev bi se radi kmalu znašli tudi sami, morda pa kdaj tudi v boju za vrh,« je povedal Aleksander Furek iz FC Hiša daril Ptuj. Ptujski klub je dobro organiziran, imajo ekipe v vseh mlajših selekcijah (U-13,
Ptujčani so dosegli drugo zmago ugnali ekipo iz Ajdovščine.
Foto: Črtomir Goznik
v sezoni, v domači dvorani so
U-15, U-17, U-19), zato napovedi niso iz trte izvite ...
V 7. krogu so na domačem parketu gostili zasedbo KIX Ajdovščina in jo ugnali z učinkovitejšo igro v drugem polčasu. Tekma je bila trda,
SKUPNA LESTVICA:
konec - podobno kot člani - izgubili proti vodilnim Domžalam (kadeti 0:1, mladinci 0:6). Jesenski del tekmovanja so mladinci Aluminija končali na 10. mestu (17 osvojenih točk), kadeti pa na 6. mestu (20 točk). Na skupni lestvici Aluminij zaseda 9. mesto.
1. DOMŽALE	2S	ig	T	2	B4
2. MARIBOR	2S	iT	S	B	SB
3. BRAVO PUBLIKUM	2S	iS	B	T	Si
4. KRŠKO	3O	i4	S	S	SO
S. OLIMPIJA LJUBLJANA 2B		i3	S	S	4T
6. KOPER	3O	i2	T	ii	43
7. NOGA TRIGLAV	2B	i2	S	g	4i
8. INTERBLOCK	3O	iO	iO	iO	4O
9. ALUMINIJ	3O	ii	4	iS	3T
10. GORICA	2S	g	T	i2	34
11. KRKA	2B	g	2	iS	2g
12.V0C CELJE	3O	T	3	2O	24
13. RUDAR VELENJE	2S	4	S	iB	2O
14. ŠAMPION	2S	3	B	ig	iS
prava prvenstvena, domačini pa so si prednost priigrali v zadnji četrtini tekme, ko so imeli dovolj moči za agresivno pokrivanje in večjo posest žoge. V zaključku bi bila lahko prednost celo višja, kljub temu pa je druga zmaga v sezoni dobrodošla in pomeni priključek z ekipami od 3. mesta naprej.
JM
Športni napovednik
Nogomet «l.SNL
PARI 18. KROGA - PETEK ob 17.00: Rudar - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 16.00: Domžale - Celje; SOBOTA ob 16.00: Domžale - Celje; SOBOTA ob 18.00: Luka Koper - Gorica; SOBOTA ob 20.15: Maribor - Krško; NEDELJA ob 16.55: Olimpija - Aluminij.
Rokomet • 1. A DRL (m)
13. KROG: Istrabenz plini Izola - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00); Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 20.00).
1.BDRL(m)
10. KROG: Moškanjci Gorišnica - Krim (SOBOTA ob 19.30).
2.	DRL (m)
6.	KROG: Pomurje - Velika Nedelja (SOBOTA ob 19.00).
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
8. KROG: Kajuh Šoštanj - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 16.00).
Namizni tenis «ISNTL (ž)
8. KROG: Letrika - Ptuj (SOBOTA ob 17.00).
Kegljanje «2. SKL vzhod (ž)
7.	KROG: Nafta - Drava (NEDELJA ob 16.30).
Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 13.10: ŠD Draženci - Trc-ko; ob 13.50: Bagerkom - ŠD Ptujska Gora; 14.30: MŠD Ptuj - ŠD Rim; ob 15.10: Andiamo Pizza - ŠD Destrnik virtuozi; ob 15.30: KMN Draženci - Hajdina; NEDELJA ob 11.10: EHM Team - Poetovio Plindom 0807300.
PARI 2. KROGA - NEDELJA ob 11.50: Hajdina - ŠD Destrnik virtuozi; ob 12.30: Poetovio Plindom 0807300 - Andiamo Pizza; ob 13.10: Trcko - EHM Team; ob 13.50: ŠD Ptujska Gora - MŠD Ptuj; ob 14.30: KMN Draženci - Bagerkom; ob 15.10: ŠD Rim - ŠD Draženci.
Judo • Finale 1. slovenske judo lige
V soboto, 26. novembra, bo v športni dvorani Slovenska Bistrica od 16. ure naprej potekal zaključni turnir 1. slovenske judo lige. Na njem bodo sodelovale najboljše štiri ekipe iz rednega dela lige: JK Bežigrad, JK Olimpija, JK Šiška in domači JK Impol (Bistričani so bili brez poraza najboljši v ligaškem delu tekmovanja). Razpored:
polfinale (ob 16.00): JK Impol - JK Šiška, JK Bežigrad -JK Olimpija; borba za 3. mesto;
finale.
DB, JM
Kegljanje m 2. SKL vzhod (ž)
Daleč od prave forme
2. SML, 2. SKL
NK Drava in NŠ Zavrč tekmujeta v 2. mladinski in kadetski ligi. Ptujčani so po jesenskem delu tekmovanja na 2., Zavrčani pa na 9. mestu. Drava je bila uspešnejša pri kadetih (2. mesto, 35 točk), Zavrč pa pri mladincih (6. mesto, 25 točk).
SKUPNA LESTVICA:
DRAVA - SLOVENJ GRADEC 2:6 (2770:2863)
DRAVA: Milena Štampfer Golob 435, Marija Kozoderc 467, Nada Fridl 482, Andrejka Kavčič 443, Ivanka Plajnšek 460, Marina Kramberger 483 podrtih kegljev.
V tej sezoni Ptujčankam nikakor ne steče po njihovih
željah - v 6. krogu so jih visoko premagale vodilne Slove-njgradčanke. Na zahtevnem kegljišču Deta centra je vseh 12 igralk naredilo le povprečne rezultate, vse kegljačice Drave so tokrat ostale pod mejo 500 podrtih kegljev. Še najbližje temu dosežku je bila Krambergerjeva s 483 podrtimi keglji, a njena tek-
mica v paru Mojca Dreven-šek jo je s petstotko gladko ugnala. Posamezni točki sta domačinkam prinesli Kozo-derčeva in Plajnškova, vendar je bilo to veliko premalo za končni uspeh.
Lestvica:
1.	SLOVENJ GRADEC
2.	RUŠE
3.	ŠOŠTANJ
4.	FUŽINAR PE
5.	NAFTA
6.	DRAVA
7.	TRO KOROTAN
S	4	O i
S	3	i i
B 3	O 3
S	3	O 2
S T B B
S 2 O 3 4 S i i 3 3 S i O 4 2
David Breznik
Plavanje • Miting v Kranju
Foto: Črtomir Goznik
1. NŠ MURA	3O	2O	3	T	B3
2. NK DRAVA PTUJ	3O	iS	B	g	Si
3. KETYE. BISTRICA	3O	iS	3	i2	4S
4. NORKA JARENINA	3O	i3	B	ii	4S
5. DRAVINJA	2S	i2	T	g	43
6. NK MB TABOR	3O	i2	B	i2	42
7. BREŽICE1919	3O	ii	S	i4	3S
8. FARMTECH VERŽEJ	3O	ii	4	iS	3T
9. NŠ ZAVRČ	2S	g	2	iT	2g
10. NK MALEČNIK	3O	B	B	iS	24
					JM
Lampretovi dve medalji
PK Triglav je v soboto in nedeljo v Kranju organiziral 33. Špelin in Vesnin memorial. Na startni listi tekmovanja se je v dveh dneh znašlo 413 plavalcev iz 30 klubov iz 6 držav, med njimi tudi Sara Lampret iz PK Terme Ptuj. Mlada plavalka v zadnjem obdobju
zavzeto trenira pod vodstvom klubskega trenerja Igorja Sternada in to sistematično delo se kaže z dobrimi rezultati. V Kranju je bila Lampretova v svoji starostni kategoriji 2. na 50 m delfin in 3. na 100 m mešano. Z dobrimi rezultati je bila štirikrat uvrščena med najboljših šest tekmovalk v posamezni disciplini.
David Breznik
petek • 18. novembra 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Kidričevo • 62. Tovarniški praznik
Letos bodo prodali 144.000 ton izdelkov
V kidričevskem Talumu so pred dnevi zaznamovali 62. tovarniški praznik. Priredili so tradicionalni srečanji z upokojenimi sodelavci in zaposlenimi, člani uprave in širšega poslovodstva so se srečali na slavnostni seji, praznovanje so sklenili z dnevom odprtih vrat.
»Z udeležbo na dogodkih v okviru 62. Tovarniškega praznika smo zelo zadovoljni. Na četrtkovem srečanju z upokojenci smo našteli več kot 400 nekdanjih sodelavk in sodelavcev. Osrednji dogodek - srečanje zaposlenih in podelitev priznanj za dosežke zlati metulj - je bil tako dobro obiskan, da je velika dvorana restavracije Pan pokala po šivih, saj smo letos v njej pogostili več kot 650 sodelavk in sodelavcev. Sobotni Dan odprtih vrat je privabil več kot 300 obiskovalcev, ki so lahko pobliže spoznali naše proizvodne procese,« z zadovoljstvom ugotavljajo v kidričevskem podjetju, ki zaposluje okrog 1.200 sodelavcev.
Foto: Črtomir Goznik
Obiskovalce je na dnevu odprtih vrat pozdravil predsednik uprave Marko Drobnič.
Foto: Črtomir Goznik
Talumovci so javnosti predstavili tovarno in proizvodne procese.
Lenart • Čezmejni projekt Flagship products
Skozi razvoj produktov do nepozabnih turističnih doživetij
Pet partnerjev iz avstrijske Štajerske ter štirje slovenski partnerji iz Podravja in Po-murja v okviru triletnega projekta Flagship products začenjajo razvoj vodilnih regijskih produktov in oblikovanje nepozabnih turističnih doživetij. Med drugim se bodo usmerili na jabolka, buče, termalno vodo, med, kruh, hren in bezeg.
Regiji na slovenski in avstrijski strani imata veliko skupnega, s čimer lahko tudi skupaj tržita in oblikujeta edinstvena počitniška doživetja, je na predstavitvi projekta Flagship products v Lenartu poudaril koordinator slovenskih projektnih partnerjev Marko Kac iz mariborskega Zavoda za inovativnost in podjetništvo. Projekt bo povezal turizem, kmetijstvo, razvoj podeželja in ga-stronomijo na podlagi vodilnih regijskih produktov; to so na slovenski in avstrijski strani jabolka, buče in termalna voda, specifični za vsako stran pa mleko, kruh in med na slovenski ter hren, laški fižol in bezeg na avstrijski strani. Projektna regija ima namreč največje število termalnih in mineralnih vrelcev, največje območje pridelave jabolk in je nesporno središče proizvodnje bučnih semen v Srednji Evropi. »Iz teh stvari želimo napraviti privlačne tržne produktne kombinacije v smeri nove inovativne
turistične ponudbe. Vemo, da so turisti iz dneva v dan zahtevnejši in dejansko potrebujejo neko dodatno draž, ki jih bo pripeljala v regijo oziroma tam zadržala dlje časa kot doslej,« je prepričan Kac.
Židan: Tovrstne čezmejne projekte potrebujemo
Za triletni projekt, vreden nekaj manj kot 1,9 milijona evrov, so dobili odobrenih 85 % sredstev oziroma 1,6 milijona evrov iz programa sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo (Interreg) v obdobju med letoma 2014 in 2020. Vodilni partner projekta je avstrijska agencija Qualifizierungsagentur Oststeiermark, kjer po besedah njihovega predstavnika Dietmarja Fuchsa verjamejo, da bodo čez tri leta predstavili uspešne rezultate, tako kot so to dosegli v prejšnjem,
enem najuspešnejših čezmejnih projektov s področja turizma »Regio Vitalis«. Med partnerji čezmejnega projekta na slovenski strani so še Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Razvojna agencija Slovenske Gorice in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci.
Da tovrstne projekte v Sloveniji potrebujemo, je na uvodni novinarski konferenci med drugim izpostavil kmetijski minister Dejan Židan: »Sam zelo podpiram tovrstne meddržavne projekte, ker razvijajo specifičen način turizma, kjer ciljajo na bogatejše turiste, ki iščejo krajinske značilnosti - ali so to turistične ali prehranske. In s tem konkretnim projektom bodo tako v Pomurju, Podravju in vzhodno-avstrijski Štajerski nekatere produkte, ki so sedaj že prisotni, razvijali na višjo raven, hkrati pa zmogli skupno trženje teh produktov.«
Monika Levanič
Kmetijski minister Dejan Zidan skupaj s partnerji projekta Flagship products
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič napoveduje, da bodo poslovno leto 2016 predvidoma končali uspešno: »Dobro poslovanje iz leta 2015 bomo kljub nepredvidljivim tržnim razmeram do konca 2016 še nadgradili, tako po obsegu proizvodnje in prodaje kot po poslovnem izidu. Pričakujemo, da bomo vsega skupaj prodali 144 tisoč ton izdelkov, kar je za tri odstotke več kot lani, čisti poslovni izid iz preteklega leta pa predvidoma podvojili. V prihodnjem letu bomo nadaljevali po začrtani poti strategije Donosnost z inovativnostjo in podjetnostjo, ki smo jo zasnovali za obdobje do leta 2018. Skozi vlaganja v raziskave na področju razvoja zlitin, povečevanje obsega izdelkov viso-
ke dodane vrednosti ter storitev iz področja strojegradnje želimo nadgrajevati uspešnost našega poslovanja. Diverzifikacija naših proizvodnih programov narekuje tudi zelo intenzivno delo na trgu, saj le-ta v veliki meri pogojuje pristop do obstoječih in novih kupcev. V letu 2017 vstopamo na trg z novim programom, z ulitki, izdelanimi po postopku visokotlačnega litja. Ključno področje ostaja razvoj kompetenc naših zaposlenih, ki jim želimo zagotavljati kar najboljše možne pogoje za delo in profesionalno rast. Posebno prioritetno mesto v skupini Talum pa še naprej ostaja skrb za okolje, v katerem delujemo.«
Letošnji Talumov tovarniški praznik je sovpadal z 20. obletni-
co padca dotrajanega tovarniškega dimnika. V sklopu praznika so si obiskovalci v avli upravne stavbe lahko ogledali razstavo likovnih del Dušana Fišerja, na srečanju z zaposlenimi so tudi letos podelili zlate metulje. Za dolgoletne dosežke oziroma življenjsko delo v skupini Talum je zlatega metulja prejel Janez Petek iz Poslovne enote Aluminij. Za uspešno delo v zadnjem oziroma v zadnjih nekaj letih so zlate metulje podelili Marku Planinšku iz Talum Servisa in inženiringa, Marjanu Sagadinu iz poslovne enote Livarna ter Milanu Jerebiču iz poslovne enote Rondelice. V imenu Taluma je nagrade sodelavcem izročil predsednik uprave Marko Drobnič.
Mojca Zemljam
Ptuj • Zagoršek stotič daroval kri
Pisalo se je leto 1975 ...
Za Dornavčana Vladimirja Zagorška so bili zadnji tedni nekaj posebnega. Najprej se je po 31 letih in pol marljivega dela upokojil, teden dni za tem pa je imel še en pohvale vreden „jubilej", 100. zapovrstjo je daroval kri.
„Telo je čudovito, s krvodajalstvom narediš nekaj dobrega, telo pa „izgubo" zelo hitro nadoknadi. Zato vsakemu zdravemu človeku priporočam, da kdaj daruje kri, bolje se bo tudi sam počutil s tem, ko bo za nekoga naredil nekaj dobrega," pravi Vladimir Zagoršek, ki je 9. novembra 1975, mesec dni preden je postal polnoleten, prvič daroval kri.
„Spominjam se, da smo takrat imeli občinske akcije, kri smo šli darovat skupaj. Sam sem takrat na Ptuj šel s sorodniki in od takrat naprej je bila to moja stalnica. Približno tri- do štirikrat na leto sem daroval kri in v vseh teh letih sem le enkrat imel težave s krvnim tlakom, zaradi česar sem bil odklonjen. Sicer pa doslej kakšnih resnih zdravstvenih težav nisem imel, majhne nepomembne stvari pa se rešijo, preden grem darovat kri," pravi krvodajalec, ki je prejšnji teden skromno obeležil svoj osebni jubilej. Ob tem humanem dejanju so se mu za njegovo dobro delo zahvalili številni posamezniki, s prisotnostjo pa sta ga kot vse jubilante počastila tudi predsednik Območnega združenja RK
Ptuj Aleksander Solovjev in sekretarka Marjana Cafuta.
Zagoršek je še dejal, da si želi, da bi bilo krvodajalcev še več. Ponosen je, da se je tudi njegov nečak podal v to, saj je prepričan, da je to gesta, ki te nič ne stane, z njo pa lahko pomagaš povrniti zdravje nekomu. „Premalo je zavedanja o pomenu krvodajalstva. Sam sem resno vzel besede
sv. Frančiška Asiškega: 'Dokler imamo čas, pomagajmo'," pravi Zagoršek. Komu vse je sam pomagal, pravi, nikoli ni razmišljal, komurkoli pa je bila njegova kri namenjena, pa jo je daroval z največjim veseljem. In jo bo, tudi v prihodnje. Vse dokler mu bosta to zdravstveno stanje in staros omogočala.
Dženana Kmetec
Vladimir Zagoršek je kri daroval stotič.
Foto: KS Šmartno na Pohorju
Foto: ZG
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 25. novembra 2016
Podravje • Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra
Večer, posvečen domoljubju
V torek je bilo v Dornavi na državni proslavi ob dnevu Rudolfa Maistra možno čutiti tisto, kar morda premalokrat jasno in glasno izpostavljamo: ljubezen do domovine.
Na predvečer dneva Rudolfa Maistra je v kulturnem domu v Dornavi, v spomin na velikega Slovenca, domoljuba, kulturnika, bibliofila, pesnika in generala Rudolfa Maistra potekala državna proslava. Kako pomembno vlogo je imel Maister pri tem, da je Slovenija dobila svojo državo in da se danes na naših tleh sploh govori slovenski jezik, je bilo v tem večeru izpostavljeno zelo velikokrat. Pomemben mejnik je 23. november 1918, ko je Maister ustanovil slovensko vojsko in z njo preprečil sklep mestnega sveta, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili k Avstriji.
„Maister je človek, brez katerega Slovenija ne bi bila takšna, kot je, ali pa je sploh ne bi bilo," je med drugim dejal gostitelj tokratnega dogodka župan občine
Društvo general Maister Ptuj v sodelovanju s sorodnimi domoljubnimi društvi pripravlja danes, v petek, srečanje s kulturnim programom. Kot pojasnjuje Davorin Jukič, predsednik DGM Ptuj, se bodo spominu na Maistra poklonili s srečanjem v Narodnem domu ob 18. uri.
Foto: Barbara Zelenko
Med gosti so bili tudi Dejan Zidan, Andrej Cuš, Milan Lovrenčič in vnuk Rudolfa Maistra Borut Maister.
Dornava Rajko Janžekovič. O Maistru je imel povedati le lepe besede, obenem pa je izrazil nezadovoljstvo, da je preteklo toliko let, preden se je pomen njegovih prizadevanj začel ceniti. „Država, družina, pošteno delo, znanost in umetnost ter kanček Maistrovega duha, vse to je garancija za svetlo prihodnost," je prepričan Janže-kovič.
Da delujejo zato, da v kontekstu izpostavljanja pomembne zgodovine in prispevka Maistra poudarijo aktiven odnos do okolja in države tudi v prihodnosti, pa je poudaril Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev generala Maistra. To združuje že 25 društev, v katerih je 1500 članov.
Slavnostni govornik državne proslave ob dnevu Rudolfa Maistra je bil Dejan Židan, podpredsednik vlade in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra-
no. Dejal je, da čuti veliko odgovornost, da oriše podobo enega največjih Slovencev, borca za severno mejo. O njem je govoril le v superlativih. Opisal ga je kot najsvetlejšo zvezdo, kot pokončnega moža, ki pa je bil marsikomu zaradi svoje vizije in nestrinjanja s takratno politiko trn v peti.
V večeru, posvečenem domoljubju, pa so se predstavili pevci in glasbeniki iz Dornave in okolice: komorni zbor Glasis, Moški oktet iz Dornave, Romana Zelenjak, komorni zbor Magnificat, Kvartet klarinetov ter pevci Otroškega in mladinskega zbora iz OŠ dr. Franja Žgeča Dornava. Pomemben prispevek k čutnosti in dobri izvedbi pa sta seveda prispevala tudi voditelja Ingrid Vrabl in Matej Zorko, pod scenarij proslave, ki je požela odlične kritike, pa se podpisuje Slavica Bratuša.
Dženana Kmetec
Ptuj • Gasilska vaja
Gorela je zitnica, na gradu pa ni hidranta
Kako zelo potrebujemo gasilce, se po navadi zavemo šele takrat, ko se nesreča zgodi. Da bi se gasilci čim bolje pripravili na različne scenarije, tudi morebitne požare, zelo pogosto organizirajo gasilske vaje.
Ena večjih na našem območju letos je potekala v soboto, na ptujskem gradu, kjer pa se je izkazala zadeva za toliko težje rešljivo, ker ni prepotrebnega hidranta.
Po sprejetem sporočilu: "Žitni-ca ptujskega gradu gori," je stekla hitra akcija, v kateri so sodelovala vsa gasilska društva mestne občine Ptuj. Vodja vaje je bil poveljnik Branko Lah, vodja intervencije
pa Primož Korošak. Sodelovalo je 110 gasilcev iz vseh devetih gasilskih društev v poveljstvu. Kot pojasnjuje Lah, so najprej vodo dovažali v cisternah in v petih minutah so že gasili požar.
Ker na gradu ni hidranta, pa so imeli gasilci pri „gašenju" požara toliko težjo nalogo, saj so morali sočasno z gašenjem vodo črpati tudi iz Drave. Za to, da so jo spelja-
li od reke do gradu, so potrebovali približno 15 minut, a kot pravi vodja vaje, to ne bi bila predolga doba, saj je bilo v vmesnem času v cisternah dovolj vode. „Seveda pa bi bilo bolje in lažje, če bi bil na gradu hidrant," še dodaja Lah.
Da je ureditev hidranta pomembna, pa je prepričan tudi ptujski župan Miran Senčar, ki je dejal, da se z Ministrstvom za kul-
turo dogovarjajo že več let, a doslej dogovori niso obrodili sadov. „Ptuj nujno potrebuje tudi dolgo gasilsko lestev za gašenje visokih stavb in v starem mestnem jedru. Nanjo čakajo ptujski gasilci že več kot 10 let," je še pojasnil župan in dodal, da je lestev v predlogu proračuna 2017, nabava pa bi bila v letu 2018.
Dženana Kmetec
V 15 minutah je bila voda speljana od Drave do gradu, v vmesnem času pa so gasili z vodo iz cistern.
Ptuj • Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Hvala, ker me spoštuješ
Tretjo nedeljo v novembru se obeležuje dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Da bi bilo nesreč čim manj, so na zavodu Varna pot letošnji temi dodali tudi slogan Hvala, ker me spoštuješ.
Da se, kolikor je le možno, izognemo prometnim nesrečam, je ključno spoštovanje vseh deležnikov v prometu. Tudi o tem so govorili na svečani prireditvi ob dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč na Ptuju. Prireditve, ki jo je organizirala MO Ptuj oz. Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu, so se udeležili številni gostje, med njimi tudi Robert Štaba, podpredsednik evropskega združenja žrtev prometnih nesreč in predsednik zavoda Varna pot.
Namen obeleževanja tega dneva je osveščanje vseh udeležencev v cestnem prometu o po-
Stajerski
www.tednik.si
■ ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik
menu varne in strpne vožnje ter ohranjanju spomina na umrle in poškodovane v prometnih nesrečah kot tudi njihovih svojcev.
Dženana Kmetec
Majšperk • Toplozračni baloni že šesto leto nad Dravskim poljem
Vreme ni zaustavilo balonarjev
Majšperčani martinovega niso obeležili le s krstom vina, temveč kot že leta poprej tudi z martinovim balonarskim festivalom. Čeprav vreme balonarjem letos ni bilo preveč naklonjeno, so izvedli polet z dvema balonoma.
Živopisna toplozračna balona sta na martinovo nedeljo popestrila sivo nebo nad majšperško občino. Nad zaobljene vrhove Dravinjskih goric in Haloz ter ravnino Dravskega in Ptujskega polja sta se dvignila balona velenjskega balonarskega kluba Opa in ptujski balonar Branko
Ambrožič. O srečanju je direktor občinske uprave in član Balonar-skega kluba Opa Matic Šinkovec povedal: »Super je bilo, kljub vremenu. Čeprav smo leteli samo en dan, pa je bilo več časa za druženje. Bomo pa prihodnje leto več v zraku.« Balonarji so se družili med drugim ob dobri ka-
pljici, ki so jo podarili majšperški vinogradniki, in bograču, ki ga je skuhalo društvo SmoTeater.
Festival, ki je potekal od petka, 11. novembra, do nedelje, 13. novembra, je priredila občina Majšperk v sodelovanju z Balo-narskim klubom Opa iz Velenja.
MV
Foto: CG
Foto: CG
petek • 25. novembra 2016
Naše prireditve, ljudje in dogodki
Štajerski	17
Slovenska Bistrica • Predizbor otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
»Slovenske pesmi ne smemo pozabiti
«
Slovenska pesem je na tokratnem predizboru glasbene prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo povezala 27 učenk in učencev 2. OŠ Slovenska Bistrica in OŠ Minke Namestnik Sonje. V polfinale so se uvrstili Ana Eva Prgin Adelstein, Nika Gorjup in kvartet osmošolk Živa Ana Germ, Karolina Tušek, Neja Sajko in Manja Magajne.
Staiersk
Sponzorji prireditve
G PILOT
BAGS
SMORE SMORE
W F"i ion
^.Nova KBM
« SAZAS
IGP PROJECT ING
Foto: Črtomir Goznik
Nika Gorjup je nastopila s pesmijo Ne bodi kot drugi.
Foto: Črtomir Goznik
Z Ditkino pesmijo Ne bodi kot drugi so se predstavile Živa Ana Germ, Karolina Tušek, Neja Sajko in Manja Magajne.
Foto: Črtomir Goznik
Ana Eva Prgin Adelstein je zapela pesem Nisi sam.
Milium Industry
Impol, Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica, Slovenija, 02 845 31 00, www.impol.si
Foto: Črtomir Goznik
Nastopili so učenci in učenke 2. OS Slovenska Bistrica Mima Hren, Valentina Pučnik, Nuša Hojnik, Iza Leskovar, Tjaša Polegek, Eva Rak, Zala Rak, Pia Petelinšek, Ana Eva Prgin Adelstein, Larisa Me-sarič, Lori Zafošnik, Neli Gošnjak, Nika Rajzman, Vita Bratkovič, Anže Žnidarko, Taja Leskovar, Brina Rahle, Ana Kovačič, Mihaela Žnidarič, Ajla Vrtagič, Živa Ana Germ, Karolina Tušek, Neja Sajko, Manja Magajne, Adrijana Mally Falnoga ter učenki OŠ Minke Namestnik Sonje Barbara Špec in Nika Gorjup.
Projekt, ki sta ga podprla Občina Slovenska Bistrica in tudi slovenjebistriški Impol, daje možnost otrokom, da pokažejo svoja močna področja. »Zelo
smo veseli, da je bila povabljena tudi naša šola, šola s prilagojenim programom. Naši otroci so zelo močni na področju glasbe in v okviru projekta so se res izkazali.
Veseli nas, da je občina podprla ta projekt in upam, da bomo lahko tudi prihodnja leta sodelovali,« je povedala ravnateljica OŠ Minke Namestnik Sonje Klavdija Fridrih.
In v zadnjem mesecu oziroma dneh je bilo na obeh šolah mogoče občutiti veliko glasbene ustvarjalnosti in nemira. »Otroci so izbirali pesmi in vadili. Bil je prijeten izziv za učence in menim, da so se ob petju slovenskih pesmi tudi veselili, kar je tudi v sloganu prireditve,« je prepričana ravnateljica 2. OŠ Slovenska Bistrica Sonja Arbeiter. Dodala je, da tudi sicer na njihovi šoli veliko pojejo: »Veliko učencev je v pevskem zboru, imamo glasbeno skupino. Pesem ima danes povsem drugačen pomen, kot ga je imela včasih, ko je
povezovala ljudi ob delu, pa vendar je tudi v današnjem hitrem času ne smemo pozabiti.«
In slovenjebistriški učenci so pokazali in dokazali, da sta pesem in glasba na Bistriškem še kako prisotni. Osmošolka Nika Gorjup iz OŠ Minke Namestnik Sonje, ki je nastopila s pesmijo Ne bodi kot drugi pevke Ditke, je priznala, da so se ji pred dvorano, v kateri so jo spodbujali sošolci in sorodniki, sicer zašibila kolena, a glas je ostal močan in se že veseli nastopa v polfinalu. Da treme na odru ni bilo, pa je povedala Živa Ana
Germ iz kvarteta osmošolk, ki so si prav tako izbrale enako Ditkino pesem. »Pesem smo izbrale, ker nam je med slovenskimi pesmimi najbolj všeč.« Pri učenju jim je pomagal profesor Damijan Cigler, pripravljale pa so se tudi izven šolskih zidov. »Za polfinalni nastop se bomo še dodatno pripravile,« je napovedala Germova.
Tretja polfinalistka iz Slovenske Bistrice pa je petošolka Ana Eva Prgin Adelstein, ki je zapela pesem Ule Ložar Nisi sam.
Mojca Vtič
Gorišnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Pesmi Nine Pušlar še naprej zmagujejo
Kulturna dvorana Osnovne šole Gorišnica je tudi letos pokala po šivih, vsi so želeli videti pevske talente tretje sezone, učenke in učence Osnovne šole Gorišnica, ki so se 23. novembra potegovali za polfinalni vstopnici projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Skupaj jih je bilo v obeh kategorijah štirinajst.
Sponzorji prireditve
G PILOT
BAGS ©éô^
SMORE SMORE
m fàtfw
il SAZ AS
^.Nova KBM
"*JGP PROJECT
ING
V mlajši kategoriji so peli: Lara Tušak, Leon Žuran, Ana Čurin Pra-potnik, Martin Svit Šandor, Ela Žnidarič Tomažič in Naja Geč, Stina Lorenčič, Jaka Šacer, Živa Bezjak in Metka Sok ter v starejši: Barbara Prelog, Lina Tašner, Dora Šandor in Kimi Kuhar. Komisija predizbo-rov, ki je v tej vlogi že tretje leto, Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, ki tudi vodi prireditve projekta, je skrbno spremljala vse nastope mladih pevcev. Največ točk sta v mlajši kategoriji zbrali Ela Žnidarič Tomažič in Naja Geč, učenki 4. razreda, v starejši Dora Šandar, učenka 6. Razreda. S tem so se tudi uvrstile med pol-finalistke tretje sezone. Zapele so pesmi, ki jih v originalu poje Nina Pušlar, To mi je všeč in Ta svet ne zna živet.
Ravnatelj Osnovne šole Gorišnica Milan Šilak je povedal, da je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo hvalevreden projekt družbe Radio-Tednik Ptuj, ki popularizira slovensko glasbo in pesem, s tem je tudi gorišniškim
Foto: Črtomir Goznik
Dora Šandor, zmagovalka v starejši kategoriji.
Foto: Črtomir Goznik
Naja Geč in Ela Žnidarič Tomažič, zmagovalki v mlajši kategoriji: „Občutki ob zmagi so neverjetni."
Foto: Črtomir Goznik
Gorišniški pevski talenti tretje sezone
otrokom omogočeno, da se predstavijo s svojim pevskim talentom. Tudi v tretji sezoni so odlično zapeli. Za vso podporo so hvaležni tudi Občini Gorišnica, predvsem
pa so mladi pevski talenti tisti, ki si zaslužijo največjo pohvalo. Zahvalil se je tudi učitelju Boštjanu Rihterju, ki je učence pripravljal za nastope.
Sponzorja večera sta bila Trgovsko in prevozno podjetje Ko-trans, d. o. o., in Poročni salon Bar-bi, Irena Forštnarič, s. p.
MG
18 Štajerski
Nasveti
petek • 25. novembra 2016
Zdravstveni nasveti
Antibiotiki - 2. del, rezistentne (odporne) bakterije
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Z uporabo antibiotikov smo torej prišli do rezi-stentnih (odpornih) bakterij.
Kaj lahko naredimo, da se situacija izboljša?
1. Antibiotik predpiše zdravnik, in sicer za točno določenega bolnika in za določeno bolezen. Nikakor se z antibiotikom, ki je morda ostal v domači lekarni ali nam ga je prijazno ponudila soseda, ne zdravimo sami. Vsi antibiotiki niso primerni za vse bolezni niti za vse bolnike. Z uporabo antibiotika, ki ni najbolj
primeren, bolezni ne bomo pozdravili, zelo veliko pa bomo prispevali k razvoju odpornih bakterij.
2.	Antibiotik je treba uporabljati predpisan čas, čeprav je počutje bolnika že po nekaj dneh bistveno boljše. Praviloma se uporablja antibiotik 5 do 10 dni, odvisno od mesta okužbe, povzročitelja bolezni in stanja bolnika. Če kaj zdravila ostane, svetujemo, da ga oddate
v lekarni med odpadna zdravila.
3.	Pri uporabi antibiotika je treba upoštevati vsa navodila o uporabi - čas in režim jemanja, opozorila
o sočasni uporabi
drugih zdravil (nekatera zdravila lahko vplivajo na učinkovitost antibiotika in obratno), opozorila grede hrane (nekatere antibiotike je treba jemati na prazen želodec, nekateri se ne smejo kombinirati z mlekom ipd.).
4.	Antibiotik praviloma jemljemo na ure. Zdravilo popijemo s kozarcem vode.
5.	Za otroke so na voljo antibiotiki v obliki sirupa, za odrasle, ki težko požirajo, se prav tako lahko uporabi antibiotični sirup, lahko pa tudi disperzibilne tablete (raztopijo se v kozarcu vode ali v ustih).
6. Pri virusnih obolenjih (gripa in prehlad) je antibiotik popolnoma neučinkovit.
Kot vsa zdravila, imajo tudi antibiotiki lahko neželene učinke. Najpogosteje so to prebavne težave, ki pa se jim lahko s sočasno uporabo probiotika (v ustreznem odmerku!) izognemo. Uporabo probiotika zlasti svetujemo pri otrocih in pri tistih odraslih, ki so že imeli težave s prebavo ob uporabi antibiotika. Drug sorazmerno pogost neželeni učinek so alergije. Pacienti s to izkušnjo naj zdravnika in farmacevta vedno opozorijo. Antibiotiki lahko povzročijo še glavobol, vrtoglavico ter glivične okužbe v ustih in nožnici.

Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Antibiotiki lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil in obratno. Ker je antibiotik praviloma predpisan ločeno od preo-
stalih zdravil, je dobro, da pacient svojega farmacevta opozori, da uporablja tudi druga zdravila. Farmacevt bo zdravila pregledal in ustrezno svetoval. Največkrat zadošča, če se zdravila uporabijo z nekim časovnim razmikom. Pri uporabnicah kontracepcijskih tablet pa lahko zaradi sočasne uporabe antibiotikov (velja samo za nekatere antibiotike, ne za vse!) pride do manjše zaščite, zato morajo ustrezno ukrepati in uporabiti dodatno zaščito.
Antibiotiki so nujno potrebna zdravila. Novih antibiotikov skoraj ni, soočamo pa se z razvojem odpornih bakterij. Zato je zelo pomembno, da se antibiotik uporabi takrat, ko je zares potreben in da ga pacient uporablja v skladu z navodili.
Tačke in repki
Pomagajmo si
Kako ukrepati pri degenerativnih obolenjih sklepov in hrbtenice
V prejšnjem prispevku sem opisal artrozo kot kronično degenerativno obolenje sklepov in hrbtenice pri malih živalih. Seveda večino lastnikov obolelih živali zanima, kako lahko pomagajo svojim živalim, da lahko kljub težavam živijo normalno življenje brez bolečin.
Vsekakor moram tu ponovno omeniti, da do artroze pride zaradi nezdravljene akutne problematike na lokomotornem sistemu živali in da je treba vso pozornost posvetiti zdravljenju v začetni fazi bolezni. Res pa je tudi, da je cela paleta težav z artrozo povezana s staranjem živali oziroma starostjo in so bolečinska stanja v sklepih in hrbtenici pogosta in pričakovana.
Težave, povezane z artrozo, zelo uspešno blažimo s terapijo, ki jo občasno vodimo pri prizadeti živali, oziroma nastavimo plan terapije, na podlagi katerega lastnik pripelje svojega kužka ali mucka na injekcije. Pri hujših bolečinskih stanjih je učinkovita terapija s kortikoste-roidi v kombinaciji z analgetiki in preostalimi protivnetnimi zdravili v prvi fazi terapije, ki je namenjena umiritvi bolečine in vnetnega procesa, kasneje pa se terapija nadaljuje s tabletkami
po navodilu lečečega veterinarja. Trajanje terapije je pogojeno z njenim učinkovanjem, pogosto se terapijo preneha in ponovno začne, če se klinična slika pri živali poslabša. Prav v takih primerili je potrebno sodelovanje med veterinarjem in lastnikom živali.
Obstaja tudi cela paleta fizi-oterapevtskih metod in pripomočkov za blaženje težav z artrozo, ki sem jih že obširno opisal v veterinarskih prispevkih. Omenil bom samo nekatere, kot npr. magnetoterapija. Gre za uporabo pulzirajočega magnetnega polja, pri čemer magnetno polje nizkih frekvenc prodira skozi vsako celico organizma in pospešuje prekrvavitev, celično presnovo in dovod kisika v celice. Indikacije so kronična bolečinska stanja, šepanja, težave lokomotornega aparata in še vrsta drugih. Pacient enostavno počiva na posebni blazini in je
Foto: osebni arhiv
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
izpostavljen delovanju magnetnega polja. Slabost je v tem, da je treba terapijo ponavljati vsaj 5 do 7 dni, kar pomeni kar precejšno angažiranje lastnika živali. Tudi žival mora biti socializi-rana in pripravljena sodelovati, saj mora med terapijo mirovati na blazini 15 do 30 minut. Dalj časa že uspešno uporabljamo protibolečinsko terapijo s pro-tibolečinskim aparatom RITM-SCENAR. Aparat so razvili ruski znanstveniki in je bil sprva namenjen uporabi pri vesoljskih poletih. Zaradi vsestranskosti in učinkovitosti je v deželah zahodne Evrope vedno bolj v uporabi v protibolečinski terapiji ljudi in živali. Uporabljamo ga za terapijo bolečine, akutnih in kroničnih bolečinskih stanj predvsem na področju hrbtenice, sklepov in tudi trebušnih organov. Aparat vpliva na energetsko stanje organizma in vrača organizem in imunski sistem v normalno fiziološko delovanje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Terapije potekajo enkrat dnevno nekaj dni zaporedoma, in ker je aparat mobilen in ga uporablja veterinar, je tudi pacient bolj umirjen in lahko tudi prestopi oziroma zamenja položaj. Učinki terapij so pogosto prav neverjetni.
Ker gre pri artrozi za degenerativne kronične spremembe, je med najučinkovitejšimi metodami zdravljenje z matičnimi celicami. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo in imajo degenerativne in kronične težave s sklepi, artritisi, artrozami in drugim. Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se že v šestih mesecih regenerirajo, gibljivost sklepov se poveča in bolečina izgine. Po letu dni so rezultati zdravljenja še bolj vidni. Več o omenjenem zdravljenju sem opisal v enem od letošnjih prispevkov. Vsekakor matične celice zelo priporočam, saj je v njih vsekakor prihodnost zdravljenja lokomotornih motenj. Njihovo širšo uporabo zavira relativno visoka cena, čeprav korist in učinek vsekakor presegata pričakovanja.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Evropski teden testiranja na HIV
Od 18. do 25. novembra je potekala vseevropska kampanja Evropski teden testiranja na HIV. Njen namen je osveščanje prebivalstva in zdravstvenega osebja o prednostih testiranja in zgodnjega zdravljenja HIV-a pod skupnim sloganom "Testiraj. Zdravi. Prepreči."
Po kriterijih razširjenosti epidemije HIV, ki jih določata UNAIDS in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija še zmeraj uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. S HIV živi manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev, kar je relativno malo v primerjavi z ostalimi državami v Evropski uniji. Najpogostejši način prenosa v Sloveniji je podobno kot drugod v Evropski uniji z nezaščitenimi spolnimi odnosi, največje breme okužbe pa nosijo moški, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Čeprav nam je uspelo ohraniti eno najnižjih stopenj epidemije v Evropi, delež oseb s HIV v Sloveniji narašča. V primerjavi s preteklimi leti beležimo letos izrazit porast novoodkritih primerov HIV-a. Do konca septembra 2016 je bilo prijavljenih 55 primerov novih diagnoz, kar nakazuje, da bo letos do konca leta prijavljenih več novih diagnoz kot kadarkoli prej. Porast je verjetno odraz v povprečju bolj tveganega spolnega vedenja med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kot tudi okrepljenega testiranja oz. odkrivanja HIV-a med njimi, v kar je bilo v zadnjih letih vloženo veliko naporov. Kako se HIV širi
Do okužbe s HIV najpogosteje pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana. Preprečevanje okužb
Okužbo lahko preprečite z varnim spolnim vedenjem, to so spolni odnosi z enim samim zvestim spolnim partnerjem, ki je neokužen. Sicer tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilno uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu. Pomembnost zdravljenja okužbe s HIV
Okužba s HIV je zaenkrat še neozdravljiva, vendar je z zgodnjim odkrivanjem okužbe in sodobnim zdravljenjem mogoče dolgoročno preprečevati, da okužba napreduje v resna obolenja. Pravočasno doživljenjsko uživanje ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo. Testiranje na HIV
Vsakdo, ki ima spolne odnose z okuženo osebo, se lahko okuži s HIV. S HIV se lahko okužijo tudi injicirajoči uživalci drog, ki sou-porabljajo pribor za injiciranje. Zato je testiranje na HIV še posebej smiselno okrepiti med mladimi in pri osebah, ki imajo večjo možnost izpostavljenosti HIV-u, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, med osebami, ki uporabljajo droge ter med osebami, ki pogosto menjavajo spolne partnerje.
petek • lS. novembra 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
SNET NA ŽITU
3796
DEBELEJŠA KLOBASA
OSATU PODOBNA JUŽNA RASTLINA
GROBO DOMAČE VOLNENO SUKNO
zgolj
GORSKA PRAPROT
PRIHOD V
GOSTE
VOLNENI ČEVLJI
DREVORED
KAVČUKOV MLEČNI SOK
IVO KLARIČ
JEZIKAC, JEZIKAVEC
NAŠ IGRALEC (ROJ. 1934)
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC CAINE
PIKAJOČA ŽUŽELKA
POTRDITEV, ODOBRITEV
PLATINA
KRAJ PRI LOČAH PRI POLJČANAH
OMELO Z RESAMI
ČUDEŽ
MAJHNO TNALO
KAZENSKI STREL IZ KOTA
DIVJA RACA
PEVKA ALTA
UROŠ RAPOTEC
ZORAN ILNIKAR
BOZJAST
CLOVEK, KI ELKA
POOBLACITEV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KITAJSKO BRENKALO
VAS PRI BRESTANICI
SADEŽ S TRDO LUPINO
POLOŽAJ
ZIMZELENO DREVO
VELIKA POJEDINA, GOSTIJA
OLGA ČEHOVA
ROMAN OGRIN
DIH IZ PLJUČ
SKIS, MOND, PAGAT
MODEL LADE
VNEMA
KOŽNA BOLEZEN
SPAKOVANJE
NAŠ PESNIK (»HIŠA MARKOVA«)
PSEVDONIM JOSIPA PAGLIA-RUZZIJA
DOPISUJ V
»TEDNIK«
PTICE UJEDE
CEROV GOZD, CEROVJE
NAŠA ALPSKA SMUČARKA (MAJDA)
Štajerski TEDNIK
DESNI PRITOK RENA
RUSKI OPERNI BASIST ALIJEV
NAS ŠAHIST (GREGOR)
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARGEN = desni pritok Rena, BLANCA = naselje pri Brestanici, ELDAR = ruski operni basist Alijev, KRABERK = naselje pri Ločah pri Poljčanah, MOP = omelo z resami, POČNI = volneni čevlji, POPAL = snet na žitu, RASPOR = slovenski šahist (Gregor). .aodSVy lyvm3 ,N39yv ,3ry33 ^ lNV1|ay|
'NniAivivs zviAioi 'wio Vinai 'hvq 'oa 'oo 'aid 'H3ao VoNVia 'nivi 'iz 'an 'vviisinv 'vato lavivaiiAi 'doiAi Maaavavi 'vrioviNVs Vavivjvs 'iviv ivisoiai 'amsn 'uoia 'vioaa ivdod :ouabjopoa 'smnvziim 3i Aausaa
X
Slovenija • Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Plastične vrečke smetijo okolje
V soboto, 19. novembra, se začenja evropski teden zmanjševanja odpadkov. Aktivnosti v sklopu projekta potekajo s podporo evropskega programa LIFE+. Tokratna tema je zmanjševanje odpadne embalaže.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je letos sodelovalo pri izdaji uporabnih preglednic, ki so namenjene učencem osnovnih šol. »Zasnovali smo kampanjo o zmanjševanju uporabe nosilnih plastičnih vrečk. Plastične nosilne vrečke so embalaža in predstavljajo majhen delež vse embalaže, dane v promet, ker so zelo lahke, čeprav je po številu njihova potrošnja velika. Doseganje cilja zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk je povezano s spremembo potrošniških navad, zato je pomembno ozaveščanje javnosti o tem, da smetenje s plastičnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu. Smetenje okolja s plastičnimi vrečkami negativno vpliva tudi na nekatere gospodarske dejavnosti, na primer turizem. Lahke plastične nosilne vrečke se redkeje ponovno uporabijo kot debelejše, zato hitreje postanejo
odpadki, zaradi majhne mase pa vplivu plastičnih nosilnih vrečk	vedali na MOP, kjer pripravljajo
pogosteje smetijo okolje. Iz teh na okolje in spremeniti sedanje	tudi predloge sprememb pred-
razlogov si je treba prizadevati	dojemanje plastike kot neško-	pisov, ki urejajo embalažo in
za povečanje ozaveščenosti o	dljivega in poceni blaga,« so po-	odpadno embalažo. S tem bo v

Zakaj zmanjšati uporabo nosilnih plastičnih vrečk
•	Za njihovo izdelavo se porabljajo naravni viri, kot so voda, nafta in zemeljski plin.
•	Nafta in zemeljski plin sta neobnovljiva naravna vira.
•	So zelo tanke in lahke, zato pogosto smetijo okolje.
•	Za razpad plastične vrečke na majhne delce je v naravnem okolju potrebnih več stoletij.
•	Povprečen čas uporabe plastičnih vrečk je 25 minut.
•	Vsak državljan EU naj bi na leto v povprečju uporabil okoli 200 plastičnih vrečk.
•	Na območju EU je letno danih v promet okoli sto milijard nosilnih plastičnih vrečk.
•	Ocenjuje se, da vsako leto v EU med odpadke od-vržemo osem milijard plastičnih vrečk; v Sloveniji okoli 30 milijonov.
•	Zaradi zastrupitve, zadušitve ali zapleta v odpadne plastične vrečke vsako leto poginejo številne morske živali. Mnoge tudi zato, ker se jim mikroskopsko majhni delci plastike nabirajo v prebavilih in ne občutijo lakote.
j
Foto: Črtomir Goznik
Ker so PVC vrečke velik onesnaževalec okolja, je priporočljivo uporabljati debelejše plastične nosilne vrečke za večkratno uporabo, vrečke iz drugih materialov (blago), košare, škatle, cekarje, gajbice ...
notranji pravni red izveden prenos evropske direktive. Ukrepi bodo usmerjeni v preprečevanje nastajanja odpadkov - torej v zmanjšanje potrošnje lahkih plastičnih nakupovalnih vrečk in ne v spremembe ravnanja s temi odpadki (recikliranje, predelava). Direktiva namreč določa cilje preprečevanja odpadnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk:
letna raven potrošnje do 31. decembra 2019 ne sme preseči 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, oziroma do 31. decembra 2025 ne sme preseči 40 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo. Plastične nosilne vrečke kupcem ne bodo več na voljo brezplačno, ceno bo določil vsak prodajalec sam.
Mojca Zemljarič
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 25. novembra 2016
Piše: Dani Zorko • Islandija (12.)
OVEN (21.3. - 20.4.)
Jökullsarlon, ledeniški biser
Amfibijsko vozilo v akciji
Na poti sem bil ujet v sendviču med morjem in ledenikom. Na moji levi me je ves čas spremljal ledenik Vatna, na katerem sem čez čas uzrl tudi najvišji vrh dežele, Hvannadalshnukur, ki v višino meri okoli 2.109 metrov, njegova prejšnja znamka kakšnih deset let nazaj pa je znašala deset metrov više. Ledenik pač, nikoli nič ni enako. Zanimivo je bilo to, da sem praktično z iste višine z morjem lahko gledal tudi najvišji vrh, torej celoten višinski razpon države. Še vedno me je imelo, da bi se priključil kakšni skupini in se podal na vrh, vendar so me poučili, da je v tem letnem času večina ledenih mostičkov, ki zamrznejo pozimi in ki so nujni za nekatere poti, že staljenih.
Na sporedu nisem imel veliko vožnje, tako da sem kmalu zagledal skupine vozil, ki so se ustavljale ob straneh. Enako sem naredil tudi sam in odprl se mi je prekrasen razgled na ledeniško jezero, ki je obdano z ledenikom. S skupnim imenom se območje imenuje Jokullsarlon, predstavlja pa eno izmed čudes, ki so enostavno dostopna tudi nava-
dnim smrtnikom. Predstavljajte si ogromno jezero, na katerem plava nešteto koščkov ledu. Od jezera vodi naravni kanal v Atlantski ocean in tako lahko v živo spremljaš, kako kos ledu potuje na odprto morje in tam izgine. Ta prostor je bil v preteklosti tudi prizorišče snemanja različnih filmov, med drugim tudi vsem znanega Jamesa Bon-da. Ob jezeru imajo postavljen kompleks objektov za obiskovalce, kjer je vedno veselo. Zanimiv je ta njihov sistem strežbe kave. Močno kavo, kuhano v loncu, si lahko postrežeš kar sam iz termovke. Plačaš samo lonček in že lahko točiš, kolikor hočeš. Tudi na bencinskih črpalkah in drugih javnih prostorih. Od sanitarnih, trgovinskih in restavracijskih prostorov pa je pot vodila naprej na manjši hribček, kjer pa je pogled izjemen. Tam so se vsi fotografirali in kar naenkrat sem imel polne roke dela, saj so mi kar tiščali fotoaparate in telefone v roke, da sem izgledal kot malo več vredna novoletna jelka. Seveda sem se naredil profesionalca in posnel krasne fotografije z lepim ozadjem.
Za obiskovalce so imeli na voljo prav prirejeno amfibijsko vozilo. To je vozilo na kolesih za po kopnem, konstruirano pa je tudi tako, da plava na vodi. Imelo je za en dober avtobus sedežev, polurna vožnja pa stane okoli dvajset evrov. No koncu pride lep račun, nimaš kaj... Zaradi oblike obale so ga od časa do časa morali celo potegniti iz vode, drugače pa ni imelo težav. Vseeno se je ob lepem vremenu tam trlo obiskovalcev, ki so potem lepo pluli med kosi ledu in seveda raje gledali v kamero kot pa okrog. Mene to niti ni mikalo, saj se je mogoče udobno sprehoditi okoli jezera, kjer vidiš še več. Tako sem v enem majhnem zalivčku opazil tudi družinico tjulnjev, ki jih vsakodnevni vrvež očitno ni motil. Drugače pa v okolici ledenikov nikjer nisem opazil kakšnih kopenskih živali, ampak sem moral znova počakati na zeleno barvo pokrajine. No, če izvzamem različne vrste ptic.
Na drugi strani jezera pa sem uzrl zanimiv prizor. Tam je bila ena skupina pobov, ki se je na lepem slekla in se po kratkem tipanju pognala v vodo. Ker se led
Še vedno sem bil na južni strani države in se pomikal proti vzhodu, vreme pa mi je presenetljivo dobro služilo. Glede na to, da je celo v planinah lažje napovedati vreme kot pa na Islandiji, sem bil tega še posebej vesel. Moj naslednji cilj, ki sem si ga določil kar sproti, je bil Jokullsarlon, ledeniški biser te prekrasne dežele.
«a
Foto: Dani Zorko
blešči z vseh strani, najprej nisem dobro videl in sem celo mislil, da so se slekli do golega, nato pa sem k sreči ugotovil, da samo do kratkih hlač. Ta bi bila dobra, da bi sredi ledenika odkril plažo za nagce . Vodo sem kar nekajkrat preizkusil in bila je ledeno mrzla. Dobesedno. Radovednost mi ni dala miru, tako da sem nadaljeval pot do njih. Kot mali otroci so mi mahali iz vode, jaz pa pač njim nazaj. Bolje to, kot da me prebutajo, smo včasih rekli. Po kratkem pogovoru sem izvedel, v čem je skrivnost. Pod vodo je bil namreč manjši gejzir, ki je toplo vodo pošiljal navzgor, da je bila točno na teh nekaj točkah vse do vrha dovolj topla, da si lahko preživel lep čas v vodi. Ja, dobro so to izvohali. Podoben pojav sem videl že drugje po svetu, da so se sredi mrzlih rek pojavljali gejzirji, ki so ustvarili naravne tolmune za kopanje. Razposajeno skupino sem zapustil s tiho željo, da kljub vsemu nobeden ne pobere kakšne pljučnice, ker je bil najbližji zdravnik vsaj kakšnih 100 kilometrov stran. Zadovoljen s krasnim dnevom sem se napotil naprej.

energije, dobre volje in priložnosti. Pomembno bo, da se boste postavili zase in za tiste reči, ki so vam blizu. Na poslovni poti se vam bo odprla ugodna priložnost. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni. Blagodejen učinek bo imel sprehod.
ici (21.4. - 20.5.)
Označevala vas bo posebna čustvena skladnost. Vaše misli bodo zelo neutrudne in usmerjene v določene ugodne priložnosti. Korak za korakom boste sledili svojim sanjam. Sreča se skriva na stranipo-gumnih! Pomembno bo, da se tudi sprostite ob dobri hrani, pijači in
DVOJCKA
^ (21.5. - 20.6.)
Ah, ~
Dnevi, ki prihajajo, bodo prinesli paleto ugodnih presenečenj. Na delovnem mestu bo zelo prijetno. Fizično energijo boste morali bolj usmeriti in tako pridobiti nove obveznosti. S svojim znanjem radi pomagate drugim ljudem. Prisluhniti boste morali glasu svojega srca. Srečen dan: sreda.
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Kovali boste načrte pri-
hodnosti. Toda zadeve se bodo kmalu spremenile. Nekaj zdrave previ- ade dnosti ne bo odveč v pogledu službe. -s Po drugi strani je res, da se sreča "§ skriva na strani pogumnih. Teden ;g ' na bolje. Cas §
J . NI
t namenjen za veselje.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
V osnovi vas bodo privlačile lepe in skladne stvari. Odločno boste stopili v ospredje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Priložnosti se bodo odvijale O tudi v svetu poslovnosti. Seveda boste finančno prej kot ne obremenjeni, kajti denar tako prihaja kot odhaja.
STRELEC v (23.11. - 21.12.)
Označevala vas bo drzna energija. Preizkusili se boste
R
dobro. Mnogi predstavniki bodo blesteli pri zimskih radostih. Pomembno bo narediti prerez in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se bodo zadeve odvijale po
A. RAK
(21.6. - 22.7.)
Pred vami bo družaben teden. Mnogo bo pogovorov in izmenjave mnenj. Na delovnem mestu si boste morali vzeti čas zase in delo razporediti po svojih zmožnostih. Pogovori bodo odprli vsa zaprta vrata. Poglobiti se boste morali v tista dela in opravila, ki ste jih odlašali.
m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.)
Umetnost vam bo pomagala na razpotjih življenja. Jasno bo, da vas bo sprostila glasba. Polni boste tudi navdiha in kreativnosti.
K
mir in
razreševanje starih zadev. Največ se lahko naučite od svojih otrok. Na delovnem mestu bo štela premišljenost cija.
devica
J (23.8. - 22.9.)
Vaši koraki bodo majhni, a odločni. Zgodilo se bo, da se boste znali na pravilen način sprostiti. Tako bo življenje postalo prava »zimska «pravljica. Obremenjevali vas bodo odnosi na delovnem mestu, ampak v tem primeru pomaga pogovor. Vzemite si čas za prijatelje in se veselite življenja.
O
poti, ki ni pričakovana.
^ KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Zrno modrosti tega tedna bo pogovor. Notranji nemir vam bo pomagal, da boste lahko naredili določene zaključke in se sprostili. V ljubezni bo romantično in intenzivno. Zanimivo je, da boste potrebovali tudi družbo in prijatelje. Odpirajo se vam nove možnosti za uspeh.
VODNAR (21.1. -18.2.) o
Mavrica upanja vas bo objela napodročjuprijateljstva. Planetne energije vam bodo naklonjene na delovnem mestu. Dobro se boste ujeli v določene nove obveznosti. Izobraževanje bo vaša strast tudi v p prostem času. Sprostili vas bodo magični trenutki v dvoje.	<e
E
m&l ribi !
(19.2. - 20.3.) I
Sprejeti boste morali f diplomatsko rešitev. Jasno bo, da bo g vaše življenje prineslo paleto ugo- m dnosti in novih obveznosti. Prebira- -g nje pravljic vam bo vlilo zaupanja. & V prvi dneh tedna boste iskali na | delovnem mestu lažjo pot. Vendarle ~ se samo počasi daleč pride. Sprostila § vas bo narava.	j®
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
1 Davčna številka: ■
1 Telefon: _
i Datum naročila: i Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Foto: Dani Zorko
Namakanje v mrzli vodi ni samo šport za Ruse.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
petek • 18. novembra 2016
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mala Nedelja • Kronanje vinske kraljice
Srbija • Koranti Poetovio na obisku v Mužlji
Krono so nadeli Dasi Horn
Študentka kadrovskega menedžmenta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede prihaja iz priznane vinogradniške družne.
Društvo vinogradnikov Mala Nedelja deluje 17 let, vsa ta leta pa skrbi za strokovno rast vseh, ki imajo željo po dodatnih znanjih na področju vinogradništva in kletarjenja. Pomembna društvena dejavnost so družabna srečanja. Eno takih je tudi kronanje vinske kraljice društva, ki ima nalogo, da promo-vira vina, kraje, ljudi in njihovo delo. Kraljico izbirajo na dve leti, zato so tokrat krono nadeli deveti po vrsti. Kandidatke morajo pokazati teoretično znanje s področja vin, kulture pitja, vinogradništva, poznati morajo prleške kraje in kulinariko. Deveta vinska kraljica, Martina IX., je postala Daša Horn, ki prihaja iz znane vinogradniške družine Horn. Njena prva
spremljevalka je postala Tina Petek, druga spremljevalka pa Nuša Svenšek. Lento in krono je Hornovi, 20-letni študentki kadrovskega menedžmenta na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, nadel predsednik društva Anton Žinko.
Daša Horn prihaja iz znane vinogradniške družine. Njenega očeta Danila Horna imenujejo nekateri kar očeta sodobnega vinogradništva v širši okolici Male Nedelje. Bil je tudi pobudnik in ustanovitelj Društva vinogradnikov Mala Nedelja, ki ga je vodil petnajst let. Nova vinska kraljica je odraščala v vinogradniškem okolju, kar ji bo nedvomno v veliko pomoč pri njenem najpomembnejšem poslanstvu v dveletnem man-
MZK
elektro
Smo renomirano podjetje z večletnimi izkušnjami z delom v tujini. Zaradi povečanja obsega del zaposlimo večje število:
elektromonterjev
(elektrikar, elektrotehnik, inž. elektrotehnike)
monterjev.
Za več informacij pokličite na tel. št.: 02/771 0823 oz. pošljite vlogo na email: info@mzkelektro.si
PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN
Uživaj lahkotno. Uživaj odgovorno.
i no
mlado
12.2016
od 16.00 do 20.00 ure v Qcentru na Ptuju .
O.Q center flL. ir^
Vabljeni! Welcome!
Willkommen!
»
Bravo, Slovenci!«
Foto: MS
Daša Horn bo dve leti nosila krono in lento vinske kraljice Društva vinogradnikov Mala Nedelja.
datu: promociji prleških vin, dvigu kakovosti vin in promo-viranju kulture pitja žlahtne vinske kapljice. Kronanju sta prisostvovali aktualni kraljici Ana Kocjan (Kog) in Tadeja Heric (Ljutomer), Hornovo pa so ob tej priložnosti sprejeli v Klub Martina, ki združuje nekdanje in sedanje vinske kraljice Ljutomera in Male Nedelje.
MŠ
Člani društva Koranti Poetovio Ptuj smo se 4. novembra 2016 udeležili XI. pastirskega dneva v srbskem kraju Mužlja. Ta tradicionalna prireditev je mednarodna in ima poudarek na pokanju z biči in kuhanju ovčjega paprikaša.
Na teh igrah se je ponovno pokazalo, kako smo Slovenci in naše Kurentovanje cenjeni v Republiki Srbiji.
Ob nastopu naših pokačev so gledalci onemeli in vsi v en glas glasno vzklikali: »Bravo Slovenci!«
Pomerili smo se tudi na tekmovanju v kuhanju paprikaša. Naši kuharji so bili tako uspešni, da smo se uvrstili na 1. mesto in prejeli zlato medaljo za najboljši paprikaš in dekoracijo.
Med kuhanjem smo izkoristili priložnost in jim predstavili tudi našo jed. Naš domači kruh, zaseka in čebula so nekaj posebnega za te kraje. Na našem degustacijskem prostoru je bila vedno gneča. Za našo domačo malico in pijačo smo
bili deležni veliko pozornosti in pohval. Tudi mi sami smo lahko malo bolj ponosni na to hrano.
Priznati moramo, da smo uspešno in dostojno predstavili naše običaje ter vse navzoče
I M_I Z A R S T V □
zamuda
Telefon 02 748 10 56, SpuhljalOOC, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si
PRODAJA:
◦	OKOVJA ZA POHIŠTVO
◦	RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ
◦	KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE)
◦	LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE
povabili na naše tradicionalno Kurentovanje 2017.
Na svečanem sprejemu smo organizatorju in vodstvu izročili priznanje in medalje Društva korantov Poetovio Ptuj, ki smo jih izdali ob svoji 30-letni-ci delovanja.
Navezali pa smo tudi precej stikov, posebej še z rusko manjšino na Madžarskem in romunsko delegacijo.
Teh iger sva se udeležila tudi dva princa ptujskega karnevala, princ Zoki II. in princ Cajn-ko Friderik V. Janko Levanič pa je skrbel za fotografski del.
Branko Cajnko
nezadržno se približuje za mnoge najlepši in najbolj čaroben čas leta, ko si zaželimo veliko dobrega in si poklanjamo drobne pozornosti. Pravijo, da je doživetje najlepše
darilo in čarobno doživetje bi vam radi poklonili tudi mi. Vabimo vas, da se nam 10. decembra pridružite na raziskovanju Budimpešte. Prestolnica ob Donavi je zaradi svoje slikovite lege, veličastnih cesarskih zgradb ter posebnega temperamenta vselej privlačen turistični cilj. Peštanski bregovi Donave in bogato okrašeno staro budimsko mesto ter omamni vonj, ki se bo širil z bogato založenih božičnih stojnic nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Za konec nepozabnega dne bomo zavili še v tipično madžarsko čardo, kjer nam bodo na pristen način predstavili madžarsko kulturo, kulinariko in glasbo. Doživetij polno leto bomo tako sklenili ob veselem druženju, okusni večerji, živi glasbi ter tudi rujni kapljici, ob kateri bomo nazdravili na poln koš doživetij tudi v prihajajočem letu.
Informacije in rezervacije: Turistagent Ptuj, Miklošičeva 2, tel. 74 81 880, in Turistagent Maribor, Mlinska 28, 23 50 204.
Šia/erefo'TEDNIK ^
Vstopnice oo 10 eur so na volio na vseh orodainih mestih Eventim in na blagaini družbe Radio Tednik Ptu
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 25. novembra 2016
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Destrnik, Občino Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas.
Vidimo se v torek, 29. novembra, ob 18.00vVolkmerjevem domu kulture na Destrniku.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
smore
BACS
SMORE
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Lovrenc na Pohorju in Osnovno šolo Lovrenc na Pohorju vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Lovrenc na Pohorju.
Vidimo se v sredo, 30. novembra, ob 18.00 v Kulturnem domu Jožeta Petruna.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstopjeprost.

1 PILOT
0 ifiîic GbetoaeL	BAGS
^sazas assgässs. smore smore
GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZI L. PLAČILO TAKOJ.
030 340 800
1 AVTO PROFI PTUJ1
www.avtoprofi.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
BMW X6 3.0 D	2008	26.990	ODLIČEN	ČRNA
FORD FUSION	2009	4.190	ODLIČEN	SREBRNA
HYUNDAI TERRACAN 2.9	2003	3.990	1. LASTNIK	SREBRNA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
OPEL ASTRA KAR.	2011	8.990	ODLIČEN	MODRA
OPEL COMBO 1.7 DTI	2008	4.290	KLIMA	MODRA
CITROEN C3	2010	5.990	1. LASTNIK	ČRNA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	UMUZINA	BELA
SEAT IBIZA 1.0	2000	1.190	1. LASTNIK	RDEČA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SRBRNA
SUZUKI SWIFT 1.3	2006	3.990	ODLIČEN	RDEČA
VW PASSAT 1.6 TOI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4	2010	8.990	ODLIČEN	MODRA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
PRODAJA
SERVIS MONTAŽA
Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si
.......Izsuševalniki vlage „ ...
Stacionarni grelniki	Ventilatorji
I 08:00 Z glasbo do srca: 3.del 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11 lOO Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Nove pridobitve v PGD Možkanjci 21:00 Utrip iz Ormoža I 22:00 Glasbena oddaja
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEONIK »oi na »plelnlh straneh
HWH.liptV.ll
08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Iz mosta vino, pridi na Hajdino 11:00 Ljudski pevci na Selih 13:00 4. Klošterski večer 15:00 Nove pridobitve PGD MoSkanjci 17:00 Seja sveta Destrnik - posnetek 20:30 Marti nova nje v Sta ršah 21:30 Video strani
08:00 Godemo in pojemo v korantovi dež. 09:30 SKL
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Destrnik - ponovitev 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje ljudskih pevcev
v Majšperku; 1. del 20:00 Marti nova nje v Bukovcih 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka
program V 2IVO tudi preko spleta
www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inFo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340
08:00 Martinovanje v Pobrežju 10:00 SKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v iivo 18:00 Ljudski pevci na Selih 20:00 Martinovanje v Bukovcih 21:30 Godemo in pojemo v korantovi deželi
Silver ine
-Naše gore Štumf—
www.silverline.sl
Oporne kompresijske nogavice SILVERLINET
J POKLIČITE NA
27,90 EUR 080 30 25
Ugodna ponudba za bralce Štajerskega tednika


PETKOV VEČER
Bodite nocoj O družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
			OPR.	
AUDI A4 MULTITRONIK 2.0TDI	2013	17.990	1 .LASTNIK ODLIČEN	Več BARV
Skoda yeti 2,0 tdi cr dpf 4x4	2012	13.490	1 .LASTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC 1,41 LS KLIMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METALIC
MERCEDES BENZ CRAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
bmw 520D TOURING	2012	20.990	1 .LASTNIK JSNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI avt.kuma	2009	6.490	1 LASTNIK ODLIČEN	RDEČ
RENAULT CLI01,5 DCIAVTOM.KLIMAALU 15 COL	2006	1.990	1 LASTNIK ODLIČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1 LASTNIK ODLIČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	odličen 4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI -MOD. 2006	SV. MODRA METALIC
CITROEN XSARA PICASSO 1,8i16v	2003	1.990	1 LASTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA2.0 CDU COSMO	2013	10.990	1 lastnik odličen	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1 lastnik odličen	SREBRNA
AUDI 03 2,0 TDI	2012	21.490	1 LASTNIK ODLIČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.lastnikt0p OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TDI	2011	8.990	1 lastnik	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.tDpavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenl	Oprema	Barva
land rover discovery iii 2.7 dv6avt.	2007	10.950,00«	serv. knjiga	kov. Črna
volkswagen sharan 2.0tdi bluemo. comf.	2011	15.390,00«	serv. knjiga	kov. Črna
daciasandero 1.616v stepway	2011	6.250,00£	33.290 prev.	kov. srebrna
volkswagen pol01.416v comfortline	2011	7.290,ooe	prvi last.	k0v.crna
citroenxsara picasso 2.0hdi exclusive	2006	3.740,00c	prvi last.	kov. siva
peugeot 2071.416v urban move break	2012	7.300,ooe	33.115 prev.	kov. srebrna
renault modus grand 1.216v expression	2008	4.650,ooe	klima	kov. viola
volkswagen caddy 1.6tdi furgon	2014	9.900,00«	prvi last.	bela
renault scenic 1,5 dciauthentique	2004	2.990,00«	klima	kov. bordo
opel meriva 1.416v essentia	2006	3.690,00«	klima	kov. siva
renault megane berline 1.5 dci expression	2009	6.550,00«	prvi last.	kov. modra
ford fusion 1.616v fresh	2007	4.180,00«	prvi last.	kov. sv. modra
citroen g 2.0 hdi sxlimuzina	2004	2.790,00«	serv0 volan	kov. srebrna
volkswagen bora 1.6 basis	2000	1.790,00«	klima	kov. srebrna
renault megane cabriolet 1.9 dci privilege	2005	3.990,00«	avt. klima	kov. Črna
renault cli01.216v gt 20th aniversary	2010	5.150,00«	prvi last.	kov. siva
citroen c5 2.0 hdi tandence	2011	9.400,00«	prvi last.	kov. Črna
opel astra 1.7 cdti active	2013	11.000,00«	52.255 prev.	kov. siva
mercedes-benza180cdi classic	2010	8.800,00«	klima	kov. siva
opel zafira1.816v enjoy, 7 sedezev	2006	4.400,00«	prvi last.	kov. siva
[ PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
*a* » •
* • • v. /
PISANA ■ ZABAVNA • Air
www.radio-tednik.si
PETEK 25. november 7:30 Glasbena osmica (tuja}, pan. 8:00 Kuhinjica, pon. 8:25 SKL S03E07, pon. 8:50 Otroci pojejo Slovenske pesmi, pon. 11:05 Regi Gorisnio, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Mura Raba S01E19 12:45 Sport(no): Jože Dajnko, pon. 13:15 PNK: Aleksandra Farazm, pon. 13:45 Glasba za vse, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:05 Zgodba o gradu Tumifce, pon. 19:35 Na obisku
pri bratih Dominikancih, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Vsega je kriva Nina, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Charlie Chaplin festival, pon, 23:30 Vdeostrani SOBOTA 26. november 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 SKL S03E07, pon. 8:25 Charlie Chaplin festival, pan, 9:45 Charlie Chaplin Easy Street, pon. 10:10 Charlie Chaplin ¡migrant, pon. 10:30 Charlie Chaplin Shanghaied, pon. 11:00 Glasba za vse, pon, 11:30 Sekvenca, pon. 11:45 Art Stays 2016, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Minuta za MS MOR pon. 13:40 PNK: Aleksandra Farazin, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Portal, pan, 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse 19:20 Glasbena osmica [tuja}, pon. 19:50 Him Campus, pon. 20:00 Ptujska kronika, pori. 20:25 Darfur: Vojna za vodo, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Športno): Jože Dajnko, pon.
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
NEDELJA 27. november 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:30 SKL S03E03 8:55 Charlie Chaplin festival, pon. 10:15 Darfur Vojna za vodo, pon. 11:45 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Portal, pon. 12:35 Gostilna »Pr Francet« 13:30 Videostrani 16:15 Regi Gorišnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo,), pon. 19:15 Glasba za vse, pon. 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Pridelava plodovk, pori. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Minuta za MS MOR p. 23:40 Videostrani
; pon.
' pon.
PONEDELJEK 28, november 8:00 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 SKL S03E08,pon. 9:20 Minuta za MS MOP ( 10:35 Kuhinjica 11:25 Glasba za vse, pon, 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Sekvenca, pon. 12:40 Pogfed nazaj, pon. 13:00 Charlte Chaplin festival, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon, 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasba,pesem združuje,: 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Sport(no): Jože Dajnko, pon, 22:55 Povabilo na kavo:
Aleksandra Farazin, pon. 23:25 Videostrani
, pon.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 1S. novembra 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz dostava. Popravilo elektronskih naprav Jurič, s. p., 041 631 571.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVCOKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno -topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Telefon 041 403 713.
Prireditvenik
PRODAM prašiče od 110 do 180 kg. Tel. 719 80 82.
KUPIM nakladalko v kakršnemkoli stanju in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 368 437.
V OKOLICI Juršincev oddam v najem vinograd, bele in modre jurke. Tel. 031 744 943.
PRODAM bikca in teličko simental-ko, težko po 150 kg. Telefon 031 532 785.
ZENITNE PONUDBE
45-letni, iz 03, normalne postave, 185/90, pošten in iskren, s hišo in avtom, išče resno žensko do 45 let za druženje, medsebojno pomoč in skupno prihodnost, pri meni ali tebi. Lahko me pokličeš ali pošlješ sms. Telefon 070 190 241.
MOTORNA VOZILA
PRODAM avto Seat Cordoba letnik 1998, v celoti ali po delih. Tel. 070 802 703.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU, na Volkmerjevi cesti, v vrstni hiši oddamo v najem garsonjero. Informacije na 031 503 142.
V	NAJEM oddam 60 m2 opremljenega stanovanja v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079.
V	NAJEM oddam enosobno stanovanje, 40 m2, 2. nadstropje, na Rimski ploščadi 10, za dobo do 1 leta. Tel. 041 323 992.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Paci-nju. Telefon 031 719 403 ali 041 843 780.
Petek, 25. november
09:30 Ptuj, Mestna tržnica, 1. nacionalne igre v ločevanju odpadkov, podpora projektu 20 za 20
09:30 Ptuj, refektorij dominikanskega samostana, 7. posvet slovenskih umetnostnih zgodovinarjev: Turizem in umetnostna dediščina
16:00 Stoperce, dom krajanov, Cecilijin koncert
18:00 Ptuj, Narodni dom, srečanje s kulturnim programom v počastitev Dneva Rudolfa Maistra
18:00 Podlehnik, viničarski muzej na Gorci, kulturni večer dramske sekcije KD Podlehnik, če bo sneg, bo prireditev v Kulturnem centru v Podlehniku
18:00 Vitomarci, Večnamenska dvorana, vinsko-kulinarična prireditev Vino v čaši pri Andraši
19:00 Ptuj, Sladka kavarna, Vičava, literarno srečanje, predstavitev pesniškega prvenca Teci, Amai, teci Vesne Kukič
19:00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, 22. dobrodelni koncert Karitas ptujske in završke dekanije
Sobota, 26. november
07:30 Črešnjevec, avtobusna postaja OŠ Črešnjevec, Izlet z Bistriškim škratom v
Kumrovec in Terme Tuhelj 15:00 Gerečja vas, gasilski dom, 14. tekmovanje žensk v kartanju Paver šnops 17:00 Ptuj, grad, viola Antona Pelizona, izjemna pridobitev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, na Pelizonovo violo bo ob spremljavi bratov igral violist Andrej Feguš
18:00 Vitomarci, telovadnica OŠ, osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku
s pogostitvijo, pogostitev in družabno srečanje z ansamblom Trubadurji 19:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, 9. koncert FS KD Cirkulane Sanjal sem
Nedelja, 27. november
09:00 Makole, trg, Andrejev sejem v Makolah, ob 8. občinskem prazniku, kulturni program, godba na pihala, maša, razstave kmečkih jedi, fotografij in slik, razglas o dogajanju v Makolah FS PD Anice Černejeve 09:30 Leskovec, pred mrliško vežico, odprtje mrliške vežice v Leskovcu, maša v
cerkvi sv. Andraža, pogostitev v gasilskem domu 10:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, otroška predstava Dino in čarobni Toni 10:00 Vitomarci, trg pred cerkvijo, praznik sv. Andraža, godba na pihala, maša,
žegnanje, pogostitev in promocija domačih društev 18:00 Majšperk, KPC, gledališka predstava Poroka z dolarji 18:00 Bukovci, večnamenska dvorana, 2. koncert ženske pevske skupine Florina, Obleka ne naredi človeka
Ponedeljek, 28. november
17:00 Ormož, Mladinski center, predstavitev knjige Deček s tatujem na srcu
Simona Mičica, knjiga o tabuju spolnih zlorab 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Psihoretorika
Program TV Ptu		Jt ( I1MÍK f/AMtli* )
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Koncert narodno-zabavne glasbe: Prijatelji, ostanimo prijatelji; nastopajo: Vesele Štajerke, Okrogli muzikanti, Ansambel Mira Klinca, ansambel Modrijani, Helena Blagne, Tone Fornezzi Tof, Polka Vinko Šimek, humorist Klobasekov Pepi, folklorna male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukc		
		punce, Kičo Slabinac, skupina Torbarji. Pred ija Tinček Ivanuša.
Grand Hotel Primus
Terme Ptuj
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, telefon (02) 582 1401.
KUPIJO traktor, kosilnico Gorenje Muta ali BCS. Telefon 041 235 349.
PRODAM prašiče, težke od 25 do 80 kg, ter merjasca, težkega 350 kg. Telefon 040 764 020.
PRODAM prašiče, težke od 60 do 70 kg. Cena 90 € za žival. Tel. 031 401 683.
PRODAM bio gnojilo - konjski gnoj, 60 kg v vreči, vreča 7 €, na 10 vreč 1 l bučnega olja. Tel. 02 720 81 08 ali 031 273 577.
PVC okna, vrata, senčila
REZERVACIJA OMIZJA:
T: 02 74 94 506 E: hotel.primus@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com
AKC0ÄA PONUDBA V MESNQCAH JOETA FONKGUŠTA
MESO IZ TUNKE I SAMO 4,95 €/KG
'KRVAVICE IN KASNICE I SAMO 3,48 €IKG
SV. PLEČE BREZ KOSTI
SAMO 2,99 €/KG
V PONUDBI TUDI: 0D0JEKVCELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, _JUNEČJA REBRA 3,88 C/KG, Z0RJEN ROZBIF IN SE MNOGO VEČ..._
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
A.
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...
(Tone Pavček)
SPOMIN
23. novembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš mož, oče in dedek
Franc Vaupotič
Z MESTNEGA VRHA 17
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Vsi njegovi
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V	SPOMIN
V	soboto, 26. novembra, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica in oma
Silva Golob
IZ ZIDANŠKOVE ULICE 26 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče ter jo ohranjate v spominu.
Vsi njeni
Z žalostjo smo sprejeli vest, da se je poslovil naš sodelavec
Jožef Botolin, gr. ing.
Njegovo aktivno in požrtvovalno delo v naši družbi nam bo ostalo v trajnem spominu.
Cestno podjetje Ptuj, d. d.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, dom tako je tih in prazen, ker te več med nami ni, le daleč si.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Ivane Kurnik
IZ KICARJA 42 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se g. župniku za obred in sveto mašo, govorniku Danilu za poslovilne besede, pogrebnemu zavodu, zastavonošem ter pevcem za odpete pesmi slovesa.
Iskrena hvala Pošti Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Breg in delavcem EE Sistemi.
Posebna zahvala sosedi Anici, Vesni in botri, ki ste nam veliko pomagali v času njene dolgotrajne bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njeni najdražji
SPOMIN
13. decembra bodo minila 3 leta, odkar nas je zapustil
Jožef Kurnik
IZ KICARJA 42
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Mestni kino Ptuj
Petek, 25. november: 16:00 Variana: Iskanje bajeslovnega otoka; 18:00 Nočne ptice; 20:00 Ko imaš 17 let. Sobota, 26. november: 10:00 Kinoskop: Ernest in Celestina in delavnica - akvarel s Tjašo Cuš; 16:00 Variana: Iskanje bajeslovnega otoka; 18:00 Ko imaš 17 let; 20:00 Pr Hostar.
Nedelja, 27. november: 16:00 Variana: Iskanje bajeslovnega otoka; 18:00 Ko imaš 17 let; 20:00 Nočne ptice.
Videm • Zagorelo v večstanovanjski stavbi
Hišo jim je uspelo rešiti
V noči s ponedeljka na torek je zagorelo pri Širovnikovih v Vidmu pri Ptuju. Starejši moški se zaradi opeklin in poškodb dihal zdravi v bolnišnici, nastala pa je tudi znatna materialna škoda.
Ognjeni zublji so najbolj poškodovali kuhinjo.	77, na zunaj skoraj ni opaziti.
Požar je izbruhnil na starem radijskem sprejemniku v kuhinji v pritličju večstano-vanjske stavbe. Najprej ga je skušal pogasiti 74-letni moški, ki se je ob tem huje opekel, klic na pomoč pa je v man-sardo slišal njegov 49-letni sin. Ta je očeta in štiri druge stanovalce evakuiral iz hiše, nato pa z gasilnim aparatom omejil požar. Po besedah očividcev so se tako gasilci kot reševalci na klic odzvali izjemno hitro.
Z Uprave RS za zaščito in reševanje so sporočili: »Pri požaru sta se dve osebi poškodovali. Reševalci Nujne medicinske pomoči Ptuj so eno
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO /v/i	„.,..
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČN0SVET0VANJE I -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA IE - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI H
ZELO UGOIMČ
osebo z opeklinami prepeljali v Univerzitetni klinični center Maribor, druga pa je sama poiskala pomoč v Splošni bolnišnici Ptuj.« Huje je poškodovan oče, lažje sin. Požar so pogasili gasilci Prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Videm pri Ptuju in Tržec, ki so
nato prostore tudi pregledali s termo kamero.
Poveljnik PGD Videm in vodja intervencije Jože Šmi-goc je pojasnil, da je akcija potekala dobro in hitro: »Požar smo omejili, da se ni razširil še v zgornje prostore. Dim in ognjeni zublji so zgornje nad-
stropje sicer dosegli, niso pa bili dovolj močni, da bi se požar razširil še tja.« Pri gašenju je sodelovalo 12 videmskih in 10 trževskih gasilcev s petimi gasilskimi vozili. Hišo je najbrž rešila uporaba gasilnega aparata, zato poveljnik svetuje: »V kuhinji vsakega gospo-
dinjstva bi moral biti prostor za gasilni aparat!«
S Policijske uprave Maribor so sporočili, da je v požaru nastalo za okoli 25.000 evrov materialne škode. Dim je objekt tako močno poškodoval, da je trenutno neprimeren za bivanje. Lastniki hiše so
se pospravljanja in popravil že lotili, pri tem pa jim bodo pomagali družina in prijatelji. Silvo Širovnik, ki mu je iz hiše uspelo rešiti vse ostale stanovalce, je povedal: »Smo kar začeli, nimamo česa čakati. Življenje gre naprej ...«
Eva Milošič
Lenart • Konec podjetja Lentherm?
Konec agonije, delavci vložili predlog za stečaj
Približno 50 delavcev lenarškega podjetja Lentherm, ki že tri mesece niso prejeli plač, je v četrtek pri okrožnem mariborskem sodišču vložilo predlog za uvedbo stečajnega postopka. Proizvodnja v družbi že nekaj časa stoji, delavci na domu stavkajo od septembra, prave rešitve pa na vidiku ni.
Po več tednov trajajoči negotovosti usode lenarškega podjetja Lentherm ter številnih praznih obljubah o potencialnih investitorjih so naveličani in izigrani delavci na ponedeljkovem sestanku s predstavniki sindikata SKEI in večinskim lastnikom Damirjem Jelenkom dokončno odločili, da bodo vložili predlog za stečaj. »Čeprav smo na ponedeljkovem sestanku pričakovali,
da bo večinski lastnik podjetja Jelenko prinesel kakšno dobro novico glede rešitve podjetja, je žal prišel povedat, da je obupal in da tudi sam podpira stečaj. Delavci so dokončno rekli, da bodo podali predlog za stečaj«, je povedal prvi mož podravske območne organizacije sindikata SKEI Martin Dular. Obupani zaposleni so sicer podpise za vložitev stečajnega postopka
zbrali že v začetku novembra, a so podjetje lahko poslali v stečaj, ko jim je zapadla tretja plača. »Daleč od tega, da bi si želeli stečaj. Želeli smo dobre novice, a jih žal ni bilo,« je pri tem še poudaril Dular.
Kot smo že poročali, so več tednov trajajočo agonijo spremljala številna preigravanja lastnikov in direktorja Ivana Vo-grina. Nekdanji poslanec in žu-
pan Vogrin, ki je tamkajšnje zaposlene najbolj razjezil, ko jim je znižal plače, je obljubljal številne nove potencialne investitorje, med njimi tudi Gašparja Gašparja Mišiča. Nazadnje pa se je kot potencialni novi lastnik delavcem predstavil Maximilan Slavič. A so vsa zagotovila o rešitvi podjetja splavala po vodi. Dodajmo še, da je Vogrin, od katerega so sicer delavci vse od
poletja zahtevali odstop, v začetku novembra vložil predlog o prisilni poravnavi. Sodišče o
tem še ni odločilo. Če bo prišlo do stečaja podjetja, ki je nazadnje zaposlovalo 52 ljudi, bo to lahko pomenilo hud udarec za občino in okolico. Nekateri izmed njih so sicer že sami dali odpoved, saj niso mogli zdržati brez prihodkov. V primeru stečaja bi se večina delavcev po Dularjevih besedah lahko hitro zaposlila, saj ga nekateri delodajalci v zvezi s tem že kličejo.
Monika Levanič
Lenarško podjetje se tri desetletja ukvarja s proizvodnjo izdelkov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju prostorov, kot so grelniki vode, solarni kolek-torji, toplotne črpalke, hidroforji in zalogovniki toplote. Večinski lastnik podjetja je Damir Jelenko, manjšinski pa Ivan Vogrin, ki družbo vodi od marca letos.
Napoved vremena za Slovenijo
Za sveto Katarino če dežuje, tedaj bo vlažna zima,, če pa je takrat sneg, bo snežena.
Danes bo oblačno. Dež se bo popoldne na zahodu nekoliko okrepil in počasi širil proti vzhodu. Na severovzhodu bo do večera še povečini suho vreme. Jugo ob morju bo oslabel.
Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 10, na Primorskem okoli 13, najvišje dnevne od 9 do 14, ob morju do 16 stopinj C.
Obeti
V	soboto bo oblačno, dež bo dopoldne postopno ponehal. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja.
V	nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Po nižinah bo precej megle ali nizke oblačnosti.