Književnost in iimetnost. Skladbe Hrabroslava Volariča. Opozarjamo naše občinstvo na krasne skladbe prerano umrlega nadarjenega našega komponista. Prvi zvezek njegovib samospevov, ki sc odliknje zlasti po melodijoznosti, je izšel v samozaložbi pri skladateljevi vdovi g. Franji Volarič v Gorici, Gosposka nlica 7. Ta zvezek obsega znane, lcpe samospeve s klavirjem. Stane samo 3 K. Gospa Volaričeva ima še 100 izvodov nerazprodanib in preje, doklcr teh ne proda, ne more izdati drugega zvezka, ki pa obeta zopet jako lepo vscbino. Obračamo se do vseh, ki gojijo domačo godbo in petje, zlasti tudi do gg. učiteljev, da si omislijo prvi zvezek. Dolžnost je pač, da tako krasne skladbe kupujemo, posebno če so take cene; dočim prav radi za slabe nemške kuplete plačujemo primerno lOkrat toliko, si slovenske naše skladatelje izposojnjemo. Odobren zemljepisni atlas. Slavno c. kr. ministrstvo za bogočastje in nank je z odlokom dne 16. aprila 1902, št. 9019 odobrilo ,,V. pl. Haardtov zemljepisni atlas, izdanje dvugo s 14 zemljevidi in listom, razlagajočim I. zemljevid", katerega je za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom priredil prof. Fr. Orožen. Atlas stane 1 K 40 b, posamezni zemljevidi pa 16 h. Vsebina: 1. Važnejši temeljni pojmi v razuraevanje zemljcvidov (z razlagajočim besediloin); 2. Okolice Ljubljano, Gorice in Trsta; 3. Kranjsko in Primorsko (goro- in vodopisni zemljevid); 4. Kranjsko in Primorsko (politieni zemljevid); 5. Avstrijske planinske dežele; 6. Avstrijsko-Ogrsko (goro- in vodopisni zeinljevid)* 7. AvstrijskoOgrsko (politični zemljcvid); 8. Srednja in Jnžna Evropa; 9. Evropa; 10. Azija; 11. Afrika; 12. Amerika; 13. Avstralija in Polinezija; 14. Polute. To drugo izdanje zemljepisnega atlanta je v marsikaterera oziru boljše od prvega izdanja in bode prav pripravno učilo za zemljepisni pouk, ker so zemljevidi jasni in pregledni. Zlasti v večjem mcrilu risaui zemljevidi kažejo prav dobro obliko tal. Poscbno nara ugt.ja 1. zemljevid z dotičnim besedilom, ki bode učitelju jako olajšal poučevanje v razumevanju zemljevidov. ,,Matica Slovenska" je razposlala ravnokar svoje književno darilo za leto 1901, ki obstoji iz sledečih 6 knjig: I. Zbornik III. zvezek. Uredil L. Pintar, natisnila n_Tarodua Tiskarna". Vsebina: 1. Dr. K. Štrekelj: Prešeren in narodna pesem. 2. Fi*. Orožen: Nekoliko o zemljevidib slovenskib pokrajin v prejšnjem in sedanjem časn. 3. Ivan Prijatelj: Puškin v slovenskih prevodib. 4. Ivan Steklasa: Herbart X. Turjaški, karlovški general. 5. J. Šlebinger: Književni drobiž iz leta 1839. 6. Ivan Vrbovec: 0 ustanovitvi šentjakobske, frančiškanske in trnovske fare v Ljubljani. 7. Ivan Vrhovec: Dve predavanji o ljubljanskih pokopališčib. 8. Dr. K. Glaser: Biblijografija slovenska. II. Letopis za leto 1901. Uredil Evg. Lah. Natisnila Blasnikova tiskarna. III. Knezova knjižnica. VIII. zvezek. Uredil Fr. Levec. Natisnila ,,Narodna Tiskarna". Vsebina: 1. Ivan Cankar: Tujci. 2. Fr. Ks. Meško: Črtice: Besede otožnosti. Slika. Razne poti. Scn poletne noči. C. F. J. Doljan: Lajnar. Slika iz življenja. IV. Zabavna knjižnica. Tiskala Blasnikova tiskarna. Vsebina: 1. Štiri bajke Saltikova-Ščedrina. (Prevel Ivan Prijatelj.) 2. Peter Bohinjec: Za staro pravdo. (Povest iz leta 1515.) V. Vojvodina Kranjska. (Slov. zemlje IV. del.) Prirodoznanski, politični iu kulturni opis (33 podob). Spisal Fr. Orožen. Natisnila Blasnikova tiskarna.^ VI. Slovenske narodne pesmi. 6. snopič. Uredil dr. K. Štrekelj. Natisnila Zadružna tiskarna. Novi Akordi. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. Založništvo Lavoslav Sclnventner. Ljubljana. Št. 6. (zadnja I. lctnika) je prinesla tole vsebino: 1. Josip Ipavic: Triglavska koračnica, _a klavir. 2. F. S. Vilbar: Klevetnikora Hrvatske, za moški zbor. 3. Jos. Procbazka: Zvezde žarijo, za glas in klavir. 4. Dr. G. Krek: Bagatela, za klavir. 5. Stanko Premrl: Slavnostna predigra, za orglje. 6. Emil A d a m i.: Lipa, za mcšan zbor. 7. Dr. Gojmir Krek: Polka frangaise, za klavir. Založništvo BNovih Akordov" naznanja: Akoravno gmotni uspeh v prvem letu ni bil tak, kakor smo mogli pričakovati z ozirom na važnost, vsebino in ceno tega zbornika, odločili smo se radi pornena tega lista na razvoj slovenske glasbe vendar, izdajati ga še nadaljc, računajoč z utemeljeno nado, da sedanji navočniki nam ne samo zvesti ostanejo, temveč da priporočajo naš zbornik tudi v krogu znancev in pnjateljcv najtopleje in nain s teni pridobe novib naročnikov. Za I. let. ,,Novih Akordov" so elegantne, izvirne p 1 a t n i c e. ,,Planinski Vestnik". Glasilo slovenskega planinskega društva. Št. 4. ima tole vsebino: Eden dan v Grintovcih. Hpisal dr. Fr. Tominšek. — S cepinom in vrvjo. Spisal I. M. — Po Hrvaški Švici in.okolici na kolesu. — Društvene vesti. — Književnost. — Eaznoterosti. Narodnogospodarski Vestnik, glasilo slovenskega trgovskega društva ,,Mcrkui*ja", ima v svoji 1. številki II. letnika tole vsebino: 1. Melijoracije na Kranjskera. Spisal X. 2. Trgovina. Spisal A. L. 3. Izprememba §§ 59. in 60. obrtnega reda. 4. Eazsodbe obrtnih sodišč. 5. Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. 6. Društvene vesti. 7. Eaznoterosti. 8. Izpremembc v trgovinskih in zadružnib vegistrib na Kranjskein. 9. Tržno poročilo in tržne cenc. 10. Oglasi. Slovenska Šolska Matica. Odbor nSlovenske Šolske Matice" je razposlal začetkom t. m. gg. poverjenikom knjige za 1. 1901. Vsak društvenik prejme troje knjig, namreč: 1 ,,Pedagoški Letopis 1901." Na svetlo daje ,,Slovenska »Solska Matica" vLjubljani. 1. zvezek. Uredila H. Scbreiner in V. Bežek. V Ljubljani. Natisnila Katoliška Tiskarna. 1902. Cena K 1.60. Vsebina: I. Pedagoško slovstvo. a) Zgodovina pedagogike, obča pedagogika in pomožne vede. (H. Schreiner); b) Latinščina. (Dr. Jos. Tominšek) • c) Prirodopis. (J. Koprivnik); č) Prirodoslovje. (Fr. Hauptmann); d) Eisanje. (Jož. Šmoranzer); e) Ženska roena dela. (P. pl. Eenzenberg). II. Teme in teze pedagoškib poročil o priliki uradnih učiteljskih sknpščin. (J. Dimnik); III. Poročilo o društvenem delovanju. (F. Gabršček); IV. Iraenik društvenikov. V podrobno oceno posameznib sestankov, ki so priobčeni v letošnjem nLetopisu", se ne bomo spuščali, to je že storil naš tovariš ,,Popotnik" — svetujemo le vsakemu zavednemu šolniku, da ,,Letopis" pazno prečita; gotovo ga bo odložil iz rok z najvecjim zadovoljstvom ter prišel do prepričanja, kako velike važnosti je ^Slovenska Šolska Matica" za razvoj in napredek slovenskega šolstva. Kakoršen namen ima ,,Letopis" še posebej, nam pove gospod ravnatelj H. Schreiner v predgovoru, v katerem piše: ,,Med srcdstva, s kateriini bode izkušala ,,Slov. Šolska Matica" doseči svoj namen, spada tudi izdajanje Pedagoškega Letopisa. Le-ta bode nudil sliko pedagoških ved, kakor so se razvijale in se razvijajo; opozarjal bode na pedagoška vprašanja, ki so na dnevnem redu, ter seznanjal čitatelje z dotičnim slovstvom, iz katerega se o onih vprašanjib lahko natančneje pouče. nLetopis" bode torej slovenskim učiteljem in vzgojiteljem kažipot in svetovalec pri nadaljnem izobraževanju ter jim bode na tak način pomagal, da bodo lahko napredovali ter se povzpevali na na višino pedagoške vede. Obenem bo Pedagoški Letopis podajal sliko slovenskega šolstva, kažoč njega razvitck in napredek. Vsebina bo v Letopisu tako-le razvrščena: I. Pedagoško slovstvo. a) Zgodovina pedagogike, obča pedagogika in pomožne vede; b) verouk; c) slovenski jezikovni pouk; č) nemščina kot drugi deželni jezik * d) francoščina, angleščina in italijanščina; e) latinščiua in grščina; f) spisi za mladino; g) matematika h) prirodopis; i) prirodoslovje; j)\ zemljepis; ]c) zgodovina; 1) čitanje in pisanje; m) nazorni nauk; n) petje; o) risanje; p) telovadba; r) ženska ročna dela; s) stenografija. II. Eazprave o važnejših dnevnib pedagoških vprašanjih. III. Statistika in zgodovina slovenskih šol. VI. Teme in teze pedag. poročil o priliki uradnib in društvenib učiteljskib skupščin. V. Poročilo o delovanju Slov. Šolske Matice. VI. Imenik društvcnikov. Žal, da nam ne bo možno, vsaj iz početka ne, poročati vsajco leto o vsaki zgoraj navedenih točk; za to imamo premalo prostora v Letopisu. Skrb da nas bode, da pridejo v kratkem vse točke na vrsto. Važnejše točke pridejo na vrsto; sploh sebodo poročila nadaljevala, kjer in kadar bo potrebno. Daj Bog, da bi dosegli, kar nameravamo, da bi se nain posreeilo, pridobiti si naklonjenost in podporo celokupnega slovenskega učiteljstva, da bi z združenimi moemi povzdignili pedagoško slovstvo in s pomocjo lc-tega tudi naše šolstvo in splob prosveto našega naroda." Veliko in važno nalogo ima torej ,,Letopis,,. in odbor se bode moral mnogo truditi, da bo izvršil to nalogo, a ne straši se tega dela, če bo le imela ,,Slovenska Šolska Matica" dovelj ndov. Oe pregledamo lctošnji imenik društvenikov, zapazimo na prvi pogled, kako malo zanimanja so imeli v nekaterih okrajih za ,,81ov. Šol. Matico". Tako n. pr. je v čmomeljskem okraju en sam-ud, ko vendai* službuje v tem okraju kakib 40 učnib oseb. Ta edini ud v tem okraju je vrla učiteljica gdč. Vita Zupančič. Cast ji! Slabo sta zastopana tudi krški (7 udov) in litijski okraj (6 udov). Najčastneje je zastopan postojinski okraj, ki ima 5 8 udov, med temi so samo 3 ncučitelji. Vsa čast torcj marljivemu poverjeniku, c. kr. okr. šolskemu nadzorniku, g. Ivanu Thumi in zaveduemu učiteljstvu postojinskega okraja! Ostali šolski okraji (okrajna glavarstva) imajo udov: Kamnik 18; Kočevje 20; Kranj mesto 12, okraj 20; Ljubljana 66 (med temi ljudskih u.iteljev(ic) le 22); Ljub. okolica 16; Logatec 23 (med temi 10 v Idriji); Novo mesto 30, od teb jihje v mestu samem 29, vcclem okraju pa 1, reci eden; izmed vseb 30 udov sta samo 2 ljudska učitelja in 1 sama ljudska učiteljica: R a d o v 1 j i c a 22. Cudno, da je bilo v nekatcrih okrajili toliko malobrižnosti za to prekoristno društvo. Upamo, da bo v drugem druStvenem letu bolje v tem pogledu in tudi zamujcno se šc labko popravi, kcr so vse letošnje knjigc še na prodaj pri odboru in siccv vse tri knjige za K 5.60, dočim znaša naročnina le 4 K. Med dmštveniki so tudi posamezue šole, u.it. knjižnice in učit. društva slabo zastopana. (Daije.)