JUNIJ 1 S Srce Marije 2 N 3. pobink. 3 P Klotilda 4 T Kvirin, škof 5 S Bonifacij, šk. © 6 Č Norbert 7 P Filip, d. 8 S Medard. škof 9 N 4. pobink. 10 P Marjeta 11 T Barnaba KANSKI LOVENEC mn BmiMSKi pst i mmm « Km f«r» H Mu-ei — f» inuai! Is —13 Stfi is mmJ StASILQ BLOT. KATOIl DELAVSTVA $ AMERIKI IN URADNO GCASHX) DRUŽBE SV. DRUŽINE V JDOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJE S UilCAGI* ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH« , HOfficial Organ of four Slovenian Organization*} NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PKILJUBLJKK ILOVBNSKt LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH* ŠTEV. (NO.) 108. CHICAGO, ILL., SREDA, 5. JUNIJA — WEDNESDAY, JUNE 5, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Znamenfa, da bo Francija prva Nazi ji koncentrirajo čete na fronti ter napadajo francoska mesta v zaledju. — Pariz bombardiran v ponedeljek. — Možnost, da se resnični napad pripravlja na Anglijo. Pariz, Francija. — Katero od obeh nasprotnic, Anglijo ali Francijo, nameravajo na-ziji vzeti kot prvo na tarčo? O tem se more le ugibati in v resnici se tudi dosti ugiba o tem v obeh prestolicah, Londonu in Parizu. Ve se pa le toliko, da je nazijsko vodstvo odločeno, spraviti na kolena obe deželi in uničiti njuno odporno moč, drugo za drugo. Toda proti kateri bo naperjen prvi smrtni sunek? Iz znamenj bi se dalo sklepati, da bo to Francija, toda Hitler, kakor je to doslej pokazal, je v svojih načrtih nepreračun-ijiv, da navadno udari tam, kjer svet najmanj pričakuje, in enako presenečenje je možno tudi v sedanjem slučaju. Zadostno znamenje, da u-tegne veljati prvi sunek Franciji, se vidi v tem, ker groma-dijo naziji velike sile na raznih točkah ob njeni fronti, od angleškega Kanala tja proti vzhodu do Maginot linije. Še bolj očitno znamenje pa je to, da so nemški aeroplani pričeli intenzivno bombardiranje raznih oddaljenih franco skih mest. Koncem tedna so, kakor je bilo že včeraj poroča-no, napadli Marseilles, ki leži i»a skrajnem jugu Francije, na kar so sledili napadi zopet na isto mesto ter na Lyons in na razna železniška križišča. V ponedeljek pa je nato sledil zračni napad na Pariz sam. Poročilo trdi, da je priletelo nad mesto 155 nazijskih letal, katerih bombe so zadele število važnih poslopij, predvsem pa letališča. S temi napadi na večja mesta imajo naziji očividno namen, povzročiti zmedo v francoskem zaledju, kar bi utegnilo najti odmev tudi med vojaštvom v bojni liniji. Dasi pa so ta znamenja dokaj jasna, da se ima Francija prva pripraviti za napad, vendar utegnejo biti le slepilo, medtem, ko se v resnici izvršujejo priprave za sunek proti Angliji. Opravičilo za to domnevo bi bilo v dejstvu, da je Anglija manj organizirana za obrambo, kakor ,je Francija, ker je pač težko kdaj pričakovala, da bi se morala braniti na svoji lastni zemlji. Tako je možno, da bo Hitler to priliko izrabil ter skušal najprej podjarmiti Anglijo, češ, ,da bo imel potem s Francijo lahko delo, zlasti še, ako mu pomore njegov partner Mussolini. - Katera dežela bo prva na vrsti, se torej ne bo vedelo prej, dokler se napad dejansko ne izvrši. FJAPEŽ APELIRAL NA VELESILE Vatikan. — Papež Pij je napram kardinalom, ki so mu prišli zadnjo nedeljo voščit k godovnemu dnevu, izrazil žalost nad tem, da vojna zavzema čimdalje večji obseg, obenem pa je apeliral na bojujoče se velesile, naj tudi v konfliktih upoštevajo zakone člo-večanstva i;i moralnosti. Prosil jih je, naj se napram civilnemu prebivalstvu v napadenih deželah obnašajo tako, kakor bi želeli, da se drugi obnašajo napram njih lastnemu prebivalstvu. Povdaril je pri tem, da ne čuti nobene pristranosti, marveč, da ljubi Nemce enako kakor prebivalstvo zavezniških držav. Ignorira možnost vstopa Amerike Vlada razposlala zadnje pozive rezervistom. — O Ameriki se trdi, da je njena sila preslabotna, da bi prišla v po- štev. Svetovna razstava v Rimu odložena. -0- Amerika utegne vpeljati obvezno vojaško službo Washington, D. C. — Ako bo v tej vojni Nemčija zmagala, se more pričakovati s skorajšnjo gotovostjo, da se bo v Zed. državah vpeljala obvezna vojaška služba, kakoršna je v veljavi v večini evropskih držav.To se lahko povzema iz številnih glasov, ki se slišijo iz vodilnih krogov. Povdarja se pri tem, da bo to potrebno, češ, da bo Amerika potem sredi med dvema nevarnostima, od zapada cd Japonske, od vzhoda pa od Nemčije. S tem vprašanjem se bavi vojaški odbor poslanske zbornice. Dočim nekateri člani priporočajo, da naj bi se povečala stalna armada na pol milijona mož od sedanjih 227,-000, pa pravijo drugi, da bi bila obvezna vojaška dolžnost bolj poceni, ker bi ne bilo treba dajati takih plač, obenem pa bi se z njo zgradila ogromna rezerva. Eden poslancev Be je-izrazil, da stopi v vojaško starost v Zed. državah vsako leto po poldrugi milijon fantov. Ako bi bilo od teh le polovica telesno sposobnih, bi to dalo deželi vsako leto po 750,000 novincev, kateri naj bi dobivali po eno leto vežbe ter se nato od časa do časa klicali na vaje. DOBRA NOVICA! Lemont, 111. — Slovenske sestre na griču Assisi so pričele z gradnjo svojega novega samo-stanega doma. Sestre javljajo, da ako kateri izmed slovenskih delavcev, bi rad delal pri gradnji tega doma, da je vešč takega dela, naj se javi v uradu sester v Lemontu, kjer bo dobil vse podrobnosti glede zaposlitve, itd. -o- UPIRAJO SE VDANOSTI DO ZED. DRŽAV . i Waxahachie, Tex. — V tukajšnjem mestu je zadnjo nedeljo nastopilo okrog 200 članov neke verske sekte, ki so z gramofonskimi rekordi in potom pamfletov pozivali ljudi, naj odrečejo vdanost vladi Zed. držav, češ, da je to vlado postavil človek. Razburjeno prebivalstvo je na nekaterih mestih napadlo te propagan-diste, kar je imelo za posledico pretepe, dokler ni končno nastopil šerif in 90 agitatorjev aretiral. NAZIJI SIGUR-NUMAGE Pričakujejo, da bo vojna končana že do avgusta. Berlin, Nemčija. — Nemška javnost je skoraj prepričana, da bo vojna končana najkasneje do avgusta,; pri čemer se zanašajo predvsem na svojo silno zračno moč. Pravijo, če ne bodo kake }zredno velike pošljke aeroplanov' dosegle Anglijo iz njenih kolonij ali iz Amerike tekom prihodnjih par mesecev, potem se zračna sila zaveznic niti zdaieka ne bo mogla kosati z nemško. Uradna Nemčija očividno ni tako optimistična, da 'bo vojne v nekaj mesecih konec. Te dni je'bil izdan na nemško mladino poziv, naj \se prijavlja v službo zračne armade, pri čemer se omenja, da lahko nastopi svoje vežbanje šele s 1. oktobrom. NAVAL NA AMERIŠKO LADJO V ITALIJI Genoa, Italija. — 1900 A-merikancev in raznih beguncev iz Evrope se vozi točasno v Ameriko na ameriški ladji Manhattan. To število je trikrat večje kakor pa ima ta la-1 dja prostora za navadna potovanja, in vsled tega so tudi njeni prostori natrpani do zadnjega kotička. V kabinah tretjega razreda, ki so pripravljene za tri osebe, se vozi zdaj po sedem potnikov, in ležišča so postavljena, kjer pač količkaj dopušča prostor. Kljub tej gneči pa so.vsi potniki veseli, da so sploh prišli na ladjo. Parnik bi bil moral odpluti že v soboto, a je za en dan odložil odhod zaradi strahovitega navala potnikov, katerih so se vsako uro prigla-šale nove množice. Prosilcev je bilo toliko, da jih je moralo ostati tukaj nad 1000. Ti imajo zdaj upanje, da se bodo lahko vkrcali na ameriški parnik Washington, kateri je prispel v torek v Bordeaux, Francija, ter pride od tja semkaj. Strah pa obstoja, da utegne Italija prej stopiti v vojno, s čimer bi to zadnje upanje splavalo po vodi. -o- Oglasi v "Amer. Slovencu" KRIZEMJVETA — Stockholm, Švedska. — Vlada je zadnjo nedeljo objavila, da so se ukrenile nadaljnje odredbe za varnost prebivalstva v slučaju zračnih napadov. Med drugim se 'bo prihodnji teden izselilo iz večjih mest okrog 65,000 otrok. — Belgrad, Jugoslavija. —• Koncem tedna so se novo-ustvarjene vezi med Jugoslavijo in Rusijo še ojačile v konferencah, ki so se vršile med princem Pavlom in sovjetskim poslankom Lavrentievim. Istočasno je Jugoslavija odobrila novo trgovinsko pogodbo z RusijG. — Budapesta, Ogrska. —: Večje število angleških državljanov je zadnjo nedeljo odpotovalo domov, in sicer preko Italije, upajoč, da jim bo mogoče doseči domovino, predno Italija stopi v vojno. Drugi so pripravljeni, da se umaknejo v Turčijo, ako se vojna razširi. --o- Iz Jugoslavija Jugoslovani pripravljeni braniti svobodo domovine. — Veliki narodni tabori v Sloveniji, na katerih ljudstvo obljublja braniti svobodo očetnjave. — Smrtna kosa. — . Razne druge novic?,. PREDSEDNIKOV PREDLOG BODO OBRAVNAVALI Duluth, Minn. — Kakor že poročano, se vrši v tukajšnjem mestu ta teden konferenca go-vernerjev vseh držav Unije, na kateri se bodo razmotriva-la sredstva, kakor zasigurati varnost Zed. državam. Ena glavnih točk, o kateri se bo razpravljalo, bo predlog, ki ga je stavil zadnji teden predsednik Roosevelt, namreč, da se naj miličniki posameznih držav pokličejo v aktivno vojaško službo. Splošno menje o tem predlogu je dokaj deljeno. Dočim ga nekateri odobravajo, češ, da je na mestu, mu pa drugi nasprotujejo s trditvijo, da bi pomenil delno mobilizacijo. Rim, Italija. — Kakor se je potom radio uradno objavilo, je mobilizacija v Italiji točasno v končnem stadiju. .Pri tem se je pripomnilo, da se mobili zacija ne vrši več po starem načinu, namreč potom javnih proglasov, marveč s pozivi, ki se pošiljajo vsakemu rezervistu posebej. Kakor pa se zdi, je fašistično vodstvo še vedno v dvomih, da bi italijansko ljudstvo odobravalo vstop Italije, kot ga pripravlja vlada, in se zato trudi, da" prebivalstvo prepriča o nujnosti tega koraka. Tako je eden govornikov pov-darjal, da bi Italija pokazala skrajno slabost, ako bi se držala proč od vojne v sedanjem času, ko so, vendar v njej Vv večje evropske velesile, in, ko se odločuje usoda sveta. Obenem pa gre tudi, je dostavil, za ozemlja in interese, za katerih pridobitev je zdaj ugodni čas. Italija je torej docela pri-p'ravljena, da se vrže v vrtinec. Niti možnost, da bi utegnila Amerika aktivno nastopiti, ji ne dela več skrbi. Govori se sicer, da je ta možnost zelo verjetna, a se dostavlja,da boste Anglija in Francija prej potolčeni, kakor bi jima mogla Amerika priti na pomoč. Neki list pa je v ponedeljek celo javno povdaril, da je A-merika prav slabo pripravljena, da mora biti njena mornarica predelana in, da bo Japonska poskrbela za to, da bo imela Amerika polne roke dela na Pacifiku. Eno gotovih znamenj skorajšnjega vstopa- Italije se vidi v tem, ko je vlada v ponedeljek objavila, da se bo otvoritev svetovne razstave, ki bi se imela vršiti v Rimu v 1942 pod imenom "mirovna razstava," odložila za poznejši čas. Vse za svobodo in neodvisnost Jugoslavije Beograd, 28. maja. —(JK). — Poleg kar najintenzivnej-šega. dela pristojnih oblasti za zavarovanje državnih meja pred vsakim "napadom se z raznih strani Jugoslavije neprestano javljajo množice naroda iz vseh slojev, ki žele, da bi bile sprejete med dobro-voljce, pripravljene braniti državne meje s svojim življenjem, če treba. Tako so se včeraj vršili po Sloveniji v nekaj krajih veliki narodni tabori, na katerih se je ljudstvo zaobljubilo braniti svobodo svoje očetnjave do zadnje kaplje krvi. Na teh taborih se je udeležilo zborovanja do 100,000 J j udi. Velike manifestacije za pripravljenost v obrambi se vrše na Hrvaškem, v Dalmaciji in Srt>iji. Sokoli, preko 100,000 po številu, so se priglasili ter izjavili, da so pripravljeni storiti vse, kar je potrebno, da se ohrani svoboda in edinstvena država, nadalje, da dajo tudi svoje življenje za obrambo svobode in neodvisnosti Jugoslavije. Obenem se poganjajo za to, da se uvrstijo v vrste osvetnikov in braniteljev domovine. Dieselovimi motorji. Prvotno je bilo predvideno električno vrtanje, ker je Banovinsko električno podjetje banovine obljubilo, da bo stavilo na razpolago potrebni tok. Električni vod pa do danes še ni izvršen. Kakor se čuje, je Bano-vinsko električno podjetje sklenilo zgraditi malo centralo na pogon z vpojnim plinom za 150 konjskih sil. Gradbeni odbor upa, da bo ta tunel prebit do decembra letošnjega leta. Cim bo tunel dovršen bodo lahko skozi tunel dovažali gradbeni material in vodo. Proga bi morala biti zgrajena v letu 1941, tir pa bi polagali v letu 1942, ko je predvideno, da bo proga izročena prometu. ' Stre' zažgala kozolec Iz Dolenjskih Toplic poročajo, da je med nevihto, ki se je razdivjala po tamošnji okolici, strela zažgala kozolec nekega posestnika v Dobindolu pod Uršnimi seli. Ljudstvo pravi, da je zgodnja strela posebno dobre znamenje za letino. UTETNIKT TRMFT TTTO PRF.TSKANI imajo vedno uspeh! Prizor, ko neki angleški vojak preiskuje nekega nemškega vojnega ujetnika, predno je bil ta poslan z ladjo v Anglijo. Gradnja nove železnice Črno-melj-Vrbovsko . Ljubljana, 3. maja. — Lani so pričeli graditi progo Cr-nomelj-Vrbovsko z zemeljskimi deli v prvem, četrtem in petem odseku, jeseni pa tudi v ostalih dveh odsekih. Preko zime so dela mirovala in so nekaj delali samo v velikem tunelu Lovnik. V celoti bo imela nova proga G postaj, in sicer v Sloveniji poleg že obstoječe postaje Črnomelj še dve postaji Dra-gatuš in Vinica, na hrvatski strani pa štiri postaje : Severin na Kolpi, Vučnik, Slubica in priključna postaja Dobra. J Proga teče v Sloveniji, v mirnem gričastem terenu brez 'večjih krivin vzporedno s cesto Crnomelj-Vinica na Kolpi, ki jo seka štirikrat. Na slovenski strani je proga 'dolga 23 km 300 m. na hrvatski strani pa v24 km 370 m. Hrvatski del proge teče po zelo težavnem in hribovitem terenu. Čeprav znaša zračna črta ocl Kolpe do Vrbovskega le 12 km, je železnica dvakrat daljša. V treh velikih serpentinah mora železnica obiti Srednjo goro, poleg tega še graditi velik tunel izpod Lovnika, ki bo dolg 2257 m in bo najdaljši tunel v banovini Hrvatski. Najtežje je vsekakor delo v tunelu pod Lovnikom. Gradnja tega tunela se je pričela lani 1. avgusta, in je tunel na-vrtan na strani končne postaje v dolžini 500 m, na drugi strani pa v dolžini 210 m. Vrtanje tunela se vrši s kompri-.miranim zrakom na pogon z Smrtna kosa V Borovnici je umrla Angelca Majaron, rojena Turšič, soproga veleposestnika in in-dustrijca. — V Laškem je umrl Josip Osolin, trgovec, in posestnik. ■— V Ljubljani je umrla Metka Jereb, rojena Levstik, vdova po višjem kontrolorju državnih železnic. — Na Jesenicah so pokopali Franja Mohoriča, carinskega inšpektorja, doma iz Češnjic pri Podnartu. -o- Tabor čebelarjev Slovensko čebelarsko društvo je pred kratkim priredilo na Grosupljem velik čebelarski tabor, na katerem se je zbralo do 300 slovenskih čebelarjev iz raznih krajev Slovenije. Tabor se je vršil na posestvu posestnika in velečebe-larja g. Košaka. -o- Dolg jezik jo spravil v zapor Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila obsojena po zakonu o zaščiti države 44 letna sejmarka Marija Sirajnšek iz Maribora na eno leto in 2 meseca strogega zapora, 3 letno izgubo častnih pravic in na plačilo 500 dinarjev stroškov. V zapor jo je spravil njen predolgi jezik in narodna nezavednost. — Zanimivo je to, da ženska niti prav nemško ne zna. -o-- Vlom Neznani vlomilci so nedavno vdrli v prostore posestnika Vincenca Artenjaka na Zgornjem Bregu v Ptuju in odnesli večjo količino jestvin ter izginil brez sledu. -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Sreda, 5. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Vse to se predvideva kajpada v slučaju, da bi Hitler zmagal. Pač le prerokovanja in ugibanja. Prerokovanja in ugibanja so največkrat kaj nezanesljiva in izidi so čisto drugačni, kakor jih napovedujejo prerokovanja. Nič na tem. V bodočnost je treba gledati in iz bodočnosti prihaja nova Evropa, takšna kakoršna bo jutri in le tisti, ki bodo na bodočnost temeljito pripravljeni, ne bodo razočarani in iznenadeni, pa naj že pride slabo ali dobro. Znali se bodo pripraviti na eno ali drago. Pogum in pogumno glejmo v bodočnost! V sv. pismu pa celo beremo, da človeku ni dobro samemu biti. Vsak ve drugim dati dober nasvet, le sam sebi, kadar ga potrebuje, ga ne zna dati. Kadar si v slabi dražbi, si v družbi svojih sovražnikov, Eno gnilo jabolko pokvari cel zaboj zdravih jabolk. Boljše je, da se jokaš z pametnim človekom, kakor da se smeješ z bedakom. Bolje je sedeti z pametnim človekom v ječi, kakor p£ biti z norcem v palači. POZDRAVLJEN, KI PRIHAJAŠ V IMENU GOSPODOVEM1 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. , Newspaper in America* Ustanovljen let« 1891;, ' Established 1891 Iahaja T«ak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mog-feljkov in dnevor po praznikih, day and the day after holidays« Iadaja fa tiska? Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak, Rd., Chicagt .Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina* Subscription: Za celo leto____________$5.00 For one year-----------------$5.01 Za pol leta______2.50 For half a year______2.5i Za četrt leta__________1.50 For three months___________1.5 Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____$6.00 For one year______$6.0 Za pol leta___3.00 For half a year_______3.0 Za četrt leta__________■■■— 1.75 For three months___1.7 Posamezna številka______ 3»c Single copy_____________________3 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvi Waj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko-v tednu je £a do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured niitvo ne vrača. , Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office s Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dogodki | i med Slovenci go $ Ameriki m Misijonar č. g. Lampe v bolnišnici Duluth, Minn. — V bolnišnici, ki jo vodijo benediktinske sestre v St. Mary's se na-laja veleč. g. p. Simon Lam-ie, slovenski misijonar med Indijanci. — Blagemu gospo-:lu misijonarju želimo, da iimpreje okreva in se zdrav povrne nazaj med svoje Indi-iančke! Vest iz domovine Cleveland, O. — Mr. Frank Močilnikar iz East 185th St. je pred kratkim prejel iz starega kraja žalostno novico,da mu je v Spodnjem Kašlju pri Ljubljani umrl njegov oče Jakob Močilnikar v visoki starosti 88 let. Rojen je bil v Vel ki vasi pri Moravčah, odkoder se je priženil v Spodnji Kašelj. Zapušča dve hčeri, tukaj pa zgoraj omenjenega, več vnukov in sorodnikov. Poroka Barberton, O. — V naši slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega se je poročila Miss Frances Petrič z Mr. Joseph Gerhart. — Miss Frances Petrič je voditeljica tukajšnjih kadetinj društva Sv. Srca Marije št. Ill, KSKJ. — Mlademu paru žele prijatelji mnogo srečnih dni v zakonskem življenju! Priznanja in nagrade za slovenske čipke Cleveland, O. — Organizacija "The National Guild ol America" je pred kratkim priredila v Cleveland hotelu \ tukajšnjem mestu svojo letne razstavo ženskih ročnih del Ob tej priliki je dobila največ priznanja in nagrad Miss Ju lia Mally, ki je po poklicu bol ničarka in sestra tukajšnjega jugoslovanskega konzula Dr J. W. Mally. Največjo pozor nost so vzbujale njene čipke narejene po jugoslovanskil vzorcih. Smrt rojakinje v Milwaukee Milwaukee, Wis. — Tukaj je pretekli mesec umrla Mrs. Frances Koepsel, rojena Fa-šun, v starosti 45 let. Doma je bila iz Ljubna v Savinjski dolini na Štajerskem. Zapušča moža, sina in tri hčere. Vesel družinski dogodek Barberton, Ohio. — Prijazne vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. John Zalar na 16. cesti in jim podarile zalo punčko. Castitke! Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycle«. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN IN OGENJ V THORU "Malluk! Tarzan yo!? Velikanski slon. Črni Malluk, ki je bil Tarzanov prijatelj, se je, ko je zaslišal Tarzanov glas, začel nemirno prestopati. Ušesa je nagnil ;iaprej kot velike črne peruti, dvignil je s v'o j dolgi rilec in ga čudno zavijal, nazadnje je začel grozno trobiti. V tem se je že začel pomikati naprej proti Tarzanu. Mungo, ki je sedel na njem, se je trudil, da bi ga ustavil, toda zaman. Razjarjeni slon ga je pograbil z dolgim rilcem in ga potegnil na tla. Njegov zgled so posneli ostali sloni in začeli divjati, da je vse obšla groza. To je bil trenutek, ki ga je gospodar džungle Tarzan pričakoval, da zopet napravi drzen poskus do rešitve. Njegove oči so bile uprte v velikega slona Črnega Mallnka, na katerem je sedel Mungp. v vrsti z drugimi stražniki. Tedaj je Tarzan odprl svoja usta in zavpil na ves glas: Zavedajoč se svoje kraljevske dosto-janstveuosti in moči je kruta kraljica AlUea dala običajno znamenje, na katerega so divjaški mučitelji čakali, da prično vihteti biče nad obsojenci. Njihove roke so dvignile biče, da začno udarjati po hrbtih Tarzana, Perrv O* Rourkc in Kailuka. dnem približuje grobu.—Tam v bližini je naselbina, ki se imenuje Pawne. Tam je bil nekdaj dober rpv in se je do-bro zaslužilo. Sedaj je tam še par Slovencev, nekaj Hrvatov, več Nemcev in tudi Ko-čevarjev ne manjka. V bližini je tudi premogarska naselbina državni cesti 66 ki se imenuje Devernon, kjer pa ni Slovencev in tudi rov tam ne obratuje. Ljudje se vozijo daleč za delom. Ker sem že dvakrat prepotoval naselbine, bom pa prihodnjič kaj več o-pisal in želel ustreči rojakinji v Stran ton, Livingston in roja-knji v Granville in La Salle. Za danes naj bo torej zadosti. — Pozdrav in obilo zdravja vsŠm. Steve Fabjan. -o- DRZEN POSKUS SE PONESREČIL Neki 20 letni turški študent je poskušal preplavati Darda-nele in je pri kraju Kale Sul-tanie utonil. Mladi mož je hotel na ono stran s plavanjem, ker je tam stanovala njegova zaročenka in ni imel denarja, da bi plačal prevoz s čolnom. -o- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. tam od Iga pri Ljubljani, ga je pot nanesla v daljno Ameriko, da si poišče boljši živ>. ljenski obstanek, kot so to storili mnogi drugi izseljeniški sinovi in hčere, in to si je tudi poiskal pa le s težkim delom v železni livarni v Barberto-nu, kjer se je naprej ustavil Tedaj je šele spoznal neko nemirnost srca — tisto notranjo bol in trpljenje duhovniškega poklica, katerega je gojil še izza mladih let. Uda! se je usodi božje Previdnosti ter zapustil na strani vse minljivosti tega sveta in z vsem idealizmom posvetil svoje misli in dejanja le eni želji: da postane duhovnik. Njegova življenslta pot ni bila lahka. Veliko težav in zaprek je moral prebresti, da je prišel do' zaželjenega cilja, ker se je moral skoraj sam vsa ta leta s pridnostjo in s težkim delom preskrbeti potrebnih sredstev, da je šel v predpripravne šole naprej v Cleveland, potem v St. Vincent kolegij v Latrobe, Pa., in z uspehom dokončal študije v češkem kolegiju in semenišču St. Proco-pius, Lisle, 111. Njemu v resnici veljajo besede, katere je nekoč zapisal znani pisatelj Rev. J. M. Le len: "Če bo potreba, bom čakal, bom trpel, tudi krvavel, samo da postanem duhovnik, ker je to bož-• ja volja. Mi kateri bomo prisrčno po-: zdravili našega novoposvečen-i ca v nedeljo, pa gledamo, da i bo cel dan njegov — dan ka-- terega ne bo nikdar pozabil l in pogostokrat molimo, da bo 5 goreč duhovnik po Srcu Jezu-,! sovem. Anthony F. Šabec V teh dneh so Barbertonski 1 Slovenci v veselem razpolože- j tiju. Le komaj pričakujejo ne- i delje 9ga junija, da jim bo mo- l goče pozdraviti prvič v svoji i sredi novomašnika, č. g. Mi- j hael Železnikarja, kateri je prejel Kristosov viteški udarec in slišal besede: "duhovnik si za vekomaj po redu Melkize-dekovem" od škofa Most Rev. Joseph H. Schlarmana v katedrali St. Mary's, Peoria, 111., zadnjo nedeljo. Prvič, tudi, bo odjeknila v slovenski cerkvi Presv. Srca poznana pesem "Novi mašnik, t>od' pozdravljen !" da sprejme do oltarja tistega ki prihaja v imenu Gospodovem. Nadvse častna in vzvišena je gotovo služba duhovnika ker prihaja naravnost od Boga. Med tem, ko eni lahkomi-šljeno prezirajo božje poslanstvo duhovnika, pa drugi blagrujejo njih delo. Še v stari zavezi beremo, da je Mojzes, pooblaščen od Boga, izvolil Aarona in njegovo rodbino kot posredovalce med Bogom in Izraelci. V novi zavezi je pa Bog hotel izpolniti duhovniško službo v osebi Velikega duhovnika Boga-človeka Jezusa Kristusa, kateri je ponovno poklical v svojo službo prvih dvanajst apostolpv in poveril oblast učiti in deliti sv. zakramente svojim namestni-kom-mašnikom na zemlji skozi razdobja 1900 let. Redkokedaj se sliši, da je duhovnik iz vrst takozvanih "rojenih" semeniščnikov, [in naš novomašnik, č. g. Zelezni-kar, je gotovo eden izmed njih, zakaj negov življenjepis to potruje. Iz rodne grude, Taylorville je veliko rovov, ki pa ne delajo vsi s polno paro. Mesto ni ravno veliko, a je snažno. Slovencev je kakih 10 družin in nekaj pečlarjev, pa so silno raztreseni in se nikoli ne oglasijo. Tam je rojakinja Tomšič hudo ozebla v noge, da so ji morali zdravniki z nožem pomagati ter bo morala sirota sedaj nositi gumijaste nadomestke. Tam ima Peabody, ki je ena najbogatejših kompanij v Illinoisu, svoje rove. Vse od Taylorville pa do Auburn, so vsi rovi last te kompanije. Obratujejo še precej po vol j no, toda kaj pomaga delavstvu, ko je veliko mašin, ki opravlja delo namesto delavcev. V Auburn je še veliko Slovencev, pa tam nobeden rov ne dela in se zato vozijo proti Springfieldu, ker doma ne dobe dela. Slovenci so tukaj dobri in postrežljivi in vsa čast jim. Tukaj je tudi veliko pečlarjev, ki so tudi vljudni do tujca. Veliko jih je, ki so zaposleni pri federalnih delih, ker ne dobe zaposlitve v premogorovih. Nekaj jih pa ima starostno pokojnino in tako pričakujejo svoje smrti. Veliko jih je že tudi pomrlo in sedaj ženske žalujejo za svojimi možmi. Tako je namreč življenje, ki nas • z vsakim vzela druga kompanij a, da delajo vsaki dan. Premog gre ^ menda največ v Chicago. Nek- ^ daj velik premogorov Nako- , mis, v katerem je delalo nad j 1200 ljudi, počiva. — Največ ; preglavice delajo premogar-jem stroji. Ko bi stroji ne na; ^ lagali premoga, bi veliko več , dobilo zaposlitev. Takrat, ko smo delali s pikonom, smo zaslužili po 120 do 200 na dva tedna, dandanes, če pa napra- ' vi delavec po 60 dolarjev, je zadovoljen. Kakor je bilo : tam v Kansasu, kjer so delav- ' ci bili dobro organizirani in so zaslužili dp $200 na dva tedna, a danes so zadovoljni, če i zaslužijo po 430 na dva tedna. V Nakomis, kjer sedaj rov ; počiva, se je zaslužilo po $200 na dva tedna, je še veliko premoga. Tam je še precej Slovencev, ki čakajo na boljše čase, veliko se jih je pa tudi izselilo. Malo naprej je mala naselbina, kakih 100 prebivalcev, pa je le nekaj Slovencev med njimi. Lansko leto je baje : nekdo zažgal "šando" rojaka Prunsesa, ki je z njim vred zgorela. Ljudje ugibajo, kako je ogenj nastal in sumijo da je res bilo zažgano. Rojak je ■ namreč po največ pijan prišel . pozno domov in tako našel ža^ • losten konec v plamenih. Bil • je rodom Štajerc in priden za . delo, priden pa tudi za zapra-! viti in takih je dandanes marsikje še več, le da težko pride- i jo do dela. — Kakih 18 milj i naprej je lepo mesto Taylor-i ville, kjer imajo premogarske i organizacije United Mine s Works in Progress večkrat pre-) pir, da ena drugo preganjajo, , pa niti ena, niti druga ni nič - koristi za delavca. Ne bom o- - pisoval tega v dopis, saj je bi-1 lo lansko leto veliko o tem pijanega po časopisju. V bližini IZ JUŽNEGA ILLINOISA \ Fairmount City, III. < Mesto Hilsboro ni veliko, je i pa tam nekaj rovov, katerih ( pa silmo eden obratuje in pa i steklarna. Poleg tega obratu- " je še nekaj tovarn, ki izdeluje ; blago za obleke,moške in žen- ; ske, pa so po največ zaposle- i na dekleta, ki delajo za majhno plačo. Slovencev je tukaj i eni dve družini, ki pa živita le : bolj za se. Druge narodnosti so pa vse pomešane. Malo naprej je tudi mala premogar-ska naselbina, ki ji pravijo Shrem City, toda rov tukaj že deset let počiva. Slovencev ni več kot dve družini, drugih narodnosti je pa več in dalje naprej je zopet ena premo-. garska naselbina, katere pa i ne bom opisoval, rov pa tam stoji že petnajst let. — V mestu Witt sta dva rova, ki že ; preko 15 let počivata. Nekdaj i je bilo tukaj veliko Slovencev, i Pred 20 leti sem jih naštel do , 36 družin, sedaj jih je še oko* . lu 14 družin in šest pečlarjev ter nekaj vdov. Veliko jih je pomrlo, drugi so se izselili v večja mesta. Tukaj se moram ■ zahvaliti Luki Podbregarju,za njegovo gostoljubnost. Prav tako rojaku Telešpringu. Veliko je še rojakov, ki človeka ' prijazno sprejmejo in ga do-- bro postrežejo, pa so tudi ta-i ki, ki komaj čakajo, da se ga i iznebijo. — Naprej dalje je j dobro znana naselbina Coal-ton, kjer sem leta 1914 tudi sam delal. Takrat so pa tudi 3 rov zaprli in sem šel proti Lewingstonu. Coalton je že i stara naselbina in nekdaj je e bilo tu več Slovencev, pa so 3 se izselili v večje naselbine,, 0 tako da jih je ostalo le še ka-• kih osem družin in par pečlarjev. Premogorov je bil nad r 15 let zaprt in sedaj je pre- - Po nemški zmagi v Flandrijisc • bi Svet se še do danes ni do dobra zavedel, kaj se je do-godilo zadnje tri tedne v severozapadnem delu Evrope. Dnevno so sicer prihajale novice o vojnih dogodkih, ali . vendar zdi se, da se svet nekam kar ne more poglobiti v i vrlo resne dogodke zadnjih treh tednov, na bojišču zapad- * ne Evrope. Saj kar ne moremo verjeti, dasi je živa res- r niča, da je nemška peta zopet strla dve miroljubni deželi ^ Belgijo in Nizozemsko, ju domalega razdejala in Angleže « pa zapodila skoro z evropske celine na njihovo otočje, razun enega dela, ki se še nahaja na francoskih tleh. Verodostojni viri pripovedujejo, da je na poljanah p Flandrije padlo nad 1 milijon mladih mož obojega tabora, p Ogromne žrtve. Kje je še materialna škoda, kje drugo? si Nič ne pomaga simpatizirati tu, simpatizirati tam, j1 resnici je treba pogledati v oči. Dejstva jasno govore, da g demokratične države so svojo igro v Evropi popolnoma n zaigrale. Njihovi voditelji so se pokazali popolnoma ne- n zmožne, da bi ohranili demokraciji v Evropi upliv in zasi- e gurano mesto. Krivda je nekje, da demokracija v Evropi b ni znala duhovno preroditi mase, ampak je zaspano in le- s no prepustila, da so razne fašistične ideologije osvojile ma„ se in jih vrgle v su^nos.t diktatorstva. In' ne samo to, še ^ svojih lastnih pozicij evropska demokracija ni bila zmožna ^ zadostno zavarovati in niti ne braniti. Neradi pojemo v levite na račun demokracije, ampak tako je in nič drugače, r Razun par državic na Balkanu je Hitlerjeva vojna * mašina uničila že celo vrsto svobodnih neodvisnih demo- * kratičnih držav v Evropi. Prav te dni udarja na zadnje [ glavne trdnjave demokratičnih držav na Anglijo in Fran- e cijo. Ni izključeno, da Nemci pridejo celo v Anglijo in da \ pade mogoče še sam London in da angleška vlada pribeži j čez morje v Kanado. Ni izključeno in se že prerokuje, da ] prav te dni poseže vmes še Italija, da bo napadla Francijo : z vzhoda in juga in da nameravate Nemčija in Italija raz- j kosati Francijo. Vse je mogoče. Dosedanji razvoji jasno kažejo, da so bili zavezniki zelo slabo pripravljeni za spo- , pad z Hitlerjem. Slednji jih povsod prehiti, povsod pre- . maga. Še par takih zmag in zaveznikov ne bo več. i Kako je to mogoče, da je privedlo Nemce do takih zmag in zaveznike pa do takih porazov, to spada v področje veščih vojaških strokovnjakov. Toda priprosto resnico pa lahko vidi tudi vsak priprosti opazovalec. Nemci na eni strani strahovito pripravljeni. Zavezniki na drugi nič. Medtem, ko so Nemci mesarili Poljsko, so zavezniki dremali na zapadni fronti. Ko je Hitler vpadel v Norveško, so zavezniki še vedno čakali. Zakaj? Ali se niso upali udariti? Najbrže ne. Ko je pa prišel Hitlerjev udar so bili povsod poraženi. Na umiku niso v Flandriji niti mostov za seboj razstreli e vali. Zavezniško letalstvo se je napram nemškemu letalstvu kaj slabo izkazalo. Nemci so v tej vojni uporabili že več novo iznajdenih orožij, najprvo i magnetične mine, potem težke bombe, katerih eksplozivni pritisk živčno zmede vsa bitja v svoji gotovi okolici. Še par drugih novosti, ki paralizirajo tudi puške in topove s tem, da jih razgrejejo in so za gotovi čas neuporabni. Vse to na eni strani, dočim na strani zaveznikov ni bilo dosedaj: nobene iznajdljivosti, še sama obramba dokaj slaba. Tako ali tako, zavezniki bodo morali spremeniti svojo taktiko, če hočejo priti do kake zmage. Po teh potih, po katerih so hodili doslej ne bodo prišli nikoli do zmage. Pogledati je treba pa še na druga dejstva. Hitler je za enkrat že skoro absoluten gospodar situacije v Evropi. Lahko mu še spodleti in dal Bog, da bi mu, ampak daleč je že s svojimi zmagami. Kakšna bo bodoča Evropa, če zmaga Hitler? To je za enkrat najvažnejše vprašanje. Dr. Burkhardt, ki se nahaja v Švici že napoveduje novo Evropo, ki bo razdeljena v "območja treh evropskih velesil: Velika Nemčija, ki bo vladala vsemu severnemu zapadnemu delu in srednjemu delu Evrope. Za njo bo Velika Italija, ki bo vladala nad Sredozemljem in delom Balkana. Kolonije si razdelita Italija in Nemčija. Tretja velesila bo Velika Rusija, o katere uplivu se še ne ve, kako daleč bo segel na Balkan. Daljni vzhod bo prepuščen Japonski. Kako si bo Amerika uredila svoje interesne sfere, se ni jasno. Sreda, S. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 VLADARICA POBEGNILA V FRANCIJO Velika vojvodinja Karlota, vladarica male državice Luksemburg, ko je s svojim soprogom, princom Feliksom, prispela v Franiijo, na pobegu pred nemško vojsko. A timely warning and a friendly hint is hereby given to all Juveniles who intend to become delegates to the Second Juvenile Convention to be held at Chicago in 1941. One of the strict rules of the contest is that a Juvenile must obtain 50 credits—50 new adult or juvenile members who remain in the Association for at least one year—and this must be done by July 1st, 1941. We advise all Juveniles working in this Contest, and all Adults helping any Juvenile, to secure the required members at once, because the members you enroll after July 1st of this year will sooner or later be required to pay some dues in advance to make up a year of membership so that the credit will be allowed. From now up until July 1st is the best time to get in those new members to make certain you will become a delegate. It will be a difficult task to ask anyone to pay dues in advance. Take our hint and set forth after those Credits right now. nrnmm Dopin lokalnih društev IZ URADA DRUŠTVA ZA- PADNA ZVEZDA ŠT. 16, ZSZ. Pueblo, Colo. Kot predsednik zgoraj o-menjenega društva moram o-meniti. da se mi prav čudno vidi, da so naše društvene seje tako maloštevilno obiskane. Ali je morda članstvo že pozabilo, kedaj se vrše redne društvene seje? Zato naj vam zopet tukaj omenim, da se naše redne društvene seje vrše vsako drugo sredo v mesecu. Tako se bo prihodnja društvena seja vršila v sredo 12. junija. Imamo precej važnih točk, da jih na zgoraj omenjeni seji zaključimo, zato se vabi cenjeno članstvo, da se omenjene seje udeleži v polnem številu. Obenem naznanim, da naše društvo priredi plesno veselico v nedeljo 9. junija. Pred veselico nam bo naš I. podpredsednik sobrat George Mi-roslavich kazal premikajoče slike. Slike, ki so bile posnete v Pueblo, so zanimive in' večina od njih je od St. Mary's Kadets. Seveda bo še več drugih zanimivih slik, zato pridite na omenjeno zabavo, kjer bote v omenjenih slikah mnogi videli tudi sami sebe. Vstopnice za moške udeležence so 35c, za ženske pa 15c. Zabave bo dovolj za stare in mlade, zato pridite v velikem številu. Članstvo našega društva se prosi, da se že vzbudi iz dolgega spanja, da gremo skupno na delo, zlasti v pridobivanju novega članstva v oclrastli in mladinski oddelek. Zlasti se potrudimo sedaj, ko se vrši kampanja naše mladine. — V resnici, jaz nisem mogel skoro nič napredovati, ker kot vam je znano, sem bil skoraj štiri mesece v precej slabem položaju. Sedaj sem se zopet pozdravil in bom zopet lahko šel na delo za pridobivanje novih članov v sedanji kampanji. Kot predsednik društva prosim vse članstvo, da bi pripomogli v sedanji kampanji. Prepričan sem, da nihče izmed nas bi rad ne videl, da bi naše društvo, ki je bilo eno izmed najbolj aktivriih, postalo v tej kampanji najzadnje. Zato le spretno na delo in pa na svidenje na zgoraj omenjeni društveni zabavi v nedeljo 9. junija. Joe Blatnik, preds. ZSZ ENGLISH SECTION PICNIC OF DENVER WSA LODGES The joint committee of the three lodges in Denver decided to consider the famous Eldorado Springs amusement resort for a picnic this yeas. Final announcement will be made nexl week. This will be Welcome news for the many members vvlio in the past insisted that we liuld a picnic in the mountains. Eldorado Springs is located about 27 miles north of Denver iust inside the mountains and has always been a favorite picnic place for some of the largest institutions of Denver and vicinity. If this place is finally decided opon, ample information and data will be given in the official organ and otherwise direct to the members and friends. The most important tiling will be that all conccrncd cooperate to the fullest extend in this undertaking. -o- LIMITED SUPPLY OF MECHANICAL PENCILS TO BE GIVEN AS GIFT IN TO OUR YOUTH CAMPAIGN During the months of June and July, and as long as the supply lasts, a beautiful mechanical pencil will be given to each and every member who secures at leak three new members, either adult or juvenile, during this two-month period. You will be proud to possess one of these nice white pencils, so we urge you to earn one by at once enrolling three new members. This is an extra present in addition to the commissions offered and also a credit you obtain for some worthy juvenile to become a juvenile delegate. We should strive to have a Juvenile membership at least equal to the Adult. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. Our meeting in May was poorly attended. We used to think it strange when lodges in other cities of all organizations complained of lack of interest and very few members attending meetings and affairs because we did not have this situation. Here of late we too are beginning- to be faced with such problems; we wonder why? It is the writers belief that our members sincerely "mean well' and feel that their lodge is ill the hands of capable, efficient officers, and that they, the leaders and active members wil ltake care of everything O.K., so they don't bother to come around and give their visible moral support. No member in the past, with exception of possibly very few cases, ever refused to lend assistance when personally contacted and asked to help. It would be well for all WSA members everywhere to bring themselves to the realization that they must adopt the attitude to .voluntarily be willing to do anything and everything to ho-operati* in making their lodge completely effective and productive. This kind of support will encourage the officers and active members to carry on and do better work; it will bring about unity and a cooperative spirit which is the surest road to progress and advancement. Being banded together in one group for the mutual aid of one another is a splendid thing, but every individual of that group must feel that he is an important part of it and should do a little more work and accept a little more responsibility. The smallest favor asked of a member, or shall we DUTY, is at least occasional attendance at lodge meetings where is shaped the future of the organization that protects its members and their loved ones. There was much constructive business transacted at the last Trail Blazers meeting which will be beneficial to all concerned, which fits in with the modern turn of things and places our fast-growing lodge in a position for greater accomplishments. Memorial Services were held for the deceased member. Refreshments and dancing concluded an enjoyable evening. The next meeting will be held on Monday, June 17, and we hope that our usual large attendance will be revived. In the meantime, don't forget that we are striving for highest honors in the To Our Youth Campaign. Get at least one new adult member and one new juvenile member. Win a nice mechanical pencil offered during the next two months. United Comrades Juvenile Branch will meet Sunday afternoon, June 23rd. Send the children to this meeting. Reserve Sunday, August 11th, for the picnic to be given by the All Slav Congress at Vasa Park. The next meeting of the Slav Congress will be held on June 24th, at St. Jacob's Hall. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 Denver, Colo. Again reminding you that at this moment we are mobilizing our members into army, to defend our selves against the threat of our Supreme President, that the East vs. West in this present Our Youth Campaign. Wc are lipw in first place in this campaign, which gives us y great lead over the East. It is my hope that we keep that lead and if each member in our lodge would get just one member we would go over the top, giving us the grand prize and the trophy would be in our possession where it would remain for the period as long as we are winners in all the campaigns and I feel sure that if each one of us do our part in this campaign, we would be the leaders in the next. Our convention takes place in 1941, at Chicago, 111. and the delegates art choosen from the members at the meeting lune of 1941, therefore become active in your lodge affairs, by signing up new members, attending the meetings there expresing youi ideas towards the good of your lodge Another vital thing remember that each week you receive a weekly paper which keeps you posted of the activities in your organization, make it a habit to read every ispue, it is important that you do this for you should know what your lodge is doing for you. I feel confident that we all would just make up our minds to do our part, the East wouldn't be able to beat the West or at least I feel confident that if Trail Blazers make up their minds, none can beat us. Your prompt payment of dues would greatly be appreciated, this is very important matter and I would very much appreciate that as the premiums are due that you take care of them or if you are unable to pay them, that you would let me know so that I will not have to guess as to whether or n »mmiSB m mm i DENARNE j P0ŠILJATVE se še dostavljajo v Jugoslavijo In Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktfCnosti it-plačil. Kdor želi poslati pošiljate* po-tom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranj« velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.30.................... 100 Din Za $ 4.40...........a.— 200 Din Za $ 6.50-------------------- 300 Din Za $ 8.45................... 400 Din Za $10.25...............„.. 500 Din Za $20.00..............„.,..1000 Din Za $39.00....................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.25..................... 50 lir Za $ 5.90..................... 100 lir Za $11.50...................... 200 lir Za $17.00...................... 300 lir Za $28.00..................... 500 lir Nakazovati poiiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih | zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovit« tu! JOHN JERICH 1849 West Cermak Road, CHICAGO. ILL, t. i mmmmmwwwrwwwww^mwwwwwmrimmwmvwwwwmwwmwwmwwwmvmw < Zapadna [ Slovanska DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: G$o. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. [ NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, I1L 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1036 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2. porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. 3. porotnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. 4. porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo. 5. porotnik: Frank M. Tomsic, 903 W. 6th St., Walsenburg, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, I1L Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa Ha predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. i Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru- J štva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede * ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila J in potrebne listine. J SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ! «M»«l»«.»««>M«tM>tlMltMMMMtttM<<|M,tt<||MJ IZ URADA GL. PREDSEDNIKA ZSZ. Kakor je bilo že ponovno poročano na tem mestu, napovedali smo vojno proti zapadnim društvom ZSZ za časa naše velike mladinske kampanje. Vendar, ko sem pregledoval poročilo v Glasilu z dne 29. maja t. 1. sem bil takoj prepričan da bo treba takoj poklicati "reservo" v naše bojne vrste ako hočemo premagati zapad-tto trdnjavo. Gotovo se boste uprašali dragi mi člani in članice, kakšno reservo pa namerava naš gl. predsednik poslati v bojno Vrsto? Na to vam hočem dati sledeči odgovor: Pod mojim okrožjem imam društva, katera so do danes malo ali pa sploh nič naredila v tej mladinski kampanji. Od teh društev, katera upam da bodo sodelovala v polni'meri, pričakujem da bodo pridobili vsaj Po 10 novih članov, najsibode v odrastli ali pa mladinski oddelek do konca junija. Društva pod mojim okrožjem, kakor tudi število članov katere so pridobili do konca aprila, t. 1. so sledeča: Društvo "Biser" št. 8, (1); društvo "Junaki" št. 13 (0); društvo "Cleveland" št. 23 (0); društvo "Napredni Slovenci" št. 25 (0); društvo "Venček Vijolic" št. 26 (0); društvo "Združeni Slovenci" št. 27 (0); društvo "Vijolica" št. 28 (0); društvo "Sv. Katarina" št. 29 (5); društvo "Lilija" št. 31 (1); društvo "Washington" št. 32 (1); društvo "Three Star" št. 33 (16); društvo "Bratje Slovani" št. 34 (0); društvo "Svoboda" št. 36 (9); društvo "Slovenski Sinovi" št. 48 (4); društvo "All Saints" št. 56 (4); društvo "Sky Blazers" št. 57 (1) in društvo "Modernairs" št. 58 (0). Torej iz tega poročila je razvidno da imam pod mojim okrožjem samo 17 društev, katera so ob zaključku meseca aprila pridobila samo 42 novih članov. Nasprotno imajo pa na zapadu veliko večjo armado katera šteje 29 društev in pridobila so pa 117 novih članov do konca aprila. V kljub tej pretežni večini lahko in tudi hočem -s ponosom reči: da se jih ne ustrašimo, nič se jih ne bojimo. Malo nas je, pa smo trdni. Da pa bomo imeli tudi na nasprotni strani poveljnika, hočem potom tega mesta uradnim potom imenovati našega jako agil-nega 1. podpredsednika, George J. Miroslavich, za maršala zapadne armade. Dragi mi Jure, žal mi je, da sem ti primoran napovedati vojsko. Vendar naša kranjska kri nam ne dopusti da bi samo mirno gledali in roke navskriž držali, med tem ko zapadne armade zavzemajo prva mesta v tej veliki mladinski kampanji. Pokazati vam hočemo tudi mi, akoravno nas ni veliko po številu, da smo pripravljeni stopiti v bojno vrsto proti veliki sili in pokazati hočemo naši dobri materi, Zapadni Slovanski Zvezi, da smo Vredni otroci na katere se lahko zanese, da bomo dolžnost, katera nas veže do sedanje mladinske kampanje, v polni meri izpolnili. Sedaj pa dragi mi bratje in sestre gori-imenovanih društev: Obranem se do v as z prošnjo, da grest^. takoj na delo v v&ši naselbini in pridobite vsaj 10 novih članov v mladinski oddelek do konca junija. Bodite prepričani, da ne zahtevam preveč od vas. Pridobiti 10 članov za posamezno društvo v ml. oddelek je razmeroma zelo lahko ako ste pripravljeni posvetiti vsaj nekoliko minut vsaki dan za dobrobit in napredek Zapadne Slovanske Zveze. Ne smemo pozabiti, da je častna dolžnost vsakega posameznega člana in članice ZSZ, da naredimo ravno v tej pomembni mladinski kampanji vse kar je v naši moči, da utrdimo naš mladinski naraščaj v močno trdnjavo. Države Kansas in Ohio so moje edino upanje, v državi Kansas in Ohio imamo tisto reservo, katero hočemo sedaj potisniti v prve bojne vrste, da rešijo čast naše armade. Pazno hočem zasledovati napredek bojnih vrst omenjenih dveh držav v tej izvan-redni tekmi za prvenstvo tekoče mladinske kampanje. Ti"dno upanje imam, da se mi bo ta želja izpolnila. Pridobite kolikor mogoče veliko število mladine pod okrilje naše skrbne matere, Zapadne Slovanske Zveze. Ako boste vi storili svojo dolžnost, potem hočem z veseljem poročati olo zaključku prve polovice ml. kampanje, da smo premegali zapadno armado vkljub temu da njih armada šteje 29 postojank med tem ko imamo mi samo 17 postojank. Pokažimo jim, da "kranjska kri nikdar ne fali". Ker so nagrade za Pridobivanje mladine jako privlačne, ste ob enem tudi zagotovljeni, da vaše dobro delo na društvenem polju ne bo zastonj. Poma- • gajte in pojdite na delo za dobrobit in napredek ZSZ in pomagali si boste sami sebi. Z veseljem vam poročam, da sem ravno dobil obvestilo da je ena naših postojank in sicer društvo "North Eagle" š£. 21, v Ely, Minn., ustanovilo mladinsko društvo pod imenom "Northern Light" št. 13. Ker nimam natančnih podrobnosti na rokah, naj za enkrat zadostuje da izrečem v imenu Zapadne Slovanske Zveze, celokupnemu članstvu omenjenega društva moje prisrčne častitke k temu lepemu napredku. Izrecna moja želja je, da bi društvo North Eagle našlo še mnogo posnemovalcev v tej mladinski kampanji. Čast in hvala vam. — Z bratskim pozdravom, LEO JURJOVEC, gl. predsednik. o-- 1940 is the year to build a greater Juvenile Department. FIRST SUPREME VICE PRESIDENT TO BE IN PUEBLO SUNDAY Our Supreme Vice President, Juvenile Supervisor and Editor of Fraternal Voice, Mr. Geo. J. Miroslavich, in the company of Mrs. Miroslavich and their grandson, Larry, will arrive in Pueblo, Colorado, Sunday, June 9th, to spend a few days there on business and pleasure. Mr. Miroslavich will have a busy schedule which will include a conference with the officers of Slovan lodge, Western Star lodge and Pueblo Boosters Juvenile Branch, taking of moving pictures of officers and their families as well as of other WSA members, and a general visit and personal contact with as many members as possible. It is hoped that many will be present at the "Fireside Chat" with the officers. On the evening of June 9th, he will show movies taken a year ago on the occasion of the presentation of the Championship Trophy to Western Star Lodge No. 16. He is especially interested in having a large gathering of WSA children Sunday afternoon when he will address them and take movies of all assembled. A large crowd is expected to welcome our worthy Supreme Officer. A WARNING NOVE VRSTE LETALO m? =Jules Mary — J. M. Dogodek na Poganskem polju . iz predvojnih Časov Ko so Pavleta vprašali, ali nima ničesar več povedati za svojo obrambo, je zadnjič zatrdil, da je nedolžen. S hripavim glasom je še pripomnil, da je nepotrebno, tolikokrat ga vprašati eno in isto. Rekel jim je te besede raztreseno in nestrpno, tako da ga j« predsednik opomnil, da se mora pred sodniki spoštljivo vesti, a njegov odvetnik mu je tiho dejal: "Longhi, bodite mirni. Ne poslabšajte si že tako neprijetnega položaja!" Po kratkem govoru, v katerem je podal predsednik pregled vse obravnave, so Pavleta odvedli iz dvorane. V trenutku, ko je Pavle stopal proti vratom, je mati Tereza vstala in glasno zaklicala: "Sin, moj sin, tukaj sem, poglej me!" Sodni uradniki so pozvali občinstvo, naj bo mirno. Pavle je korakal ven, ne da bi se bil obrnil k materi. Predsednik, ki ni bil razumel, za kaj je šlo, je zapovedal: "Odvedite tisto žensko iz dvorane!" Tereza pa se je z obema rokama oprijela klopi in obupno kriknila: "Saj sem njegova mati!" Ko so predsedniku pojasnili, kaj se je bilo zgodilo, je umaknil svoj ukaz, pač pa je znova pozval občinstvo, naj ostane med obravnavo čisto mirno. »Nato so se umaknili porotniki v posvetovalno sobo. Tudi sodniki so šli iz dvorane, in spet se je začel med občinstvom hrupen pogovor. Tereza je z grozo poslušala besede, iz katerih je bilo razvidno, da bo Pavle gotovo obsojen. Zadnje upanje je umrlo v njej. Samo nekateri so menili, da na smrt ne bo obsojen, temveč le na dosmrtno prisilno delo. Vročina je bila v dvorani skoro neznosna. Tereza je mislila, cla jo bo zadušilo. Naslonila je glavo na zid in za več minut izgubila zavest, ne da bi se bil kdo za to brigal. Ko se je naposled spet zavedla, je slabost še ni minila. Pred njenimi očmi se je delala megla, v njenih ušesih je šumelo, v njenih sencih je nekaj tolklo kakor s kladivom, da je menila, da se ji bo glava razpočila. Čuden pritisk je čutila po vsem telesu. Naposled je postala nanjo pozorna poleg nje sedeča dama. Videla je, kako je vdovin obraz zdaj mrliško obledel, zdaj. ognjeno zardel in kako je neprestano drgetala. Vprašala jo je: "Ali vam je sla-, bo?" Tereza se je za trenutek zbrala in za-jecljala: "O ne, o ne!" Mnogo truda jo je stalo, da je te besede izdavila iz sebe. Jezik ji je bil težak ko pijancu in vsi ljudje in predmeti so se vrteli okoli nje. Porotniki so se vrnili v dvorano in sodniki so zasedli svoje prostore. Tudi Pavleta so privedli nazaj. j V svečani in resni molk, ki je bil zdajci obdal vdovo in njenega sina, v vihar, ki je divjal v Terezini glavi, v strašno temno noč, ki je padala nanjo, so se zaslišale grozne besede: "Na smrt obsojen!" Iz Terezinih ust se je izvil hripav krik. Stopila je na svojo klop, da bi čez vse ljudi stegnila roke k svojemu sinu. Skušala je nekaj reči, a ni mogla. Potem pa je o-mahnila in padla na tla kakor zadeta od strele. Ko so Pavleta odvedli, so se ljudje zbra- li okoli njegove matere, jo vzdignili in nesli ven. Gospo Longijevo so nesli najprej v sobo enega izmed sodnih slug, stanujočega v stranskem poslopju, kjer so ji nudili prvo pomoč. Naglo poklicani zdravnik je ugotovil, da jo je zadela kap. Ko je ležala na postelji, je bila videti kakor mrlič. Edino, kar je dokazovalo, da je še bilo življenje v njej, je bilo njeno hropeče dihanje. Naposled se je zdravnik obrnil k sodnemu slugi in mu rekel: "Tu ni mogoče kaj mnogo pomagati. Hitra smrt bi bilo najboljše, kar se da želeti ubogi ženi. Ce bo napad prebolela, bo ostala vse življenje hroma. Takoj bom ukrenil potrebno, da jo prepeljejo v bolnišnico. Ali morda veste, kdo je ta žena?" "Rekla je, da je mati mesarja iz Mon-calierija, ki je bil prej obsojen na smrt." "Seveda, poslušala je obravnavo in čezmerno razburjenje je zakrivilo kap. To je večkrat tako. Kakor rečeno, mnogo upanja ni." Kakor hitro je bolnica prispela v veliko bolnišnico, stoječo čisto na vzhodni strani mesta v neposredni bližini reke Pada, so ! jo zdravniki še enkrat preiskali. Čisto negibno je ležala na postelji kakor mrlič. Šele po več urah so zdravniška sredstva dosegla to, da je postalo njeno dihanje pravilnejše in da se je začela zavest v njej počasi buditi. Naposled se je bolnica zganila in z nepopisnim začudenjem gledala zdravnika usmiljenke, ki so se trudile z njo. Bilo je videti, kakor bi si bila prizadevala zbrati misli in se spomniti, kaj se je bilo zgodilo z njo. Menda se je nazadnje vsega spomnila, zakaj hotela je nekaj povedati. Njeno momljanje pa je bilo nerazumljivo. Takoj nato je padla spet v omotico. Toda njeno stanje se je izboljšalo in po dveh dneh ni bilo več neposredne nevarnosti za njeno življenje. * Ubogo Pepino so že obvestili o nesreči, ki je bila zadela mater. Hkratu je tudi izvedela, da je bil njen brat obsojen na smrt. Zato je razumela strašno razburjenje, ki je povzročilo pri materi kap. Medtem ko je uboga Pepina v obupu pretehtavala, kaj naj stori v takem strašnem položaju, ko sama ni mogla napraviti brez tuje pomoči niti koraka, je prišla k njej kot odrešilni angel Nineta Novellije-va in je ponudila zapuščenki svojo pomoč. Z besedami iskrene hvaležnosti se je Pepina oklenila vratu pogumnega dekleta, ki se je ljubeznivo nagnilo k njej. Nato sta se obe dolgo časa jokali. Naposled je Nineta poljubila Pavletovo sestro, jo po-gladila po laseh in ji rekla: "Nikar se mi ne zahvaljujte, saj je samo človeška dolžnost, ki jo izvršujem. Brata in mater so vam vzeli, pa hočem ibiti jaz vaša sestra, da ne boste tako zapuščeni." "Moja sestra, da, da," je šepetala bolnica. "To je lepo!" Ali vas lahko tikam?" Nineta se je spet sklonila k njej, jo poljubila in rekla: "Seveda se morava tikati. Morava si biti kakor pravi sestri." (Dalje prih.) CermaK Road, CHICAGO, ILLINOIS zdelujfe vse vrste tiskovine, za društva, organizacije In posameznike, lično ln poceni. Poskusite In prepričajte se! KOMENTAR K MOLKOV EMU NASLOVA NI TREBA' Math Tekavec (Konec) Jaz ne vidim v teh vrsticah nobenega "veselja" nad preselitvijo lista iz Pittsburgha v Cleveland. Če kdo, naj se oglasi! Kdo je sedaj lažnik: Rev. Trunk, Math Tekavec ali Molek? Mislim, da lahko vsak spozna kdo se bori za resnico in kdo potvar-ja, pa laže. Meni ne bo treba o tem Rev. Trunku ničesar pisariti. Kako se boš pa ti Molek izvlekel iz te blamaže je pa tvoja stvar. Najbolj "logično" pot boš usmeril, da se pričneš sklicevati na svojo "^svobodomiselnost" in da misliš in pišeš po njej, kar se ti zljubi. Ker si izločil Boga, ki po njem ločimo resnico od laži, se ti ni treba zagovarjati pred svojimi somišljeniki, saj te bodo že razumeli, da si svobodomislec. Pri ljudeh, ki pa dajo še kaj na razliko med resnico in lažjo, pa že zdavnaj poznajo tvojo "logiko". Kdaj si pa Rev. Trunka ugnal v mišjo luknjo, daj vsaj dokazat ! Človek ima za tako polemi-ziranje, ki ga proti njemu izvajaš ti, samo pomilovalni nasmeh. Že razmerje med akademsko na-obraženim človekom in navadnim težakom v tej zadevi, je tako kričeče, da bi ne bilo treba nikakih pomislekov, kdo stvar obvlada. Če pa še upoštevamo Rev. Trunkovo neizprosno logiko doslednosti, pa je tvoje bedasto zagovarjanje, ki ga izvajaš v "Prosveti" samo zmerjanje in po sedem-kratno ponavljanje enega izraza "čveka", to je dovolj tehten dokaz na tem polju, kjer pridejo v poštev samo stvarni razlogi umskega razmišljanja logike in doslednosti — kdo je izgnan v mišjo luknjo? Ti lahko od začetka do konca ponavljaš izraz "čveka" kolikrat hočeš, stvar se s takim argumentiranjem popolnoma nič ne zaobrne. Čemu trapiš črkostavce, naroči si 3 palce velike črke in bo pomenilo isto kot tri vrste po-navljanih besedi. Da, moja pisava je pomanjkljiva, izrazi neokretni, toda Molek upoštevaj to, da si jaz ne služim kruha s pisanjem kakor si ti dobro plačan za tvoje pisanje. Tebi, pa ne, vem kako leposlovno naj bi se izražal, bi pri tebi ne prišli moji razlog v poštev. Brez tiskovnih pomot pa tudi "Prosveta" ni tiskana. Molek: "Povem pa ti Math, da sedaj ne bom več molčal. Enkrat je treba obračunati z jezuitskimi klepetuljami, (kje so pa "frančiškanski fantje" in "frančiškanska žlahta" izostala?) in obračunal bom tako, da bo zadostovalo za vselej. (Kaj misliš re- signirati iz uredništva, ali si prišel do spoznanja, da ga preveč lomiš, da boš prenehal pre-kueavati kozle, kar bo najbolj pametno.) Ljudje, ki obrekujejo do podlosti, potem pa obrekovanje podtikajo drugim — (si zadel sapiega sebe) zaslužijo globok prezir in nič drugega. Nihče ne trpi rad neprijetne nadlege (mi tudi ne) niti od kužka, ki ne more storiti človeku nobene škode kakor, da mu zmoči čevelj in z vso Trunkovo kompanijo vred. to je kar delaš ti, Math Tekavec — Ivan Molek." Odgovor: — Me veseli, da prekineš molk. Tudi jaz ti dam garancijo, da bom vzel čas in razgalil tvoje farizejstvo. Potem upam, da ko ti vnovič predložim ona vprašanja, na katera mi dolguješ še odgovor, da mi stvarno odgovoriš. Naprej in naprej mi ponavljaš obrekovanje, povej mi no, v čem sem te pa obrekoval? Veš, si bom vsaj vedel v čem si izprašati vest. Tvoje besede pa menda ja smem ponoviti. Kar se tiče moje osebe, me lahko smatraš — kar zveni iz tvojega zadnjega stavka — za "psa". Si se vsaj popolnoma razgalil kakšnih podlosti se poslužuješ. Se ne bom branil z eno samo besedo. Dolžan ti pa ne ostanem, kadar boš s tako robo prihajal na svetlo kot je bila po Fetterlyju potvorba "Slika katoliške cerkve" in tvoj sedanji "Naslova ni treba". Veš Janez, ti si osredotočil ves boj v tem, da uničiš v srcih prepričanje katoliške vere. Toda katoliška cerkev ni mrtva mumija, pač pa živ organizem in kadar boš metal svoje blato in potvorbo nanjo, boš žel vihar, ker boš zadel v tiste, ki smatrajo svoje versko prepričanje za osebno življenja. PRUSIJANSTVO OBHAJA 200 LETNICO Dunaj, Avstrija. — V tukajšnjem mestu, kakor seveda tudi drugod po Nemčiji, so zadnji petek obhajali spomin 2,00 letnice, kar se je Nemčija reorganizirala v prusovskem duhu, na kar je od tedaj, z malimi izjemami, stalno korakala naprej. Pred dvema sto-letjima je namreč zasedel pruski prestol Friderik Veliki, ki je dal prvi pobudo za idejo Velike Nemčije, na kar so sledili njegovemu zgledu vsi poznejši voditelji, v nemali meri tudi Hitler, sam. Pravijo, da je značilno, da je ta obletnica padla ravno na čas sedanje nemške zmage v Belgiji. --o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Pisano polje J. M. Anton Jankovich, 147, zastopnik Prosvete, piše iz Cle-velanda v Prosveto. Med drugim piše: "Tu in tam se primeri iudi več samomorov, ampak o teh boste redko izvedeli iz časopisov. Izve se šele pozneje od bližnjih ali sorodnikov pravi vzrok smrti. Ne vem, zakaj se to prikriva. Najbrže bo temu tudi verski vzrok, namreč bojazen, da bi ne bil dotični cerkveno pokopan. S tem se le goji verska hinavščina. Sploh pa je tudi vera le biznis; če imaš denar, ti je skoraj vse dovoljeno in cerkev ti vse odpusti. Sploh so danes cerkvene dvorane v Ameriki za vse drugo samo za cerkvene stvari ne. V njih je "bingo," ples, pitje, ljubimkanje, igranje na razne stroje, samo da dobe čim več denarja od ljudi. Zakaj ne bi g. Trunk enkrat krepko ne udaril v svojem "pisanem polju" po tej hinav-ščini v lastnem taboru, ne pa da udriha samo po socialistih in brezvercih, po SNPJ in SSPZ. Tam pri vaših kolegih je veliko več gnilobe! Bog ali Kristus vam [tega gotovo ni dovolil. Oh, hinavščina, kako si velika. Udarite, g. Trunk, po vašem gnezdu nesnage! Glede samomorov, verske hinavščine, moč denarja, je njegova zadeva, če sodi v javnosti in pred javnostjo. Videl sem pa, da mu prav v njegovih vrstah pravijo "general." Čemu, me ne briga, vidim le, da mora res biti nekaj nekega generala v njem, ker generalova roba je, da zapoveduje, in nekako zapoveduje tudi meni, bolje bo, ko pravim, da me štokne pod nos radi tega, kar se godi v Cle-velandu po cerkvenih dvoranah, in je baje tako pohujšlji-vo, da bi se lahko še on sam pohujšal. Well, gospod general, sem in moram biti zoper vse, kar je in ako je res slabo in morda celo pohujšljivo. Ampak to je zadeva, ki ne spada v moje območje,in bi bila sploh nemogoča, ker hodim po gorah in ne morem šnofati po dvoranah tam v Clevelandu. Pravite: "Bog in Kristus vam tega gotovo ni dovolil." Kako to? Vi ste zastopnik "Prosvete," ki jasno trdi, da ni Boga in jfe Kristus le legenda. Kdo toraj naj dovoli ali ne dovoli? Ali verujete Prosveti? Ako ne, čemu jo širite? Jaz bi svetoval, da pripustite lepo odgovornost za cerkvene dvorane tistim, ki so za to na mestu, in si bolj k srcu vzamete drugo in to prav va- šo odgovornost, ko £irite list, ki podira prav vsako vero na Boga in Kristusa in bi rad podrl ne le cerkvene dvorane, tudi vse cerkve. In čemu se tako hudo pohujšujete? Ali se bojite za kake duše, da bi moda ne bile frdamane? Kako zopet to, ko širite list, ki pravi, da je s smrtjo vsega konec, ni nobenega frdama-nja, je le farško strašenje? Think this over. * Dosti kaj imamo, kar bi ljudi moralo vsaj zanimati. Kako bo z Evropo? Kako s staro domovino? Kaj z Ameriko? Kdo bo zmagal? Kako bo potem? Dalje so skrbi za kruh. Dela ni, slabo se dela. Kaj je storiti? Kako bo jutri? Kako bo pri delavcih, kako pri farmarjih? .Poleg tega še nešteto drugih skrbi. Pa imajo ljudje še vedno časa, da se bavijo še ■/. Vodi-ško Johanco, in časopisi (Prosveta) imajo še prostora, da spravljajo še zdaj to oglodano kost na dan. Ralph Jerman, Lloydell, Pa., gloda to razparelo kost, in pripoveduje, kako je "spride-ni študent" Lojze K. srečno še rešil "siromašni narod, da ga Johanca in Kristusovi namestniki niso (do kosti) ogoljufali." Kako lahko še kak spri-den študent ohladi srca, da postanejo črni tudi Kristusovi namestniki! Vsak po svojem, če misli, da bo morda manj črn, ker so drugi tudi črni. Kaki prefrigani ženski lahko vsak podlež«, in Johanca se je na to goljufijo razumela. Ko sem jaz v tisti dobi podvomil in poudaril, da je treba previdnosti, so me razglasili za nevernika. Če je in kako je ta Johanca goljufala siromašni narod, mora Ralph Jerman vedeti, ko piše, ampak dejstvo je le, da je prefrigana Johanca potegnila tega in onega duhovnika, izključeno pa je, to lahko trdim z vso odločnostjo, da bi bil kak duhovnik vedel za goljufijo in se Jolian-ci pridružil pri goljufiji, kakor trdi to ta Jerman. Johanca je črna, lahkomišljen je bil ta ali oni duhovnik, ampak črn (da bi bil goljufal) pa je težko kateri bil, in kdor tako v javnosti trdi, bo moral nekoč to tudi dokazati. Slika kaže znanega izdelovalca a eroplanov, Igorja Sikorskija, z njegovim letalom najnovejšega izuma, kot ga je pred kratkim predstavil javnosti. Letajo se imenuje "helicopter" ter im a to prednost, da se lahko z mesta dvigne v zrak, brez zaleta, kar se dose že z vodoravnim propelerjem na vrhu. FRANK PAOLICK, D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentist-Orthodontist (izravnava zobe) 2125 So. 52nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 — in — Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. Tel. Central 0904 URE: V Cieero v»ak dan, izvzem-ši sred, od 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-ikem uradu vsako sredo. Odgovor na vprašanja Zveza s starim krajem je še vedno odprta in to potom navadne pošte, zračne pošte in brzojava. Zato lahko tja pišete, pošliete paket, pošljete denar in tudi potujete, če že morate. Ako rabite več pojasnil, nam pišite. Naše nove cene za pošiljanje denar- ja so: Za din $ 2.30.............. 100 $ 4.40.............. 200 $ 6.50.............. 300 $10.25.............. 500 $20.00..............1000 $39.00..............2000 Za lir $ 3.25.............. 50 $5 .90............................100 $11.50............................200 $17.00.............. 300 $28.00............................500 $55.00..............1000 Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Dolarji se sedaj ne morejo izplačevati v starem kraju. Cene so podvržene spremembi gori ali doli. DRUGE ZADEVE Ako imate kako drugo važno zadevo s starim krajem, se enako obrnite na: leo zakrajšek General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. Dr. Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zvečer. — Ob sredah in ob nedeljah po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 Stran « AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 5. junija 1940