Pomurski GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 6. SEPTEMBRA 1962 Leto XIV. — štev. 34 Cena 20 din UGOTOVITVE KOMISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA V LJUTOMERU V PRAKSI DRUGAČE KOT V PRAVILNIKIH Komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka pri občinskem ljudskem odboru v Ljutomeru bo verjetno že do konca tega tedna končala svoje delo. Doslej je obravnavala že vse večje gospodarske organizacije. Pri vseh gospodarskih organizacijah, ki jih je komisija doslej obravnavala, je ugotavljala neskladnost med določili pravilnikov o delitvi čistega dohodka in dokumentacijo. Skoraj povsod je bilo razmerje med skladi in osebnimi dohodki nekoliko večje v korist osebnih dohodkov, kot so določali pravilniki. Zlahka se je dalo ugotavljati, da so pravilniki sestavljeni površno ali pa kop rani po prejšnjih pravilnikih. (V enem primeru so pravilnik celo prepisali in pri tem pozabili spremeniti datum.) Pomanjkljivosti, kakršne smo navedli, so med drugim ugotovili v Indopolu, Mizarstvu, premogovniku Presika in drugod, izjema pa so Križevske opekarne, kjer je pravilnik izdelan zares vzorno. Podobno je tudi pni trgovskem podjetju »Vesna«. V nekaterih podjetjih, kakor so n. pr. invalidski zavod Prlekija, Les in Indopol, pa so ugotovili, da so krili osebne dohodke s sredstvi iz rezervnega sklada. Na sploh se je dalo ugotoviti, da so skladam doslej posvečali majhno pozornost. V nekem podjetju so imeli urejeno tako, da so v sklade dali le sredstva, ki so ostala pri obračunu osebnih dohodkov, invalidski zavod Prlekija pa je predložil pravilnik, v katerem za Sklade sploh ni bilo predvidenih nobenih sredstev itd. V nobenem pravilniku, razen v pravilniku Križevskih opekarn, pa ni bilo določeno kako spremljati produktiv- nost dela in ekonomičnost poslovanja. Komisija je imela ob taki situaciji mnogo dela, saj je morala vsak posamezni primer natanko proučiti, poklicati na razgovorov računovodje in jih opozoriti na pomanjkljivosti. Razen tega pa je ko- misija posredovala vsaki gospodarski organizaciji še posebna priporočila in jih opozorila na pomanjkljivosti. Na podlagi teh napotkov bodo delavski sveti v kratkem sklepali o izpopolnitvi pravilnikov. Kar pa zadeva razmerja med najvišjimi in najnižjimi osebnimi prejemki, komisija ni našla kakšnih večjih odstopanj. -ja- Turistični biro v Murski Soboti Ponovna potrditev, da se turizem v Pomurju v zadnjem času lepo razvija, je otvoritev Turističnega biroja v Murski Soboti. Biro, ki je nastanjen v lični montažni hišici na prostoru med po- slopjem Komunalne banke in novo pošto, so odprli v torek. Otvoritvi so prisostvovali ugledni politični in družbeni delavci, kakor tudi predstavniki nekaterih slovenskih turističnih agencij. Biro so ustanovili na pobudo Turistične zveze Pomurja. Po skoraj šestmesečni dilemi, kdo bo ustanovitelj, je biro prevzelo radensko zdravilišče. Tako je zdaj njegovo delovanje upravno pod okriljem te organizacije. Glavne dejavnosti biroja so: dajanje informacij in menjalna služba, organiziranje izletov, izdajanje potnih listov in lovni turizem. Razen tega ima v tem biroju svojega uslužbenca tudi Jadran-turist. Ta uslužbenec skrbi za prodajanje vozovnic in rezervacije za vse avtobusne linije. Ker pa iz Murske Sobote odhaja dosti avtobusov in so navadno dokaj zasedeni, bo za prodajanje vozovnic nujno zaposliti še enega uslužbenca. Tako bo lahko prodajanje in rezerviranje sedežev potekalo v dveh izmenah in bodo potniki laže in hitreje prišli do vozovnic. Kar se tiče menjalne službe, odkupuje biro efektivne tuje va- lute, kreditna pisma in čeke. Mnogo časa in nepotrebnih skrbi bo biro prihranil tudi turistom, ki želijo potovati v inozemstvo. Tov. Vlado Plantarič, šef Turističnega biroja, je v razgovoru povedal, da bodo v biroju izdajali potne liste tako, da bodo uredili tudi vse potrebne dokumente, pa tudi vize držav, kamor bodo interesenti potovali. To bodo dosegli v sodelovanju z zastopniki Jadran-turista v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ti zastopniki bodo nato stopili v stik z ambasadami držav, kamor bodo potovali turisti, in tako v najkrajšem času uredili vize. Seminar v Lendavi Prejšnji petek so v Lendavi zaključili 11-dnevni seminar na katerem so prosvetni delavci z dvojezičnih šol obravnavali madžarski jezik in književnost. Ob zaključku seminarja so imeli še razgovor o aktualnih problemih v zvezi s poučevanjem madžarskega jezika na dvojezičnih šolah. Temu razgovoru so poleg predavateljev filozofske fakultete iz Novega Sada prisostvovali še Sida Podlesek, predsednica OO SZDL, Franc Šebjanič, podpredsednik OLO in predstavniki pedagoškega zavoda iz Murske Sobote. PRED PLENUMOM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS V OSPREDJU: VIOGA LMS V KOMUNI Letošnji plenum Okrajnega komiteja LMS pričakujemo z velikim zanimanjem in dokajšnjimi upi. Tako ga pričakujemo predvsem zato, ker bodo na njem prišle najbolj do izraza pozitivne ugotovitve iz prakse mladinske organizacije. Na obnovi teh ugotovitev bodo začrtane glavne smernice za nadaljnje delo aktivov, tako organizacijsko čimbolj urejeno kot vsebinsko poglobljeno. Praksa je namreč pokazala nekatere večje slabosti v delu mladine. Tako je stopil v ospredje problem neangažiranosti mladine pri delu v ljudskih odborih, zborih občanov in v življenju komune nasploh. Da je stanje tako, je več vzrokov. Prav gotovo je organizacija samo v to zastavila premalo svoje sile, predvsem pa so krajevne skupnosti in ljudski odbori posvečali premalo pozornosti sodelovanju mladine pri reševanju konkretnih nalog v sami krajevni skupnosti in v celi komuni. Tako je značilno, da je mladina v krajevnih skupnostih sodelovala le kot fizična delovna sila pri raznih akcijah, v ljudskih odborih pa sploh ni nobenega člana pod 25 let starosti! Mladinska organizacija na mnogih mestih še ni dobila svojega pravega imena in zato je nujno, da Se bo morala čim prej afirmirati. To bo prav gotovo vplivalo na ljudske odbore in druge, da bodo bolj računali na delo mladine in ji pri delu dali polno vrednost. Da pa bo organizacija dobila svoj pomen in svojo vloga v javnem življenju, bo morala po drugi strani sama težiti za tem, da bo čim več njenih članov vključenih v razne organe in tam skupaj s člani ZK, SZDL in ostalimi občani reševalo pereče probleme in izpolnjevalo zadane naloge. Mladino bo najbolj zainteresiralo konkretno delo v krajevnih skupnostih. Njeno največjo zainteresiranost bo najuspešneje doseči s formiranjem krajevnih komitejev. Osnovo, izhodišče dela, bo tu predstavljala ekonomska zainteresiranost. Tekoči problemi v teh krajevnih komitejih bodo življenjski (setev, žetev ipd.) in prav tu bo glavno torišče dela napredne mladine: boj z zaostalostjo in zastarelo miselnostjo po naših vaseh Tako bo vloga mladine mnogo večja in mladina bo lahko v mnogo večji meri vplivala na razvoj socialističnih odnosov Plenum bo verjetno pokazal tudi to, da je treba delo krajevnih skupnosti vsebinsko poglobiti. Prav pri tem pa ima lahko mladinska organizacija, ki se bo kar najbolj aktiv vključila v delo, veliko besedo. Jože Olaj Enotna merila v kooperaciji Na nedavni seji IO ObO SZDL v Gornji Radgoni, ki ji je prisostvovala tudi predsednica OO SZDL Murska Sobota Sida Podlesek, so po uvodnem referatu načelnika oddelka pri GbLO Gornja Radgona Milana Korena govorili o nekaterih aktualnih problemih v kmetijski proizvodnji radgonske občine. Ko so govorili o organizirani proizvodnji kmetijskih organizacij, je bilo rečeno, do so se letošnji v donosi žita sicer povečali v primerjavi z lanskimi, vendar bodo morale kmetijske organizacije storiti več pri pridelovanju žita, posebno pšenice. Glede na posebne razmere v kmetijski proizvodnji v radgonski občini, kjer je že zdaj okrog 30 odst zemlje socialističnega sektorja, je nujno razviti kooperacijo do najvišje stopnje. Zaradi tega so tudi na seji IO ObO SZDL podprli predlog, naj bi v Apaški kotlini glede na specifičnosti tega dela radgonske občine razvijali kooperacijo le na kmetijskem gospodarstvu Gornja Radgona, medtem ko bi v ostalih dolih tako kooperacijo še nadalje razvijala kmetijska zadruga. Poudarili so, da naj bo kooperacija enotna pri vseh kmetijskih organaj bo na enotnih cenah in nizacijah, se pravi, osnovana na enotnih posredovanih uslugah. Glede agrotehničnih ukrepov, s katerimi bodo letos zajeli okrog 25 odst. zemljišč več kot lani, so se na omenje- ni seji zavzemali za to, da bi pri izvajanju agrominimuma morala odigrati vidno vlogo tudi Socialistična zveza. Za dosledno izvajanje agrominimuma bi morali skrbeti tudi vsi odborniki krajevnih skupnosti in KO SZDL. Razširiti bo potrebno tudi kmetijsko službo, saj je ta v radgonski občina že dokaj dobra. Kooperacijo je treba razširiti tudi na gozdarstvo. V ta namen naj bi kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona sklenilo s posameznimi lastniki gozdov 10-letne okvirne pogodbe in enoletne pogodbe, s katerimi bi uredili odnos lastnikov gozdov do kmetijskega gospodarstva in obratno. HLAPEC JERNEJ V MADŽARŠČINI V teh dneh je v Pomurju gostovalo Narodno pozorište iz Subotice. Gostovalo je v krajih z madžarsko narodno manjšino, tako v Lendavi, Dobrovniku, Prosenjakovcih in na Hodošu. Gostovanja, ki jih za madžarsko narodno manjšino organizira manjšinska komisija, so že tradicionalna. Tokrat so gostje pripravili dve deli in sicer komedijo »Kérés« ter prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja, slovenskega dela v madžarskem prevodu, uprizorjeno madžarski narodni manjšini, ki živi v stalnem stiku s Slovenci. Ta dogodek torej na vsak način prispeva k zbliževanju in sožitju med ljudmi dveh narodnosti in ga zato lahko le pozdravimo. Občinstvo je bilo povsod zelo zadovoljno tako s kvaliteto igranih del, kakor tudi s samo izvedbo ter je napolnilo dvorane skoraj na vseh prireditvah ter gostujoče umetnike nagradilo z aplavzom. IJO Sedem za Makarsko V Makarski bo od 13. septembra do 13. oktobra delala slovenska mladinska delovna brigada. Obnavljala bo ruševine, ki so posledice potresa. Ta akcija bo pomoč slovenske mladine prizadetim krajem. V brigadi bo tudi sedem mladincev iz Pomurja, večinoma kvalificirani in polkvalficirani zidarji. IJO NAPOVED VREMENA za čas od 6. do 16. septembra Lepo vreme bo trajalo še dalje. Prehodne padavine pričakujemo okrog 8. septembra, nekoliko pomembnejše pa sredi septembra. Dr. V. M. PRED POMURSKIM SEJMOM V zadnjih dneh so priprave za prvi pomurski sejem vse bolj intenzivne. Težišče priprav je že preneseno na prizorišče te letošnje največje gospodarske prireditve v našem okraju, prireditve, ki bo, kot zatrjujejo njeni pobudniki in uresničevalci usmerjena predvsem k potrošniku -— v Gornjo Radgono, kjer že pospešeno gradijo potrebne objekte in tudi lično urejajo naše obmejno mesto, ki bo v času od 15. do 23. septembra 1962 sprejelo v svoje okrilje na, tisoče in tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi obmejnih krajev sosednje Avstrije. To bo pravzaprav potrošniški sejem, ki naj bi hkrati prikazal tudi naše možnosti pri izmenjavi dobrin in blaga v okviru že uveljavljenega maloobmejnega prometa med obema sosednjima državama in bo zato hkrati tudi pomemben prispevek k še večjemu zbliževanju gospodarskih koristi in sožitju med narodoma obeh držav. Na sejmu so že zagotovili svojo udeležbo in sodelovanje številna podjetja in organizacije iz soboškega in tudi sosednjega mariborskega okraja. Na sejmu bo potrošnikom in gospodarskim zastopnikom predstavljeno predvsem blago za široko potrošnjo: tekstil, konfekcija, obutev, galanterijski izdelki vseh vrst in pohištvo. Na sejmu bodo lahko obiskovalci razstavljeno, blago tudi kupovali. (Več o Pomurskem sejmu na 3. strani) Razširjeni sestanek osnovne organizacije ZKS v kmetijsko-industrijskem kombinatu „Pomurka" v Murski Soboti PREPOČASEN NAKUP ZEMLJIŠČ IZVAJANJE ZAKLJUČKOV PO PISMU CK ZKJ V LUČI IV. PLENUMA CK ZKJ — TO JE BIL DNEVNI RED RAZŠIRJENEGA SESTANKA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS V KMETI JSKO-INDUSTRIJSKEM KOMBINATU »POMURKA« V M. SOBOTI. SESTANKU, KI JE BIL V TOREK POPOLDNE, JE PRISOSTVOVAL TUDI SEKRETAR OK ZKS IVAN ROS. POROČILO IN ŽIVAHNA TER NA TRENUTKE TUDI POLEMIČNA RAZPRAVA STA OSVETLILA ŠTEVILNE PROBLEME, KI NE ZADEVAJO ZGOLJ OMENJENI KOMBINAT IN NJEGOVE OBRATE TEMVEČ KMETIJSTVO V POMURJU SPLOH Poročilo glavnega direktorja Petra Vujva je nudilo obilo konstruktivnega gradiva za vsestransko razpravo, ki se je sukala na videz pravzaprav v glavnem okrog cen. Vendar se bo treba prav zaradi cen, kot je poudaril tudi sekretar OK ZKS Ivan Roš še sestajati in dogovarjati ter urediti notranje odnose, ki v zvezi s tem in drugim nastajajo in obstajajo. Tu se bo treba zmeniti za konstruktivna, dolgoročna in razumna stališča. Šele na urejenih notranjih ekonomskih odnosih bo lahko v polni meri zaživelo v kombinatu delavsko samoupravljanje v našem družbenem mehanizmu Precej je bilo na sestanku govora tudi o notranji učvrstitvi in konsolidaciji kombinata, slabosti nekaterih pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka pa so, da tako imenovane uprave niso vezane na proizvodni učinek dela in proizvodne uspehe Zato so na sestanku ugotovili, da je treba najti objektivna merila za nagrajevanje tako za upravo kombinata kot za uprave obratov, hkrati pa še nadalje izpopolnjevati pravil- nike o nagrajevanju Poudarili so tudi skrb za sklade in menili med drugim, naj računovodstva sproti zasledujejo obračune in obrate na razumljiv način seznanjajo s stanjem ustreznih kategorij. Nadaljnja ugotovitev je bila, da institucija delavskega upravljanja še ne prihaja dovolj do izraza. Zato so poudarili naloge sindikalnih organizacij osnovnih organizacij ZK in organov delavske samouprave v zvezi s tem. Zavzeli so se za to, da bi dobile ekonomske enote odgovarjajočo materialno osnovo, predvsem pa bodo morali ti organi odločati o delitvi dohodka v svojih enotah Dalje so se na omenjenem sestanku zavzel tudi za pravočasno izdelavo proizvodno finančnih planov, pri čemer so poudarili, da zahteva realnost planiranja glede na družbena merila takojšen začetek s pripravami. Preštudirati bo treba tudi delitev dela med obrati v smeri specializacije, dobiti potrebna sredstva za investicije, ki so na vidiku zboljšati delovno disciplino m uvesti sistematično vzgojno-politično delo. Pereče je tudi vprašanje odnosa do potrošnika, pri čemer bodo morali pokazati več zanimanja za to tudi prizadeti občinski ljudski odbori in drugi činitelji. Kar zadeva zunanjo trgovino, je bilo med drugim omenjeno, da je moč pričakovati izvozno registracijo v okviru maloobmejinih sejmov. Glede revalorizacije osnovnih sredstev pa so menili, da ne poteka tako kot bi bilo treba. V nadaljevanju razprave so se di-kutanti zavzeli med drugim za povečanje obdelovalnih površin in predelovalnih kapacitet. Govorili so tudi o kooperaciji s kmetovalci, glede nakupa zemljišč pa so menili, da teče mnogo prepočasi. Zato so postavili potrebo po jasnem programu, kje in kako se bodo odkupovala zemljišča. Vsekakor je nakup zemljišč eno najvažnejših vprašanj in tudi pri arondaciji bo treba zagotoviti, da bodo sodelovale vse naše prizadete službe. Vsekakor je spodbuden predlog, naj bi se v okviru kombinata ustanovila posebna služba, ki bi urejala posle okrog nakupa zemljišč, saj gre tu za sistematično akcija z daljšo perspektivo. Kar zadeva kooperacijo, pa so menili, da morajo kmetijska gospodarstva intenzivneje poseči v to akcijo, saj so KG predvsem poklicana, da dajo vzgled, kakšna naj bo kooperacija. Zato bi morala vsaka poslovna enota izdelati ustrezen akcijski program, po katerem naj bi bila kooperacija dopolnilo lastne proizvodnje. To toliko bolj, ker se v kmetijskih zadrugah kooperacija izkrivlja, saj sedijo v zadružnih svetih kmetje. Na vsak način pa je kooperacija velika rezerva, ki jo ima naša socialistična proizvodnja v kmetijstvu. Naposled so zbrani poudarili velike naloge, ki jih ima obrat kolektiva gozdarstva, saj je po novih zakonskih predpisih odgovoren za gospodarjenje z gozdovi v Prekmurju. Naposled je razprava nakazala še nekatere druge številne probleme, tako glede odnosov med proizvajalci in predelovalnimi obrati kombinata ter glede pomoči kombinata obratom, upoštevajoč dejstvo, da je kmetijstvo neakumulativno, da je v izgradnji in da ima velike probleme, ki pa niso nerešljivi. Govora je bilo tudi o odnosih med KG in KZ, o sodelovanju z ljudskimi odbori, ki je ustrezno le na območju ObLO M. Sobota, o izobraževanju, stanovanjih za kmetijske delavce in drugem. Kar zadeva izobraževanje, so menili, da ga je treba naslonili na konkretne probleme, glede stanovanjske izgradnje za kmetijske delavce pa so izrekli mnenje, da tudi prizadeti ObLO ne bi smeli biti indiferentni. Glede nagrajevanja se je ob koncu zopet postavilo vprašanje, kako nagrajevati vodilni in komercialni kader, za katerega tudi v našem okraju ni izdelanih meril, od katerih je odvisen njegov dohodek. To toliko bolj, ker se v proizvodnji na splošno kopičijo zaloge. Zato bo treba pravilnike o nagrajevanju izpopolniti tako, da bodo stimulativno delovali na neposredne proizvajalce. B. Š. Vsi zavarovanci bodo poučeni Nedavno je občinski sindikalni svet v Beltincih sklical sestanek predsednikov sindikalnih podružnic. Razpravljali so o novem načinu finansiranja v socialnem zavarovanja in sklenili, da bodo organizirali razgovore o tej temi do 10. septembra s člani v vseh kolektivih. Namen teh sestankov je, da bi bili prav vsi zavarovanci dobro seznanjeni z novim finansiranjem v socialnem zavarovanju. Iz volili so tudi tričlanski aktiv, ki bo pomagal sindikalnim podružnicam pri uresničevanju te pomembne naloge. Na sestanku so razpravljali tudi o akciji za pomoč po toči prizadetim prebivalcem v ljutomerski občini. A. H. Pomoč prizadetim Poziv za pomoč ogroženim po toči v ljutomerski občini, ki sta ga poslala OO RK in ObLO Ljutomer, je naletel na dober odziv. Okrajni odbor RK je prispeval precej hrane in oblačil, večje količine oblačil in ostalih prispevkov pa so prejeli tudi od Občinskih odborov RK iz ostalih Okrajev. Precej prispevkov so zbrala tudi ljutomerska podjetja. Da pa bi pomagali najbolj prizadetim, so morali zaključiti tudi akcijo za Debeli rtič in začeti zbirati za prizadete. Prispevke so razdeljevali po krajevnih skupnostih in poskrbeli, da so jih dobili zares najbolj prizadete družine Vsem, ki so poslali svoje prispevke, se OO RK v Ljutomeru toplo zahvaljuje. Pred nekaj dnevi je zaključila z delom mladinska delovna brigada v Rakičanu. Brigada je bila dvakrat udarna in proglašena za specialno pohvaljeno. Brigadirji so pripravili za zaključek obširen kulturni program, ki so ga izvedli v okviru svečanosti zaključka brigade. Na sliki: najboljši brigadirji so bili proglašeni za udarne in prejeli zaslužena priznanja. VESTI Kmetijske organizacije v ljutomerski občini so se dobro pripravile na letošnjo jesensko setev. Največ pogodb za pridelovalno sodelovanje je sklenila doslej KZ v Ljutomeru — za 200 ha, pričakujejo pa, da bodo v prihodnjih dneh še sklenili pogodbe za nadaljnjih 130 ha. Za setev že imajo pripravljenih 70 ton sortnega semena in 630 ton umetnih gnojil. Tudi kmetijska zadruga v Križevcih je te dni pričela sklepati pogodbe. Ljutomerski vinogradniško-živinorejski kombinat pa je že sklenil pogodbe za 60 ha zemljišč. Pred dnevi je bila v Ljutomeru skupna seja sveta za gospodarstvo in sveta za družbeni plan in finance pri ObLO. Obravnavali so ustanovitev medobčinske komunalne banke, h kateri se bo pridružila v začetku prihodnjega leta tudi ljutomerska komunalna banka. Razpravljali so še o statutu občine. Razprava o problematiki z gospodarskega področja je pokazala, da bo potrebno v statutu posvetiti največjo pozornost gostinstvu, trgovini in turizmu. Gasivsko društvo v Seliščih pri Vidmu ob Ščavnici bo prihodnjo nedeljo proslavilo 30-letnico obstoja. To svečanost bodo združili z otvoritvijo gasivskega doma in sektorskimi vajami, na katerih bo sodeloval tudi občinski gasivski prvak. Dohodke iz te prireditve so namenili za nadaljnje dograjevanje gasivskega doma. Občinska komisija za varnost prometa v Ljutomeru je začela pred dnevi urejati na Glavnem trgu primerne parkirne prostore. Pri urejanju teh prostorov sodeluje tudi zavod za komunalno dejavnost. Zaenkrat bodo uredili osem parkirnih mest. V nedeljo bodo imeli na Kogu gasivsko svečanost. Tamkajšnje gasivsko društvo bo namreč odprlo novi dom. Na svečanosti bodo prebrali društveno kroniko, na sporedu pa imajo tudi gasivsko vaje. V petrovsko-šalovski občini bodo z odlokom o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov zajeli okrog 700 ha zemljišč, razen tega pa bodo sklenili pogodbe o pridelovalnem sodelovanju za 500 ha. Skupno bodo v občinskem okolišu zasejali z visokorodno pšenico 1200 ha zemljišč. Najprej v Radoslavcih: UREJANJE SADOVNJAKA Kmetijska zadruga »Kmetodalec« iz Ljutomera je v zadnjem času začela s širšimi pripravami za razširjanje kmetijskih zemljišč. Svojo proizvodnjo bo začela razširjevati predvsem na območju Radoslavec in v okolici Ljutomera: z najemanjem zemlje in odkupom. Zadruga ima namreč zagotovljena sredstva za odkup 200 hektarov zasebnih zemljišč. Najprej namerava zače- ti odkupovati zemljišča v Radoslavcih in okolici, kjer nekaj svojih zemljišč že ima. Z odkupovanjem bodo začeli predvidoma že jeseni, tako da bodo zemlja strnili v kar največji komplete. Še letos namreč nameravajo na teh zemljiščih urejati sodobne sadovnjake. Zaenkrat imajo izdelane elaborate za 84 hektarov. Zadruga in krajevna organizacija SZDL sta v Radoslavcih v zadnjem času sklicali že več razgovorov s kmetovavci. Sodeč po razpravah, večjih nevšečnosti pri odkupovanju in zamenjavanju zemljišč ne bo. Če pa bo do njih prišlo, jih bodo skušali rešiti skupno s prizadetimi kmetovavci. In kdaj bodo začeli z urejanjem sadovnjakov? V zadrugi so nam povedali, da kreditov za urejanje sadovnjakov še nimajo odobrenih, vendar pa pravijo, da bodo kljub temu začeli s prvimi deli že letos. Za začetna dela imajo namreč na razpolago nekaj svojih sredstev, imajo pa tudi večino potrebne mehanizacije Tako računajo, da bodo ob razumevanju tamkajšnjih kmetovavcev lahko kmalu uredili obsežen visokorodni sadovnjak. V JESENI NADALJEVANJE Z IGRIŠČEM PRI GIMNAZIJI Kot smo zvedeli, so prišli iz dijaških vrst na gimnazijo predlogi, da bi v jeseni nadaljevali z gradnjo igrišča pri šoli. V ta namen bo potrebno še nekaj prostovoljnih ur, kajti nameravajo urediti stezo na igrišču pri gimnaziji. -ml V BELTINSKI OBČINI 1200 HEKTAROV PŠENICE V vseh vaseh vaseh na območju beltinske občine so te dni sestanki, na katerih je osrednja točka dnevnega reda jesenska setev. Sestanke pripravljajo in sklicujejo KO SZDL vz. sekcije za kmetijstvo. Razprave o kooperaciji in agrominimumu so živahne. Na območju občine je zajeto v ožje področje agrotehničnega minimuma 690 ha površin za pridelovanje pšenice, od teh površin bo zasajeno pšenice v kooperaciji cca 300 ha. Predlogi kmetovavcev so dokaj koristni. Tako so v Melincih predlagali, da naj pridejo uslužbenci KZ sklepat kooperacijske pogodbe in sprejemat naročila za umetna gnojila in semena v vas. Predlagali so tud , naj KZ pripravi dovolj vprežnih sejalnic, ker jih sedaj primanjkuje. V Bratoncih so kmetovavci v skrbeh, če bo KZ lahko pravočasno naročila dovolj kvalitetnih semen in dovolj umetnih gnojil — kajti s pšenico bo zasajeno na območju občine v zasebnem sektorju 1200 ho. O akcijskih programih poljedelske proizvodnje za gospodarsko leto 1962-63 so razpravljali tudi zadružni sveti pri KZ. Razprave so bile dokaj tehtne. ZA VEČJO AKTIVNOST VODSTVA Na območju petrovsko-šalovske občine deluje 15 mladinskih aktivov. Delo mladine v tej občini je dokaj različno. Nedavno so obiskali predstavniki okrajnega komiteja LMS občinski komite LMS Petrovci-Šalovci in še nekatere vaške aktive. Ob tej prilik so ugotovili, da je delo mladine na vasi v zadnjem času slabše. Posebno to velja za občinski komite LMS, saj se je letos sestal le dvakrat. Tudi sekretariat občinskega komiteja ni dovolj delaven. Sej se je udeleževala le polovica članov. Nasprotno pa so predstavniki komiteja LMS na vaseh ugotovili večjo dejavnost. Mladina sodeluje z ostalimi organizacijami na vasi. Pomaga graditi oziroma urejevati vaške domove, ceste itd. Sodeluje na vseh proslavah, ali pa je največkrat sama organizator proslav. Zelo dobre stike imajo vaški aktivi ob medi z JLA. O delu občinskega komiteja in vaških aktivov bodo v kratkem razpravljali na seji občanskega komiteja, na kater bodo kooptirali oziroma zamenjali nedelavne člane občinskega komiteja. Slika spodaj: Tako je nastajal pred dnevi weekend — sedež turističnega biroja v Murski Soboti. S POTI PO KOROŠKI Za Karavankami se odkriva slikovita in prikupna alpska pokrajina Koroška. Ta avstrijska deželica je kljub obsežnemu ponemčevanju v Rožu, Ziljski dolini, Podjuni in nekaterih drugih krajih ohranila pristno slovensko govorico. Precej dobro govorijo slovenski v teh krajih, skoraj zaman pa bi se trudil, da bi slišali slovensko besedo v Celovcu. Celovec je prijazno mestece z velikim prometnim vrvežem, ki pa od svojih 70 tisoč prebivalcev in vseh drugih, ki pridejo vanj, v prvi vrsti zahteva disciplino na cesti. Avtomatski semaforji neusmiljeno ustavljajo cele kolone avtomobilov, da se čez cesto popne nekaj visokopetih potnic in potem se zgodi zopet obratno. Če pa se le pregrešite, pa bodite prepričani, da vas bo pobaral prometni uslužbenec. Prometni uslubenci so dokaj vestni in imajo tudi dobršno mero vljudnosti Vljudni so pa tudi celovški gostinci. Postrežejo z vsem, kar si zaželiš, zastonj pa od njih pričakuješ nasmeh. KOPITA ZA BOROVELJSKE PUŠKE IZ POMURSKEGA LESA? Borovlje štejejo danes približno toliko prebivalcev kot Murska Sobota. To je železarsko mestece z izredno razvitim puškarstvom. Za hip smo se ustavili v tovarni lovskega orožja »Sodia«. Ob pogledu na obsežne hale, napolnjene z najrazličnejšimi avtomatskimi in polavtomatskimi stroji, se človek nemalo začudi, ko sliši, da izdelajo letno komaj nekaj nad 1000 najrazličnejših pušk. Pa je res. Puške v glavnem delajo po naročilu in zato je vsaka izdelana na svoj način in po okusu naročnika. Seveda pa razen kompletnih pušk prodajajo tudi polizdelke, precej tudi v Jugoslavijo. In koliko stane ena izmed najboljših boroveljskih pušk? Nekaj nad 12 tisoč šilingov. Nikar se ne začudite pre- več. Res je. To je štiricevna puška z odličnimi ročnimi gravurami. Da bo trditev bolj verjetna, naj povem še to: spreten graver ima z ornamenti na eni puški tudi do štiri tedne dela. Res pa je, da delajo tudi cenene puške. Komercialnemu direktorju Lesno-predelovalnega podjetja iz M. Sobote poklicna žilica ni dala miru in že sta se z mojstrom puškarne začela dogovarjati o dobavi orehovega lesa za puškina kopita. LJUDJE, KI IMAJO SMISEL ZA TURIZEM Pa kaj bi vas moril z boroveljskimi puškami, čeprav so praktične in lepe (pa tudi drage) raje se napotimo naprej. Ozka vijugasta cesta pelje ob robu Vrbskega jezera — jezera, ki meri nad 19 kvadratnih kilometrov. Človeka mika, da hi se pognal v plavo vodo, ki jo brazdajo motorni čolni, jahte in vodni smučarji. Bregovi so kakor mravljišče. Vsak košček obale je izkoriščen. Vsepovsod polno turistov. To pa ni čudno, saj je to jezero biser avstrijskega turizma in pensioni niso niti tako visoki. Turistom pa niso privoščili samo koščkov obale in vode, ampak tudi športne kotičke in primerna mesta za razvedrilo. In še nekaj: poskrbeli so tudi za dobro turistično propagando. ZADNJI UTRIPI DNEVA Šofer avtobusa spretno zavija volan zdaj levo in spet desno. Cesta je ozka in vijugasta, promet pa velik. Tu se podijo avtomobili z najrazličnejšimi oznakami. Tudi Ljubljančane smo srečali. Jezero smo že skoraj obvozili, ko smo se pripeljali pred edini slovenski hotel ob Vrbskem jezeru. To je hotel »Korotan«. Sprejela nas je brhka svetlolasa Korošica in tedaj sem po dolgem času zagledal, da se je natakarica zasmejala. Njen nasmeh se je lepo usklajeval v njeno vljudnostjo. Čeprav so bila omizja rezervirana, so nas brž postregli, upravnik pa nas je celo povabil, da se okopljemo. Povabilo pa smo morali odkloniti, kajti nad pokrajino se Je počasi prikradel mrak. In ko smo še nazaj grede ustavili še v Celovcu, je prometni vrvež še narastel. Pred gostilnami so dvigali platnene zastore, da bi »podaljšali« dan, turisti pa so (menda zaman) pritiskali na sprožilce aparatov, da bi posneli svoje skupine pred spomenikom Marije Terezije. J. Stolnik Edini slovenski hotel ob Vrbskem jezeru Pomurski vestnik, 6. sept. 1962 2 Pred Pomurskim sejmom (Nekaj zanimivih podrobnosti) V času Pomurskega sejma bodo v Radgoni še številne druge gospodarske, kulturne in športne prireditve, v katerih bo angažirano veliko število ljudi. Prireditelj je poskrbel za bogat in dokaj pester program, ki bo obiskovavcem poleg koristnega in poučnega nudil tudi obilico domačega razvedrila. Na večeru narodnih pesmi bodo sodelovali: pevski zbor učiteljišča z Murske Sobote, radgonski mladinski pevski zbor, pevski zbor iz Slatina Radenec in slušatelji glasbene šole iz Murske Sobote. Prleški študentski klub pripravlja za to priložnost poseben program za večer pesmi in glasbe. V organizaciji pomurske turistične zveze bosta v Gornji Radgoni tokrat nastopili tudi prekmurska folklorna skupina iz Beltinec in madžarska folklorna skupina iz Lendave. Med tednom bo tudi več gospodarskih posvetovanj. Hkrati z razstavo najboljše rodovniške in plemenske živine iz družbenega in zasebnega sektorja bo posvetovanje o živinoreji, na katerem bodo analizirali dosedanje rezultate pri umetnem osemenjevanju, krmljenju živ ne itd. Posvetovanje o poljedelstvu bodo povezali z okrajnim tekmovanjem traktoristov, na posvetovanju o vinogradništvu in sadjarstvu bodo proučili dosedanje izkušnje pri urejanju plantažnih nasadov, uveljavljanju sadnega izbora ipd. Zelo atraktivna prireditev pomurskega sejma bo prav gotovo tudi modna revija, ki bo v glavnem prenesena z mariborskega sejma, vendar bodo na njej poudarjene specifičnosti, ki zadevajo umetnost oblačenja v naših krajih. Poleg najnovejših morali stvaritev bodo na reviji demonstrirali tudi sodobno oblačenje za delo in pisarno. V Slatini Radenci pa bodo v času sejma imeli odprto kulinarično razstavo, ki jo bo spremljalo tudi interno tekmovanje med posameznimi obrati v kuharski umetnosti. Kot je že navada pri takih prireditvah, ne bo manjkalo niti zanimivih športnih srečanji. Konjeniški klub iz Ljutomera bo priredi v Gornji Radgoni kasaške in jahalne dirke, v program pa so se vključili tudi, lovci, strelci, šahisti in drugi športniki. Posebnost na sejmskem prostoru pa bo zagotovo pivska pivnica, v kateri bo vse nared po domače. Pivo bodo točil v posebnih keramičnih vrčih, v keramičnih krožnikih bodo gostom postregli s specialno lovvko jedjo — bogračem, tu bo moč dobiti tudi »topel« plen radenskih ribičev, skratka: domačih specialitet bo v izobilju! V pivski pivnici bodo nastopali ves čas prireditve domači godci v značilnih narodnih nošah, sicer pa bo tu vse v znamenju osmih kovačev . .. kot so prireditelji že sedaj po- šepetali prevelikim radovednežem, Gostje bodo lahko v tej pivnici poskušali tudi najboljša, originalna vina iz naših goric. Vinske poskušnje bodo namreč pripravili Vino Maribor, Slovenske gorice Ptuj, Vinag Maribor itn vinogradniška gospodarstva iz Gornje Radgone, Ljutomer in Kapele. Pristna domača vina pa bodo točili še v posebni zidanici in postregli tam tudi s svinjskimi rebrcami. In še bi lahko naštevali: da bo zanimiva tudi vinska trga- tev, da bosta v glavni h sejemskih dneh v veselem programu sodelovala tudi priznana ansambla Vitek in Planšarji, da ... toda že to naj bo dovolj, kajti vsega prireditelji kljub najboljši volji ne morejo že sedaj razkriti pred obiskovavci. Prvi dan, pred otvoritvijo pomurskega sejma, bo v Gornji Radgoni tudi velika povorka, v kateri bodo prikazali predvsem pestrost domače folklore in športa. -sk V luči ankete v 11 gospodarskih organizacijah ZAVIRALNI MOMENTI Kadar govorimo pri nas o momentih, ki zavirajo bolj poglobljeno decentralizacijo delavskega upravljanja in z njo tudi proces vedno večjega gospodarskega osamosvajanja ekonomskih enot kot osnovnih celic tega upravljanja, pač ne moremo mimo ugotovitve, da nimamo opravka zgolj s subjektivnimi vzroki, marveč tudi z objektivnimi težavami, ki so v glavnem rezultat v zadnjih nekaj letih pospešeno razvijajočega se gospodarstva Ta razvoj pa prinaša korenito prelomnico z določenimi prehodnimi težavami tudi v naše gospodarske organizacije V proizvodnji prevladujoč pol-proletarski element, relativno ozka družbeno-gospodarska razgledanost in podedovana zaostalost (Zdravilišče Slatina Radenci) — to Je več ali manj skupen problem večine gospodarskih organizacij v našem okraju. Tako ugotavljajo v lendavski tovarni dežnikov in pletenin, da delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo kvalificirano delovno silo, večinoma nekvalificirani delavci, kar pa v tem podjetju ni niti naključje, saj je 70 odst. vseh zaposlenih prišlo v podjetje v zadnjih dveh letih. Ti ljudje, ki so se prvič srečali s proizvodnjo, si zaradi slabe družbene in splošne razgledanosti ne znajo pravilno tolmačiti različnih proizvodnih problemov, s katerimi se srečujejo tudi v organih upravljanja. Razumljivo je, da v takih razmerah močno trpi kakovost upravljanja. Zato je tudi pravilna ugotovitev, da zahteva delovanje in odločanje v samoupravnih organih strokovno In politično razgledan kader (Proizvodnja nafte v Lendavi), tembolj, ker imamo pri nas opravka tudi z velikim številom polproletarcev, ki se še vedno niso odločili: ali se polnokrvno vključiti v proizvodnjo in upravljanje v podjetjih ali pa ostati samo v kmetijstvu. Poleg uveljavljanja ukrepov, ki bodo sprožili večjo diferenciacijo v vrstah polproletarcev, ostaja torej strokovna in družbena vzgoja delavcev in upravljalcev tudi v prihodnosti glavna skrb vodstev in družbenih organizacij v podjetjih, kajti s sedanjim stanjem se pač ne moremo sprijazniti. Polproletarci, ki imajo osebne koristi tudi izven podjetja, so namreč sedaj zelo rahlo vezani na gospodarske koristi ekonomske enote ali podjetja kot celote (lendavsko podjetje Mehanika). Pogoji za decentralizirano upravljanje so v kmetijstvu dokaj specifični; ekonomske enote, ki jih ustanavljajo po načelu teritorialnosti, so lahko samo začasna — prehodna oblika, ki je trenutno še pogojena z nerazvitostjo in zaostalo proizvodnjo. V našem podjetju se namreč že srečujemo z dvema skrajnostima: uočujemo se s potrebo po čimbolj detaljni knjigovodski evidenci, ki zahteva več osebja in zato podražuje proizvodnjo, na drugi strani pa z imperativno zahtevo po skrajno varčnem gospodarjenju, ki Je zla- sti potrebno v kmetijskih organizacijah z majhno akumulativnostjo. Izhod je torej samo v modernem kmetijstvu ekonomskih enotah s specializirano proizvodnjo in v mehaniziranem knjigovodstvu. Z drugimi besedami: proizvodnjo v kmetijstvu je treba tudi organizacijsko prilagoditi že utirjeni organizaciji v naši industriji (Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona). Problematična je pravilna razmejitev vrednosti proizvodnje med ekonomskimi enotami v primeru, ko gre proizvod skozi več EE, še zlasti oh odsotnosti tržnih cen. Tako je pri nas težko določiti ceno moštu in sadjevcu, ki ju prva in druga ekonomska enota prodajata peti ekonomski enoti v nadaljnje šolanje in prodajo. Letos smo rešili ta problem tako, da smo za vse tri ekonomske enote ugotovili skupen dohodek in ga z določenimi kriteriji razmejili na posamezne EE. Lani je namreč EE klet dosegla mnogo večjo akumulativnost z manj vloženimi sredstvi kot pa izključno proizvodni enoti, ki sta ji mošt in sadjevec prodali. Drugi problem je pasivnost proizvodnje nekaterih pridelkov (mleko) v ekonomsklh enotah, še posebno zato, ker je ta proizvodnja vezana tudi na drugo proizvodnjo. Ta problem smo morali reševati z dotacijo iz skupnih sredstev podjetja. Tretji problem, ki tudi močno vpliva na gospodarjenje, pa je razkosanost zemljiških parcel, zaradi katerih v prizadetih EE ni mogoče odločilno zmanjševati pridelovalnih stroškov (Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer). Menimo, da bi prevelika prepustitev odločanja o poslovni politiki podjetja ekonomskim enotam v našem primeru bolj škodovala kot koristila, v sedanjem položaju bi bilo namreč ogroženo izpolnjevanje že prevzetih obveznost do družbe, lahko bi prišlo do nekoordiniranega razdeljevanja in razporejanja sredstev za osebne dohodke, zmanjšana bi bila skrb za investicijske naložbe, ki so v skupnem interesu vseh EE itd. V organizacijskem pogledu pa še nismo povsem uspeli, da bi kolektivom ekonomskih enot pravočasno in tudi sproti posredovali rezultate njihovega gospodarjenja (Tovarna perila in težke konfekcije Mura). Podobno, vendar s specifičnimi okolnostmi tudi v Pomurskem tisku: popolna prepustitev vseh pristojnosti ekonomskim enotam bi utegnila ogroziti obstoj in nadaljnji razvoj osnovnih dejavnosti podjetja. Dva glavna problema: kulturno-prosvetno in informativno poslanstvo osnovnih dejavnosti zahteva izdatna sredstva, na drugi strani pa moramo industrializirati oba proizvodna obrata, zlasti še kartonažo, za potrebe gospodarstva v okraju. Zato bo moral osrednji delavski svet tudi v prihodnosti še centralno urejati nekatere zadeve, v njegovo izključno pristojnost pa sodi zlasti trasiranje nadaljnjega razvoja podjetja kot celote. Tako v naših gospodarskih organizacijah. S. K. Svojevrsten rekord v Beltincih Sekcija za kmetijstvo socialistične zveze v Beltincih je vse kmetovavce povabila na sestanek, kjer naj bi obravnavali agrotehniko in pridelovanje visokorodnih sort pšenice. Z lepaki so obvestili zainteresirane občane in po krajevni navadi zbobnali da bo ta zanimiv in potreben sestanek 27. avgusta ob 19.30. Računati je bilo, da bo kinodvorana premajhna, da bi lahko sprejela vse poslušavce, tembolj, ker so kmetovavci šele pred nekaj dnevi prejeli odlok o izvajanju agrotehničnega minimuma in je brez dvoma marsikatero vprašanje terjalo odgovor pojasnitev in avtoritativno tolmačenje, saj so bile v odloku navedene tudi sankcije, kot na pr. da bo kmetijska zadruga obdelala zemljišče, če se lastniki ne bodo ravnali po določilih odloka, seveda na stroške lastnika, da bo v določenih primerih dala občina zemljišče pod prisilno upravo za dobo 1 do 5 let itd. Torej vsestransko zanimiva snov za kmetovavce. Toda ... Predsednik sekcije za kmetijstvo, predavatelj, oskrbnica in pisec teh vrstic so zaman čakali poslušavce. Na predavanje ni bilo nikogar. Beltinčani so dosegli svojevrsten rekord v manifestaciji nezanimanja do problemov, hi zadevajo prvenstveno kmetijske proizvajavce. J. M. Niklali bodo aluminij V lendavski Mehaniki že dokaj časa uspešno deluje društvo Ljudske tehnike, ki se je angažiralo tudi pri reševanju nekaterih tehničnih problemov važnih za proizvodni proces v tem podjetju. Tako so pod okriljem društva ustanovili tudi sekcijo za osvajanje raznih tehničnih postopkov, predvsem pri niklanju aluminija. V podjetje nameravajo pova- biti tudi strokovnjake kranjske Iskre ali sorodnega podjetja iz Kopra, da bi jih seznanil s strokovnimi izkušnjami pri obvladovanju tega tehničnega procesa. Zaradi take zasnove svojega delovanja je društvo deležno tudi izdatne podpore vodstva in samoupravnih organov podjetja. Traktoristi so tekmovali Občinski odbor Ljudske tehnike Ljutomer je minulo nedeljo organiziral v Veržeju občinsko tekmovanje traktoristov. V oranju, spretnostnih predpisov ter ostalih veščinah se je med sabo pomerilo dvanajst traktoristov in sicer iz VŽK Ljutomer, KZ »Kmeto-vavec« Ljutomer in KZ Križevci. Na tekmovanju si je priborila največ točk ekipa KZ Križevci, ki je tako osvojila prvo mesto, druga pa je bila ekipa VŽK Ljutomer. Med posamezniki se je najbolje izkazal traktorist Jaušovec iz KZ Križevci, drugo mesto si je pr -boril Vilko Vajda iz KZ »Kmetovavec« Ljutomer, tretje Pilipič iz VŽK Ljutomer. Tekmovali so tudi mladinci, med katerimi je zmagal Ivan Koprivnik iz KZ »Kmetovavec« Ljutomer. Ekipe in posamezniki so po tekmovanju, prejeli priznanja in primerne nagrade. Tekmovanje je nemoteno potekalo, vendar so bile ne- katere pripombe na račun ocenjevanja. Večina jih je menila, da bi morali biti člani komisije nevtralni, se pravi, da ne bi bili iz tistih kmetijskih organizacij, odkoder so tekmovavci. Nekateri pa so tud menili, naj se ne bi pri spretnostnih vožnjah tako visoko ocenjevala hitrost, ampak previdnost pri vožnji. -js Iz Murske Sobote KANALIZACIJA DOBRO NAPREDUJE Pripravljalna dela pri kanalizaciji Murske Sobote dobro napredujejo. Dosedaj so povsem izvedli poglobitev in tudi že pričeli s pripravljenimi deli pri glavnem zbiralniku. Delajo na območju od industrijskega tira do odtoka v Ledavo. Pred štirinajstimi dnevi so pričeli že tudi polagati cevi v 5 metrov globok jarek. Vsa dela so v glavnem opravili strojno. Če bo vreme ugodno, bodo položili še okrog 900 m cevi. Lani so v lastni režiji začeli izdelovati vakuminirane cevi. Doslej so jih izdelali že okoli 1200 komadov. Vse kaže, da se bodo v M. Soboti že prihodnje leto pričela glavna dela pri izgradnji mestne kanalizacije. Dober glas odmeva daleč Mlinski obrat v Beltincih je v sklopu komunalnega podjetja. Poslovno leto 1961 je zaključil uspešno, tako pa je tudi v letošnjem prvem poletju, čeprav se je glavna sezona meljave šele komaj začela. Pred nekaj leti ni bila povsem izkoriščena zmogljivost beltinskega mlina. Predelali so le do 78 vagonov žita letno, zadnji dve leti pa zmeljejo mesečno po deset vagonov ali letno okrog 120 vagonov zrnja. In še en podatek: prejšnja leta so delali v dveh izmenah, sedaj pa predelajo mnogo več žita samo v eni, 8-urni delovni izmeni. K temu uspehu je delno pripomogla tehnična izpopolnitev delovnega procesa, v glavnem pa to, da imajo za predelavo vedno zadostne količine žita ali drugače povedano: dovolj strank, ki se poslužujejo uslug tega obrata. Kolektiv namreč dobro posluje s svojimi strankami, pa tudi kvaliteta izdelkov je na dobrem glasu, zato ni naključje, če kmetje pripeljejo žito v meljavo tudi po 10 in celo 20 km daleč. A. H. RAZPRAVA 0 JESENSKI SETVI Pred kratkim so na seji občinskega odbora SZDL v Ljutomeru obširno razpravljali o kmetijstvu ter o nekaterih neposrednih nalogah v zvezi s tem. Med drugim so obravnavali tudi izvajanje zakona o hektarskem maksimumu ter jesensko setev. Zadnje dni v mesecu so bile obširne razprave o pripravah na jesensko setev tudi po vseh vaseh ljutomerske občine. Ob Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni DRAVA IN MURA DOPOLNJUJETA JUGOSLOVANSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM Pet let je že preteklo od časa, ko je Zvezni izvršni svet 3. avgusta 1957 odobrili gradnjo hidroelektrarne Ožbolt na Dravi. Če izvzamemo pripravljalna dela, začeta pri Hajdošah leta 1959, ki so morala biti prekinjena, nismo začeli na Dravi po Ožboltu še z nobeno novogradnjo. Velikokrat smo že ugotovili, da sedanjega načina investicijske politike v elektrogospodarstvu ni mogoče zagovarjati, saj znašajo ali pa bodo znašale prekoračitve pri nekaterih objektih tudi nad 100 odst. od vsote, predvidene v investicijskem programu. Zagovorniki prekoračitev navajajo kot svoj glavni argument, da so njihovi objekti kljub prekoračitvam vendarle najmanj tako rentabilni, kot so objekti, pri katerih mi bilo prekoračitev. Vse kaže, da bo kmalu ob veljavo tudi ta argument, kajti lanska in letošnja proizvodnja električne energije dokazujeta, da so objekt: brez prekoračitev ne samo izpolnili, temveč so celo presegli svoje proizvodne obveznosti, prikazane v investicijskih programih, medtem ko talko imenovan: prioritetni objekti predvidene proizvodnje ne dosegajo. Prioritetni objekti pa so bili doslej objekti dinarskega sistema, zato ni prišlo do nobene no- vogradnje na alpskem sistemu. Zakaj je treba istočasno izgrajevati oba sistema? Znano je, da so obstoječe hidroelektrarne v izgradnji pretežno pretočne in proizvajajo spomladi — od marca do maja — preveč energije, a v sušnem času od avgusta do sredine oktobra premalo. V novembru in začetku decembra je zopet dovolj energije. Termoelektrarne, čeprav jih pospešeno gradijo, le v nezadostni meri in na neekonomičen način rešujejo problem pomanjkanja električne energije v sušnnih mesecih. Preteklo leto, ko je bila suša močna, so znašali, obratovalnimi stroški termoelektrarn 4 milijarde dinarjev več kot leta 1960, a je vseeno prišlo do občutnih redukcij. Proizvodnja vseh naših hidroelektrarn v lanskih poletnih mesecih od Vinodola, dalmatinskih elektrarn, Jablanice, obe HE Jajce, Peručice, Zvornika na Drini pa do Mavrova je bila manjša kot proizvodnja dravskih elektrarn, ki so edine na alpskih vodah, te vode nastanejo poleti od topljenje ledu. Redno je topljenje ledu in snega v Alpah večje v sušnih in sončnih letih in zato predstavljajo vodne sile Drave izredno dopolnitev našim južnim rečnim sistemom, ker je na Dravi, največja proizvodnja v juliju, ko so druge reke upadle že do polovice V poletnih mesecih stane energija iz termoelektrarn trikrat več od one iz dravskih elektrarn, a investicije za ene in druge se mnogo ne razlikujejo. Izgradnjo novih velikih HE na dinarskem sistemu postavlja potrebo po dopolnitveni hidroenergiji z rek alpskega značaja. Predlogov (n zahtev za nadaljevanje gradnje verige HE na Dravi, ki bi morali biti rešeni že na 37 in 43 konkurzu Jugoslovanske investicijske banke zaradi angažira- nja sredstev Splošnega investicijskega sklada za kritje nepredvidenih prekoračenj pri nekaterih objektih niso mogLi zadovoljiti. Zahteva za. izgradnjo hidroelektrarn s poletnimi viški energije je torej bilančno upravičena. Na ta način prihranimo akumulacije, s katerimi razpolagamo na Cetini in Neretvi za največjo potrebo v septembru in oktobru. Vsi razlogi govore za enakomerno izgradnjo Obeh sistemov, zato je upravičeno vprašanje, zakaj se odrekamo poletni energiji na Dravi, ki ima isto vrednost kot akumulirana energija. Vsa dokumentacija kaže, da sta planirana objekta na Srednji Dravi zelo ekonomična. Predvidene investicije znašajo za oba po letošnjih cenah 34 milijard dinarjev. Ta vsota pa bo prej nižja kot višja, saj bi z zmanjšanjem krone nasipov odtočnega kanala in z znižanjem volumna in teže pri hidromehanski opremi lahko pr hranili še 1 do 2 milijardi dinarjev. Specifična cena 1 kWh z obzirom na investicije bi bila 26,2 din (za prvo stopnjo 24,4 din in za drugo stopnjo 28,0 din) in cena instali- (Nadaljevanje na 4. strani) Pomurski vestnik, 6. sept 1962 3 DRAVA IN MURA (Nadaljevanje s 3. Stranj) rane moč 147.000 din 1 kW (prva stopnja 137.000 din lkW, druga stopnja 150.000 din 1 kW) in cena 1 kWh 1,70 din (prva stopnja 1,60 din, druga stopnja 1,80 d n). Če pri tem upoštevamo še realnost investicijskega programa, saj na Dravi praktično ni bilo prekoračitev, potem je jasno, da se bomo odločili za objekte na Dravi, da bi z njihovo proizvodnjo krili primanjkljaje električne energije od leta 1965 naprej. V letu 1965 bo predvidoma proizvodnja električne energije 17 milijard kWh. To bo omogočeno z izgradnjo Trebišnjice, Senja, Bajine Bašte in nekaterih termoelektrarn. V letu 1970 pa predvidevamo v elektroenergetskem bilansu 30 do 32 milijardi kWh proizvodnje, to se pravi 13 do 15 milijard novih kWh. Za kritje teh potreb bi po sedanjih podatkih prišla v poštev gradnja naslednjih hidroelektrarn (po milijardah kWh); Rame 0,6, Tara-Morača 1,6 Drava 1,3 Djerdap 4,0, Bug-Bijela 1,2, Špilje 0,5, Soča 0,3 in gradnja nekaterih manjših elektrarn, od teh ene na Muri, kar bi dalo skupaj nekaj nad 10 milijard kWh. Nekaj bi krile še industrijske elektrarne, ostalo do 13 oziroma 15 milijard kWh pa bi krile termoelektrarne, ki pa seveda proizvajajo dražjo energijo. Zagovornik gradnje hidrocentral na Muri doslej nismo bili upravičeni postavljati vprašanja, zakaj ni v programu predvidena še nobena gradnja na Muri, saj še nismo razpolagali z najosnovnejšimi pokazatelji o upravičenosti take gradnje. Sedaj že razpolagamo z glavnimi podatki, pa tudi že z idejnim načrtom, tako da bodo že do začetka 1. 1965 izdelali glavni načrt, če bodo na razpolago dodatna sredstva v znesku 50 do 60 milijonov dinarjev. Dosedanji stroški pa so tudi že znašali približno toliko. Ko bo izkoriščena vsa energija Drave, lahko računamo tudi z gradnjo elektrarn na Muri. Ivan Kreft Stranski produkt asfaltiranja KOPALIŠČE V BELTINCIH Že lani je napravila veliko veselje med Beltinčani novica, da bodo dobili v parku v sklopu ostalih fizkulturnih igrišč in naprav tudi 25-metrski plavalni bazen. Beltinčani so šteli med mecene te človekoljubne akcije Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti, ki je obljubil svojo pomoč z 1 milijonom din, Občinski ljudski odbor v Beltincih s 500.000 din. nekaj sredstev pa je obljubil Glavni odbor Rdečega križa v Ljubljani, svojo podporo so zagotovila vsa podjetja v Beltincih in zelo verjetno bi prispevali nekaj tudi sami občani, pa najsi bo z denarjem ali s prostovoljnim delom. Izvoljen je bil celo odbor za gradnjo kopalnega bazena, razdeljene so bile vloge in dolžnosti posameznih članov odbora... le sredstev ni bilo od nikoder. Obljube so ostale ovekovečene v zapisniku zadnje seje akcijskega odbora, kjer je bil zapisan znesek 2,200.000 din kot verjetni prispevek raznih pravnih in fizičnih oseb. Ta znesek bi zadostoval za začetek del. Vsi so bili prepričani, da ne bo ostalo samo pri obljubah. Kdo bi mislil, da bo ostalo samo pri obljubah? Pa vendar je bilo tako. Beltinčani se še vedno nimajo kje kopati. Mura je predaleč in je nevarna; v soboški bazen pa so letos pustili »slano« vodo, saj so povišali ceno za kabino in kopanje od lanskih 80 na 120 din in je treba sedaj v Soboti plačati več za kopanje kot na plaži v Portorožu. Zdi se mi, da upravi kopališča v Murski Soboti ni znana splošna linija cen iz leta 1961. Beltinčani pa morajo stroškom za kopanje prišteti še 160 din za prevoz z avtobusom. No, k sreči je prišla tudi naša prekmurska magistrala na vrsto za asfaltiranje. Mnogo gramoza je bilo treba navoziti na cestišče iz gramoznice na Konjščaku, kjer je nastalo majhno umetno jezero, ki so ga iznajdljivi mladinci takoj prekvalificirali za javno kopališče; v prijetno topli vodi plavajo in se kopajo, da je veselje. Seveda, voda nima odtoka, o sanitarijah pa ni niti govora. Takšna rešitev javnega kopališča v Beltincih je dala pobudo za ureditev umetnega ribnika na desnem bregu potoka Črnec v beltinskem parku. Izračunali so, da bi že izkop plačal stroške, kajti na tem mestu je globok sloj belega gramoza odlične kvalitete. Gramoz bi lahko zelo dobro vnovčili. Tak ribnik bi lahko služil kot kopališče, mesto za gojitev krapov, pozimi pa kot drsališče. Za uresničitev tega načrta bi potrebovali samo polovico tistega zneska, ki so ga lani obljubili razni forumi za izgradnjo plavalnega bazena. J. M. Restavriranje fresk v Murski Soboti Ohranjene srednjeveške cerkvene stenske slikarije spadajo med pomurske, pa tudi nasploh slovenske kulturno-zgodovinske znamenitost. V večini primerov, tako tudi v Prekmurju, so te slikarije že dodobra raziskane, restavrirane in poznane najširšemu občinstvu. Med take sodi jo freske v Selu, Turnišču, Mart- jancih in drugod. Soboške, ki spadajo nekako v sredo 14. stoletja, pa so bile doslej širokim krogom le malo znane, to pa predvsem zaradi slabe ohranjenosti. Gre za motivno zelo zanimive upodobitve, k so pri nas stilno zalo osamljene. Nahajajo se v ohranjenem prezbiteriju stare soboške župnijske cerkve, ki jo v listinah omenjajo že leta 1297, manj zanesljivi viri pa jo postavljajo celo v leto 1011. Prav v teh dneh se je mudila v Murski Soboti skupina restavratorjev, ki je restavrirala te zelo slabo ohranjene slikarije. Ekipa je že končala z delom. IJO V ohranjenem delu stare soboške župnijske cerkve sto restavratorji Zavoda za spomeniško varstvo v minulih dneh restavrirali freske. Stilno so te freske zelo svojevrstne in za njihovo upodobitev je v 14. stoletju prišel vpliv baje s Češkega. Zanimivo je še, da so ene najstarejših fresk v Sloveniji in da so bile do zdaj le malo znane. — Na sliki: detajl zanimive upodobitve apostolov. (Foto Jože Olaj) PRVO TABORENJE V RADENCIH Novi olimpijski bazen je privabili v Radence tudi tabornike. Taborili so v zelo prikladnem gozdičku »Zalog« v bližini bazena. V treh izmenah je taborilo iz vseh krajev Pomurja 82 tabornikov. V prvi izmeni so bili vodniki naraščaja, v drugi pionirji, v tretji pa društveni funkcionarji. Taborjenje je organizirala okrajna zveza TVD Partizan Delovni dan tabornikov je bil posvečen telesni vzgoji. Izpopolnjevali so se v športnih igrah in v lahki atletiki, največjo skrb pa so posvetili plavanju. Od 17 pionirjev se jih je naučilo plavati v desetih dneh 15. Taborniki so prirejali tekmovanja v športnih igrah s pripadniki TVD Partizan iz Radenec, Rakičana in Boračeve. POMURSKI FILMSKI BAROMETER LIGA GENTLEMANOV — Angleški film, ki nas je prijetno presenetil s svojo akcijsko pripovedjo. To je film o usodah nekdanjih vojnih herojev v mirnem času. Nevsiljivo, brez tragike in patosa nam film spregovori o občutku manjvrednosti, praznine in negotovosti teh ljudi, o brezuspešnem iskanju življenjskega cilja in smisla. Gre za skupino demobiliziranih angleških oficirjev, ki jo vodi upokojeni podpolkovnik. Nelahki življenjski pogoji in vse prej omenjeno, je privabilo izgubljene posameznike v novo ligo, k novim podvigom, tveganjem in izzivanju. Razlika je pravzaprav samo ena. Za vse, kar so z vojaško pedantnostjo naredili, bi utegnili v vojni dobiti odlikovanja, v miru pa — lisice na zapestja. Napadli so namreč eno največjih bank v Londonu in ko se vse dobro izteče, jih sredi slavja ujame policija. Po splošni sodbi kritike nudi film gledalcu dvojni užitek: spretno zasnovano, lahkotno in šaljivo zgodbo, ki se kar poigrava z vsemi pravili kriminalnega žanra, hkrati pa spremlja globlje razmišljanje o nekaterih perečih vprašanjih povojnega časa, združeno s pronicljivo analizo značajev. Film bo v začetku tega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. POUK O LJUBEZNI — Švedski film slavnega režiserja Ingmarja Bergmana, ki nam v tem filmu pripoveduje o problemih poroke, ljubezni in zakonske poštenosti s humorističnim naglasom. »Pouk o ljubezni« je zgodba o zakonskem življenju doktorja Davida Ernemana in o njegovi ženi Marianni. Petnajst let sta že poročena in dva otroka imata, sina in hčerko Nix. Zakonska kriza, ki je značilna za vse Bergmanove filme, se začuti že takoj na začetku tega filma. Režiser nas nekajkrat pripelje v prav zapletene in komične dogodke tega zakonskega para, spozna nas z njegovo preteklostjo, predvsem pa s tistimi lepimi trenutki, ki se v življenju ne dajo pozabiti in tudi z dogodki, ki ju ponovno vlečejo v skupno, mogoče srečno življenje, ne glede na prejšnje »preskakovanje plota«. Kritika je ocenila ta Bergmanov film kot odlično filmsko komedijo. Film je še nocoj na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. NE POKOPAVA SE V NEDELJO — Francoski film o ljubezni dveh mladih, ki se tragično konča, kakor nešteto ljubezenskih dram v velemestu, kakršno je Pariz. Mladi pisec, črnec z Martiniquea, živi v Parizu in se prebija skozi življenje z vsem mogočim. Kot muzejski vodič spozna mlado Švedinjo, ki je prišla v Pariz, da bi izpopolnila svoje znanje francoskega jezika. Med njima se brž razvije ljubezen. S pomočjo Švedinje se črnec spozna z nekim založnikom in njegovo ženo. Le-ta si ga poželi in to v trenutku, ko uspe izzvati v črncu sum v zvestobo Švedinje. Toda založnik zve za ženino pustolovščino in sklene ubiti črnca. Odvede ga v gozd, toda v borbi podleže črncu. Čez osem mesecev pokličejo črnca na policijo v zvezi z najdenim truplom. Vse že kaže, da bo črncu pred inšpektorjem uspelo zakriti resnico, toda nenaden slučaj spremeni položaj. Pravici mora biti zadoščeno .. . Film bo 10. in 11. t. m. na sporedu soboškega kina »Park«. DVORNI NOREC — Ameriški film, za katerega sodi kritika, da njegova vsebina ni dopustila najboljšemu hollywoodskemu komiku Danny Kayu, da bi razvil svoj umetniški dar. Komika-umetnika je v tem filmu zamenjal Danny Kaye-zvezda, komik-rutiner, znano ime, ki jamči komercilani uspeh. Film »Dvorni norec« režiserja in koscenarista Normana Paname predstavlja torej po oceni kritike bledo in pogreto inačico naivnih filmskih-slikanic s spektakelskimi odtenki, ki prikazujejo idilične dogodivščine pogumnih srednjeveških vitezov, nekoliko smešnih kraljev in zaljubljenih grajskih gospodičen. Film sicer nudi poldrugo uro sproščene zabave, vsekakor pa po domiselnosti zgodbe in razgibanosti dekoracije ne dosega nekaterih podobnih, zlasti Disneyevih slikanic. Po tem filmu gledalci niso prepričani, da je Danny Kaye najinteligentnejši in najzanimivejši komik, kar jih trenutno premore Hollywood, saj že kar preveč spominja na Boba Hopea. Vzrok: komerciala . . . Film bo 21. in 23. t. m. na sporedu kina »Park« v M. Soboti. POLIKARPO — Film it albansko-francoske-španske koprodukcije, ki je dobil »Grand Prix« za komedijo na filmskem festivalu v Cannesu pred tremi leti. Režiser je Mario Soldati, film pa se dogaja v glavnem v »staromodnem«, malomeščanskem ambientu Rima okrog leta 1900. Glavni junak je revni državni uslužbenec Polikarpo. Pisar, pedanten v delu, vendar malce neroden in plah. Kakor drugi uradniki sanjari tudi on o napredovanju, o boljšem plačilnem razredu. Da bi uresničil svoje sanje, se hoče poslužitl tudi čarov svoje hčerke, ki ugaja šefovemu sinu. Toda hči že ljubi drugega in tako se mora po vrsti tragikomičnih incidentov pomiriti Polikarpo z dejstvom, da je ljubezen dveh mladih močnejša od njegovih uradniških ambicij. Po zaslugi mladega delavca, izvoljenca njegove hčerke, ki ga je naučil tipkati na pisalnem stroju (velika novost za tisti čas!), naposled dobi toliko zaželeno napredovanje. Film bo 19. in 20. t. m. na sporedu kina v Gornji Radgoni. ZAKLAD Z BREGOV DURANCE — Francoski film, ki ne pripoveduje o skritih zakladih in pustolovcih iz daljnjih dežel, temveč je zgodba na staro pravljično temo o siroti in pohlepnih sorodnikih ter se odvija v idiličnem naravnem okolju francoskih Alp. Ustvarjalci so zgodbo vpletli v dokumentarni okvir gradnje jezu in hidrocentrale na reki Durance. Tu so doslej živeli ljudje spokojno po vaseh, ki so občepela ob planinski reki, ne da bi se zavedali, da čas na svoji poti ruši vse staro in preživelo. Toda prišli so buldožerji, da s svojimi jeklenimi šapami zrušijo tradicijo in zgradijo spomenik zmagoslavnemu pohodu civilizacije. Deklica Hortensa se razočarana nad pohlepom in pokvarjenostjo zateče k stricu, ovčjemu pastirju. Stari svet s svojo poetično idiličnostjo in patriarhalnostjo se je pokvaril, zmaterializiral in odmira, dekle, ki je simbol plemenitosti in poštenja, pa režiser pošlje v planine (toda za popotnico ji prav malo dosledno stisne v roko milijone). Film je režiser snemal v dolini reke Durance polna tri leta, najbolj uspeli pa so nekateri edinstveni dokumentarni prizori, ki se odlikujejo po kompoziciji in barvah. Film bo 29. in 30. t. m. na sporedu kina v Gornji Radgoni. LJUBEZEN POD NADZORSTVOM — Barvni kinemaskopski film češko-francoske koprodukcije. Govori v prid tistim, ki trdijo, da so koprodukcije zanič. V filmu sodelujejo Marina Vlady, Robert Hossein in Renč Lefavre, režiser pa je Vladimir Vlček. Čeprav imajo ustvarjalci s tem svojim filmom le skromno pretenzijo — zabavati, je vendar naivna in nedinamična zgodba, razvlečena s serijo čeških turističnih razglednic, otopila še tisto bore zabavnega zapleta, ki ga gledalec upravičeno pričakuje. Skratka: Francozi so dali filmu (poleg Marine Vlady) Roberta Hosseina, ki predstavlja v filmu tajinstvenega zločinca, Čehi pa so natrpali film s folklorno čipkarijo in lectarijo ter postavili med sicer romantične vrhove Tater pisane kulise za dekoracijo standardnega ljubezenskega trikota s kajakaškega prvenstva . . . Film bo 15. in 16. t. m. na sporedu kina Križevci pri Ljutomeru. MOŽ V KRATKIH HLAČ AH — Italijanski film, za katerega je dobil snemalec Carlo Montourl nagrado za najboljšo fotografijo na mednarodnem filmskem festivalu v Karlovyh Varyh pred štirimi leti. Sicer pa je to film o fantičku devetih let, ki je pobegnili iz neke sirotišnice z namenom, da bi našel svojo mater. Na tem potovanju, dolgem 1500 km, je deček spoznal v vrsti srečanj svet odraslih. Srečanja so realna, imajo pa v sebi nekaj iz pravljičnega sveta. Na poti proti Messinski ožini spozna deček v nekem ribiškem naselju nesrečno dekle, ki jo starši silijo, da se poroči z bogatim starcem. Deček pomaga dekletu, da se s fantom, ki ga ljubi, vkrca na ladjo in odpluje na odprto morje, sam pa nadaljuje pot vse do daljnih Benetk . . . Film bo 30. t. m. na sporedu v Veliki Polani. -bjš- 23. številka Radenskega vestnika Radenski vestnik, glasilo delovnega kolektiva Radenska slatina, izhaja redno v začetku meseca že tretje leto. Ima vedno širši krog sodelavcev, ki obravnavajo različno problematiko zdravilišča itn razvijajočega se radenskega naselja. Te dni je izšla na 35 straneh 23. številka. Na uvodnem mestu je objavljen obsežen in tehten članek ravnatelja Boga Verdeva: Naši problemi v luči sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Članek zajema na 13 straneh teme: kratek povzetek sklepov, organizacija v podjetju in notranji problemi zdravilišča. Dalje je v tej številki še več daljših in krajših sestavkov. Dr. Zdenko Milič piše o zdravstveni službi v zdravilišču, Vida Jug obravnava v članku Radenci jutri... razvoj zdravilišča in kraja v zvezi z urbanističnim programom, Adolf Mišja piše o gostinskem šolskem centru v Radencih, Tone Žnidar č o plavalnem bazenu, Mirko Rajh iz Bistrice pri Rušah, ki se je pred 72. leti prvič zdravil v Radencih, pa je prispeval pesmico Prleška popevka. I-ka Kozmonavt Küfrnjek DRUGA ZGODBA Sčasoma sem doživel že toliko nenavadnih srečanj, da se ml mnoga izmed njih več sploh niso zdela nenavadna. Kolikor več stvari imamo, toliko bolj jih razlikujemo po vrednosti. Enako sem tudi sam začel razločevati med »vsakdanjimi« nenavadnimi srečanji in »nevsakdanjimi« nenavadnimi srečanji. V Heidelbergu, v velikem, novem mladinskem domu sem naletel na neko svojo znanko, študenzko, s katero sem se bežno spoznal dolge mesece poprej in bil sem prepričan, da je nikoli več ne bom videl. Zdaj pa sva se znašla znova drug pred drugim in vzkliknila od presenečenja. Oba sva bila na dolgem potovanju po Nemčiji — jaz že skoraj štirinajst dni —, toda kako različne so bile najine smeri, kako različni še cilji. A prišla sva istega dne v tisto prelepo mesto, istega večera v prenapolnjen mladinski dom in istega trenutka v veliko dnevno sobo. Takrat sem se tolikanj začudil nad tem slučajem, danes, po mnogo večjih razburjenjih podobne vrste, mi je to res vsakdanja reč. Samo štiri mesece je tega, da sem v nekem neznatnem kraju na Schleswig-Holsteinskem udeležil nekake mladinske konference. Prav ko smo bili pri kosilu, je prišlo dvoje, troje zamudnikov. In kdo je bil med njimi? Neka moja prijateljica, pravtako študentka, o kateri nisem slišal ničesar že skoraj tri leta. Spoznala sva se na nekem tritedenskem taborjenju tam nekje ob Severnem morju. Za tem smo se razkropili na vse konce in kdo bi si bil takrat mislil, da se bova mnogo, mnogo pozneje spet videla! Ali zdaj sem bil že »izbirčen« in sem se čudil le malokateri stvari. To srečanje pa ni bilo nič več posebnega. Ponudil sem ji stol ob naši mizi in nadaljeval kosilo, medtem ko si ona še dolgo ni mogla opomoči. Koliko več ljudi spoznavaš, kolikor več se giblješ in potuješ, toliko več zapletljajev se ti obeta ,toliko več neverjetnih zgodb. Sčasoma te vse skupaj toliko izmuči, da si na tihem misliš, hm, kdove, če se ob tega človeka še ne bom kdaj spotaknil; tega večera so mi ga predstavili prijatelja ,še istega večera sva se razšla, vsak v povsem drugo smer, a kdo ve, kdo ve, kdo ve. . . Kakor na primer tisti študentski seminar na Nemškem. Deset dni smo bivali pod isto streho, deset dni smo se spoznavali, se približevali in sklepali prijateljstva. Skupna so bila naša pota, skupna v tolikih ozirih Predavanja, ki smo jih poslušali, naše diskusije: včasih smo se prav pošteno spoprijeli, kmalu se je že dalo uganiti, kako bo govoril ta ali oni. Naš prosti čas: sprehodi v okolico, ali pa kak film, ali pa glasba, ali ples. Nabrali smo se z vsega sveta in izkristaliziral se je ta svet v našem majhnem krogu, ne v našem širokem krogu (sedaj smo nekje predstavljali cel svet!) in nekam upinjalo nas je to vzdušje. Ob desetih zvečer bi naj šli spat, toga vse prej kot ko! Strnili smo se po svojih kotičkih, strnili smo se v priljubljenih krogih in čutili smo se prikovane drug na drugega in veseli smo bili tega. Tako vsaj nobeden ni mogel vsaksebi, dokler tega niso hoteli vsi. Včasih smo omagovali od utrujenosti, pekle so nas oči, pobrnevalo nam je v glavah od napetosti, ali vse, vse prej ko da bi se razšli! Ob treh zjutraj smo si še vedno strastno zagotovili: Čez pol ure še ena partijo »Človek ne jezi se »dame« ali česar podobnega. Kakšno plemenito zgradbo smo postavili, palačo prijateljstva ko je bilo treba oditi! Razdrli smo jo in vsak je je vzel kos s sabo, kot tolažbo nad izgubo, kot relikvijo. Po vsej Evropi, v Indijo. Perzijo, v Afriko so šle naše pota. Mene je odneslo v Anglijo. V Cambridgeu nešteto novih ljudi. OstaLi so se pričeli počasi odmikati iz spomina. Kakor, da sem se zavedal, kakšne neskončnosti so med nami, sem prostovoljno pozabljal na vsa nekdanje zbližanja. Cambridge s svojim mednarodnim vzdušjem, sploh pa v poletnih mesecih, mi je nudil preveč svežega gradiva, da bi se še zmeraj ukvarjal s starim. Če sem kdaj stopil tja dol v London, je sedanjost še bolj pritiskala name. A prav tam v Londonu, prav tedaj, prav tistega popoldneva, ko sem bil v Towerju, v tej mogočni srednjeveški trdnjavi, prav tedaj, ko sem bil v najgostejši množici obiskovalcev, ko bi si lahko brez pridržka priznal, da sem izgubljen, da sem zrnce v morju neskončnosti, da me takorekoč ni, prav tedaj ... o!, ne! Svet se je ustavil! Množica je izginila. Spet sem bil velik in edinstven, spet z jasno individualnostjo, kajti pred sabo sem zagledal dobro znani obraz ... V hipu je bil pred mano nemški seminar, v hipu sleherna malenkost izza tistih deset dni, v hipu ta človek, v vsej svoji individualnosti kakor jaz! Dekle! Kaj te je prineslo semkaj? In kaj je prineslo mene? Ali smo zato igrali takrat »Človek ne jezi se«, da se nekaj mesecev pozneje, v najbolj neverjetnih okoliščinah ponovno dobimo in osupnemo od udarca? Sedla sva na klopi kraj Temze, krat te reke in reke ljudi hkrati, ter sva se zaskrbljeno vprašala, ali svet res ni postal premajhen. TRETJA ZGODBA Na Jugoslovana naletiš skoraj na vsakem koraku. V Londonu na primer ga marsikdaj vidiš, nesrečnika kako se podi skozi ulice, tekaj od konzulata do konzulata in nabirajoč vize, stiskaje značilni temnordeči potni list v roki. Nekega dne sem prišel samo za hip na eno izmed železniških postaj in že sem trčil ob nekega Beograjčana, ki je brezglavo tekaj okrog in preklinjal zmikavta, ki mu je izmaknil denarnico z vsem denarjem, z dokumenti in vozno karto. Revež poleg vsega ni vedel niti besedice angleški. Na münchenško postajo me veže nekoliko neprijetnejši spomin. Adria expres je bil tako natrpan, da po hodniku vzdolž vagona še voda ne bi mogla teči. Pa se ti je še vedno hotel preriniti skozi gnečo. Naj je bilo videti dekle še tako prikupno — v tistem položaju sem vendarle rekel svojemu sosedu — no, da kaj pa človek reče, ko je onemogel in do kraja razdražen? A kako me je pognalo, ko se je zviška ozrla po meni in dejala lepo po slovensko: »Oh, glej, glej, moj rojak!« Najbrž bi klecnil, ko me gneča ne bi držala po koncu. A to še ni bilo dovolj. Sedla je prav v oddelek k meni in imel sem jo več čas kot živ očitek pred očmi. In tudi to še ni bilo vse. Slučajno sem vedel, da je neka starka mislila izstopiti na naslednji postaji. Vseskozi sem računal na njen sedež, zdaj mi je bilo seveda preveč nerodno, da bi sedel ob dekletu. Zato sem potem moral stati vse do Ljubljane. A kot rečeno kdo bi našteval te »vsakdanje« nevsakdanjosti! Pojdi takole v nedeljo popoldne, ko je tako lepo in toplo, tja v prostran park v Cambridgeu. Zlekni se na travo kraj rečice in opazuj z vso lagodnostjo čolne, ki polni veselih družbic drse v to ali ono smer. Ali pa lezi na hrbet, se zazri v sinje nebo in utoni v lastnem brezdelju, v trenutkih lastne sproščenosti in najpreprostejših misli. Ali pa se razgleduj med neštetimi ljudmi, ki se sprehajajo po tratinah, se valjajo po tleh ali pa sede ob pikniku. Tu pa tam kaka grupa izletnikov. Vodič kaže in razlaga, oni pa se vrte na petah in fotografirajo. Včasih kaka skupina Indijcev - ti so vselej v svojih narodnih nošah, ženske z okroglo rdečo liso sredi čela Včasih črnci, pravgotovo naravnost iz Afrike, v sila pisanih oblačilih. Včasih tisti majhni, tako drobni, tako nežni tipi z Daljnega Vzhoda . . . Taki ljudje te morda še kaj zanimajo, drugače pa leno, priprtih oči zreš predse ali pa v daljo in komaj razpoznavaš stvari. Napol zabrisana slika, brez sleherne jasne posebnosti? Kaj je tisti človek tam? Skočil sem na noge in zmedeno obstal. Ali se mi ne sanja? Ali prav vidim? Ali ni stanoval ta človek v Ljubljani v isti hiši kot jaz? On v pritličju, jaz v prvem nadstropju. Odhitel sem k njemu in zajecljal: »Oprostite, ali niste vi. . .« Da, bil je on. Samo za to popoldan je prišel iz Londona semkaj, da si na hitrico ogleda to slovito univerzitetno mesto. Samo za nekaj dni je prišel v Anglijo in jaz samo za kakšno urico v park, pa so se morale križati najine poti . . . Zdaj sem opazil, da se mi je Küfmjek med tem s svojim starim vsemiroplovom zopet približal. Kdove kolikokrat sva med tem obletela zemljo. Gledal me je nekam očitajoče in držal pütro z obema rokama, ko da mi jo hoče pognati v glavo. »Ti me imaš takole . . . malce ... za norca, ali ne? Pa mi ne misliš držati teh svojih zgodb kot stoprocentno slivovko pod nos?« »Po tvojem so to torej izmišljotine?« »Pa še kake! Vsemirskih dimenzij. Čému takemu bi se naj čudil? Ha! Pripoveduje ti kot o čudežu vseh čudežev. Poglej mojo dobro, zvesto »Šküfko 999«. Kako je stara, kako je zanesljiva. Četudi napolnim tam spodaj enega izmed njenih tankov z žganjem namesto z gorivom, me nosi kot puščica. To si zamisli to. In tako srečanje kot najino. Poglej, hlače slečem in obvise lepo na mestu. Kadar si jih hočem obleči, preprosto stopim vanje. Če mi uide samo ena kapljica iz pütre, je vse prej kot izgubljena. Treba mi je samo iztegniti jezik, pa jo poberem. Zdaj si samo še želim, da bi ti tvoje izmišljotine obvisele ob lastnih ušesih kot zvonovi, namesto da trpinčijo moje.« (KONEC) Pomurski vestnik, 6 sept. 1962 4 VELIKA TOMBOLA V MERSKI SOBOTI Nogometni klub „SOBOTA“ priredi v nedeljo,9. septembra 1962 VELIKO TOMBOLO V slučaju slabega vremena Glavni dobitek V Murski Soboti bo tombola prihodnjo lepo nedeljo 500 000 din TEDENSKI KOLEDAR Petek, 7. sept. — Marko Sobota, 8. sept. — Manja Nedelja, 9. sept. — Peter Ponedeljek, 10. sept. — Nikita Torek, 11. sept. — Milan Sreda, 12. sept. — Gvido Četrtek, 13. sept. — Filip ZDRAVSTVENA SLUŽBA 7. sept. — dr. Udovč 8. sept. — dr. Škulj 9. sept. — dr. Sedlaček 10. sept. — Anica dr. Gregorc 11. sept. — dr. Hajdinjak 12. sept. — dr. Gruškovnjak 13. sept. — dr. Škulj MALI OGLASI STISKALNICO (prešo), večjo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašati: Franc Kuplen, Okoslavci p. Videm ob Ščavnici. M-809 KMEČKI GUMI-VOZ (tovorni) nov, ugodno prodam. Alojz Prelog Veržej. M-810 HIŠO z vrtom, mlado kravo in seno, zaradi selitve ugodno prodam. Radomerščak 50 pri Ljutomeru. Informacije: Električno podjetje DES, Ljutomer. Stari trg 6. M-813 KUHINJSKO KREDENCO, železni štedilnik, krojaški šivalni stroj, žensko in moško kolo »Alpes«, malo rabljeno, ugodno prodam Vprašati v M. Soboti, Borovnjakova 12. M-814 GRADBENO PARCELO v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista. M-815 DENARNICO z osebno izkaznico, od Stare nove vasi do Križevec pri Ljutomeru, sem izgubila. Poštenega najditelja prosim, da mi osebno izkaznico, na ime Marija Rajtman, vrne v gostilno Šadl v Križevcih pri Ljutomeru, gotovino pa obdrži PLETILNI STROJ, dvovrstni, prodam. Rudi Domanjko, Hrastje-Mota, p. Slatina Radenci. POSESTVO z vsemi kulturami (5 ha) zaradi starosti ugodno prodam. Jožefa Lapoši, Vadarci 111, p. Bodonci. M-821 OSEBNI AVTOMOBIL Fiat 600, v odličnem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-822 PAKET BLAGA, na cesti od Sépa do Martjanec, sem izgubila. Zasledovana oseba (moški srednjih let, v beli srajci), ki ga je pobrala, naj ga vrne vratarju težke konfekcije v Murski Soboti proti nagradi- M-823 STANOVANJE nudim dvema dijakoma. Murska Sobota, Kerenčičeva 11. M-825 ŠUPO, delno zidano, primemo za zidavo hiše, ugodno prodam. M. Sobota, Mladinska 4. M-826 MOTORNO KOLO, NSU-Prima 175 ccm prodam za 180.000 din Plačljivo lahko tudi s čekom. Naslov v upravi lista. M-828 DEL TORBICE od fotografskega aparata »Regula« sem izgubil od Bakovec do M. Sobote. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na ime Leon Červek, Zavarovalnica Murska Sobota Titova ul. M-831 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Franc Kosi, Kapela, p. Slatina Radenci. M-832 SEJALNIK 9-redni, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KINO MURSKA SOBOTA — od 7. do 9 sept. francoski barvni kinemaskopski film: »Meč maščevanja«; od 10. do 11. sept. francoski film: »Ne pokopava se v nedeljo«; od 12. do 13. sept. jugoslovanski film: »Velika turneja«. GORNJA RADGONA — od 8. do 9. sept. ameriški barvni film: »Visoko tujec«; od 10. do 11. sept. domači akcijski film: »Iščemo zmaja«; od 12. do 13. sept. italijanski film: »Svetlost varieteja«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 8. in 9. sept. nemški film: »Pred sončnim zahodom«. VELIKA POLANA — 9. sept. romunski film: »Orel 101«. LJUTOMER — 8. in 9. sept. ameriški barvni film: »Osamljeni maščevalec«; od 12. do 13. septembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Aleksander Veliki«. SLATINA RADENCI — 8. in 9. sept. ameriški film: »Dve ljubezni Eddiyja Duchina«. KRIŽEVCI PRI LJUT. — 8. in 9. sept. italijanski kinemaskopski film: »Arrivederci Roma«. BELTINCI — 8. in 9. septembra italijanski film: »Vojna in mir« (II. del). KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPASovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna! LJUBITELJI NOGOMETA! 1. Avtobusni izlet (17. novembra 1962) na nogometno tekmo »Belgija : Jugoslavija« v Beograd. 2. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Jugoslavija : Madžarska« (14. oktobra 1962), ki bo na velikem NEP stadionu v Budimpešti. 3. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Zapadna Nemčija : Jugoslavija« (30. septembra 1962) v Zagreb. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo enodvodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS-ovih avtobusih! IZLETI V INOZEMSTVO 1. Lastniki osebnih avtomobilov! Dvodnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Grossglockner ter v nadaljevanju v Badgastein. Cena 4.700 din. Prijave do zaključnega števila. 2. Kolektivi! Zaradi izrednega zanimanja za Koroško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena eno-dvodnevnega izleta po Slovenski Koroški je 3.500 din. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje v Budimpešto (avtobusno). Prijave v poslovalnici KOMPAS-a. 4. Z letalom v Rusijo! 7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celodneven ogled Varšave, tri dni bivanja v Leningradu ter tri dni v Moskvi). Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE! Ljubitelji nogometa! V Budimpešto! Dvodnevni avtobusni izlet na nogometno tekmo Madžarska : Jugoslavija (14. 10. 1962), ki bo na NEP stadionu v Budimpešti. Cena 16.500 din vključno potno dovoljenje in vstopnica za tekmo. Prijave sprejema do 15. 9. 1962 KOMPAS Maribor in Celje. Se priporoča KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 — 23-50 telefon. JESENSKE KONJSKE DIRKE V LJUTOMERU Pomurski konjerejci pripravljajo za 9. september t. 1. velike Jesenske konjske dirke v Ljutomeru. Na sporedu bodo dirke za prvenstvo LRS za dvoletne dirkalne konje in še druge (kasaške in galopske dirke. Gledalci bodo deležni pri vseh vožnjah mnogo športnega užitka, ker bodo posamezne točke zelo zanimive in napete. V. P. Komisija za uslužbenske zadeve OLO M. Sobota razpisuje na podlagi 33. 164. člena Zakona o javnih uslužbencih naslednji delovni mesti: REFERENTA ZA INVESTICIJE v oddelku za finance višja strokovna izobrazba in nekaj let prakse v finančni stroki; STROJEPISKE administrativna šola in najmanj 2 leti prakse; Kandidati naj predložijo poleg ponudbe, kolkova-ne s 50 dinarjev, dokazila o strokovni izobrazbi, življenjepis obenem z navedbo o dosedanjem službovanju, Okrajnemu ljudskemu odboru v Murski Soboti v 15 dneh po objavi. Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« Murska Sobota sprejme takoj v redno zaposlitev večje število DELAVCEV in ZIDARJEV in to na delovišča v M. Soboti in »Nemščaku«. Osebni prejemki po učinku. Kmetijska zadruga »Ledavski dol« Cankova razpisuje javno licitacijo za prodajo KMETIJSKIH STROJEV Prodaja bo na poslovni enoti Cankova 9. septembra ob 9. uri. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije. V kolikor te niso zainteresirane, se po preteku ene ure od napovedane licitacije proda zasebnikom. Gradbeno podjetje G. Radgona sprejme v delovno razmerje za potrebe gradilišča »Farma beko-nov« v G. Raldgoni večje število ZIDARJEV, TESARJEV in TEŽAKOV Zainteresirani se naj javijo na upravi podjetja vsak dan od 6.—12. ure. Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov v podjetju. ZOP »Agroservis« Murska Sobota bo dne 15. septembra 1962 ob 10. uri prodalo na JAVNI LICITACIJI osebni avtomobil znamke »Opel-Olympia«, leto izdelave 1952, generalno popravljen. Vse informacije dobite pol ure pred licitacijo na upravi podjetja, Kroška 46. 0-811 Kmetijska zadruga Grad razpisuje prosto delovno mesto poslovodje za poslovno enoto v Kuzmi Pogoj: srednja strokovna izobrazba (kmetijski tehnik). Rok za prijave velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje vložiti pri upravi kmetijske zadruge Grad. 0-818 Šolski odbor Osnovne šole Tišina razpisuje vpisovanje v večerno osemletko za odrasle. Vpišejo se lahko vsi državljani , stari nad 17 let z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo v I. in II. tečaj od 5. do 8. razreda. Vpisovanje traja do 15. oktobra 1962. Podrobne informacije v upravi šole. 0-824 OBVESTILO Obveščamo vse kmetijske zadruge, podjetja in kmetovavce, ki pridelujejo vino oz. alkoholne pijače, da ima naše podjetje na zalogi večje količne sodov in to od 20—8001. Nadalje smo pripravljeni, prevzeti večja in manjša naročila Cene so konkurenčne ter se priporočamo! Obrtno mizarsko podjetje »LESLIK« Maribor, Smetanova ulica 1 D-797 Obrtno krojaško podjetje »Kroj« Murska Sobota sprejme: 2 prikrojevalca z ustrezno prakso v krojaški stroki 1 skladiščnika tekstilne stroke ali krojača z ustrezno prakso pri vodenju skladiščne službe Prošnje poslati upravi podjetja. 0-812 SKLADIŠČE primemo za vskladiščenje 6—10 osebnih avtomobilov Zastava — Fiat 750 (velikost cca 8x8 kv. metrov) iščemo v Murski Soboti. Ponudbe javite trgovskemu podjetju »Ferromoto«, Murska Sobota, Štefana Kovača 20, telefon 77. 0-827 Komisija za sprejem in odpust delavcev »Agroservis« Murska Sobota razpisuje naslednja prosta delovna mesta: sekretarja pralca avtomobilov mazalca avtomobilov Pogoji: Pod točko 1. višja pravna šola in nekaj prakse ali srednja ekonomska šola z 5 let prakse na podobnem delovnem mestu in pod točko 2. in 3. nekvalificiran delavec z nekaj prakse v mehanični stroki. Osebni, dohodki po pravilniku podjetja 0-811 Gradbeno podjetje »Obnova« Ljubljana, Vilharjeva 33 sprejme s takojšnjim nastopom službe več kvalificiranih tesarjev več kvalificiranih železokrivcev Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka, po učinku. Samsko stanovanje priskrbljeno. Ponudbe pismeno in osebno sprejema kadrovski oddelek podjetja do zasedbe delovnih mest. 0-819 10. Bilo jo sredi vročega avgusta. Naša trojka: Angel, Emil in Joco so se zgodaj dopoldne zbrali na kostanju. Vodja je bil Angel, fant trinajstih let, prebrisan in nabrit deček. Imel je angelsko nedolžen obraz. Zato se ga je tudi prijelo ime Angel. Znal je tako imenitno lagati, da je večkrat verjel že sam sebi. Njegovo pravo ime je bilo Karl, klicali so ga za Srečka, toda večina mu je pravila le Angel. Zdaj se je zibal na veji. Nenadoma mu je nekaj šinilo v glavo. Zaklical je: 11. »Joco, Emil! Pridita k meni! Sestanek! Hitro!« Seveda sta tovariša slišala njegov poziv, vendar se jima ni nič mudilo. Joco je pravkar z očmi ujel letalo v daljavi. Bleščalo se je v žarkih, kot da ga je sonce ujelo v snop žarometa. Joco se je pripravljal, da bi ga spremljal, kakor daleč bi ga mogel. Emil se je udobno namestil na rogovilah in bral »Nonnijeve prigode«. Emil je imel rad knjige. Seveda ni mnogo izbiraj, ampak jih je bral vse od začetka. Se vedno so mu najbolj ugajale mladinske. 12. Tovariša sta klub vsemu ubogala Angela. Joco Je pustil letalo, Emil pa knjigo. Že davno sta ga priznala za vodjo. Zdaj so se zbrali vsi trije v prvem nadstropju kostanja, imenovali so ga verando. »Čez tri tedne bo šola,« je rekel Angel. »Si naju zato klical?« Je z narejeno jezo vzkliknil Joco. »Zopet se bo začela stara pesem: uči se, imaš nalogo? in spet »Zakaj se ne učiš?« je rekel Angel, ne da bi se zmenil za Jocov medklic. »Uh!« je vzkliknil Emil in v tem vzkliku je bila položena vsa mržnja do tistega, kar Je napovedal Angel. 13. »Potem bo prišla zima in konec bo z našim kraljevstvom,« je povzel Angel. »Kaj naj storimo? Saj ne moremo nič ukreniti proti temu,« je rekel Emil. Vsi trije so se za hip zamislili v to neizogibnost. Premajhni so še, nič ne morejo napraviti. Res, nič? Tedaj je nenadoma bleknil Angel skoraj tjavdan: »Vesta, kaj?« »Kaj?« sta skoraj istočasno vprašala Joco in Emil. »Gremo v Ameriko!« To je bilo tako nepričakovano, da sta prijatelja bila lep čas kot brez sape. Toda v njeni domišljiji so se že pojavili nebotičniki, reke avtomobilov, potem pa Divji zapad, kavboji in Indijanci. 14. Menda je misel o Ameriki presenetila samega Angela. »Zakaj pa ne bi šli?« je začel prepričevati zmedena tovariša (in še samega sebe). »Koliko jih je že šlo pred nami?« To je bilo res. Tudi Joco in Emil sta že brala o tem. »Jaz sem za to,« je vzkliknil Joco. »Lahko bi šli na Divji zapad!« »Saj prav to sem mislil,« je nadaljeval Angel. »Poslušajta! Pobegnili bomo od doma, se prebili do morja, potem se vkrcali na ladjo, ki nas bo spravila v Ameriko. Ko bomo prišli tja, bomo šli za stezosledce. Dobili bomo konje, lasso, puške, samokrese . . .« 15. »Kaj še nismo premladi za vse to?« je podvomil Emil. »Kaj še!« Je prepričljivo odvrnil Angel. »Tam začnejo s takimi stvarmi že zelo zgodaj. V šolo jim ni treba hoditi, če nočejo. Lahko se potepajo, lahko se gredo stezosledce, kavboje, lahko so pomočniki gangsterjev, sploh vse, kar hočejo. Tam je vse drugače kot pri nas.« »Dobro, da smo se že igrali stezosledce in Indijance,« je pripomnil Joco. »Jaz znam skoraj vsega Karla Maya na pamet,« je dodal Emil. To je bilo res. Sicer pa so knjige tega pisatelja vsi naravnost požirali. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti Direktor, glavni in odgovorni urednik JOŽE VILD Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 Telefon 138 Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti št. 605-11 1-365 Pomurski vestnik, 6. sept. 1962 5 III. KOLO V PNL — BREZ VEČJIH PRESENEČENJ VISOKA ZMAGA BELTINEC Dva neodločena rezultata in v ostalih srečanjih prepričljive zmage favoritov — to je v glavnem bilanca nedeljskih srečanj v okviru pomurske nogometne lige. Najvišjo zmago so dosegli na svojem igrišču Beltinčani, ki so tokrat brez gola v svojo škodo od- pravili gostujoče moštvo iz Šalovec. Tudi moštvo Brazde iz Dobrovnika je doma slavilo lepo zmago v tekmi z enajstorico iz Veržeja; sicer podjetni Verženci se še ne morejo uveljaviti v tem tekmovanju; so novinci, pa jim tega niti ne moremo zameriti. Z dobro voljo pa si bodo v nadaljnjem tekmovanju morda lahko priborili tudi kakšno dragoceno točko. Trenutno najbolj izstopajo na lestvici tri moštva: Sobota B in Beltinci s po 6, Gradbenik s 5 tekmovalnimi točkami. Najbolj pičel izkupiček pa so iz dosedanjih treh srečanj zbrali štirje na dnu lestvice: Puconci, Pušča, Šalovci in Veržej. Ali bo tako tudi ostalo? Kaže, da večjih sprememb na lestvici v bodoče ne bo, čeprav so možna še tudi presenečenja. Sicer pa nam bodo že naslednja kola dala odgovor. BRAZDA : VERŽEJ 6:0 (2:0) Tekma je potekala v športnem razpoloženju. Domačini so bili boljše moštvo in so tudi zasluženo zmagali, čeprav so se tudi gostje trudili, da bi dosegli vsaj časten zadetek. Sodnik Gerenčer iz Lendave. Strelci golov: Zemljič 2, Kovač 2, Mati l. Somi 1. Tekmo si je ogledalo okrog 200 gledalcev. BAKOVCI : BOGOJINA 4:0 (1:0) Domačini so bili v premoči v obeh delih igre. Tekma je minila brez incidentov, le kapetan gostujočega moštva Maučec je kljub opozorilu v 77. minuti samovoljno zapustil igrišče. Strelci golov: Fras, Kaučič, Vereš, Smodiš. Sodil je Celec iz Rakičana. BELTINCI : ŠALOVCI 11:0 (4:0) Izrazita premoč domačinov v vsej tekmi. Po četrtem prejetem golu so gostje pričeli igrati precej grobo, zato je moral sodnik tri gostujoče igralce resno opozo- riti. Tekmo je zanesljivo vodij Cak iz M. Sobote. Strelci golov: Fras 6, Puklavec J. 2, Zver, Žanič in Puklavec A. po 1. SOBOTA B : PLANIKA 3:0 (1:0) Rezultat ustreza poteku igre. Sodnik Kozar je vodil tekmo z manjšimi napakami in je izključil iz igre enega igralca Sobote. Gole za domači klub sta prispevala: Horvat 2 in Cifer 1. PUCONCI : PUŠČA 3:3 (0:1) Čeprav je gostujoče moštvo v prvem delu igre vodilo z enim golom, je domačinom posrečilo v drugem polčasu izenačiti. Igra obeh moštev je bila v glavnem enakopravna. Sodnik Bolkovič iz Rakičana pa je moral zaradi preostre igre spet izključiti dva igralca Pušče. Strelci golov: Janža, Pavlič in Kulič po 1 za domače barve, Horvat B. 2 in Kakaš J. 1 za Puščo. RAKIČAN : GRADBENIK 5:5 (5:4) To je bilo srečanje enakopravnih nasprotnikov, čeprav so si domačini zapravili priložnost za zmago z avtogolom v drugem polčasu. Strelci golov: Jančar 2, Opec 1, Škraban 1 in Červek 1 za Rakičan, Tarandek 3 in Balaš 1 za Gradbenik. Sodil je Puhan. TEKMI MLADINCEV: Beltinci : Šalovci 14:1; Nafta : Grafičar 2:2. LESTVICA PO III. KOLU Sobota B 3 3 0 0 18:0 6 Beltinci 3 3 0 0 23:5 6 Gradbenik 3 2 1 0 20:7 5 Brazda 3 2 0 1 10:3 4 Planika 3 2 0 1 13:7 4 Rakičan 3 1 1 1 12:11 3 Bakovci 3 1 1 1 6:7 3 Bogojina 3 1 0 2 4:12 2 Puconci 3 0 1 2 7:15 1 Pušča 3 0 1 2 4:11 1 Šalovci 3 0 1 2 0:20 Veržej 3 0 0 3 4:23 0 Dela pri urejanju novega športnega stadiona za soboškim domom Partizana so v zaključni fazi. Delovna ekipa podjetja »Slovenija-ceste« pod vodstvom šefa asfaltiranja Jožeta Ronka, že izkušenega strokovnjaka pri asfaltiranju športnih igrišč, te dni odeva objekt z asfaltnim tlakom. Računajo, da bodo dela pri asfaltiranju zaključena do prihodnje srede. Tako se menda nikdar ne bo več ponovilo to, kar lahko vidite na sliki. Stan športni objekt z oblaki prahu in pravcatimi »jezeri« bo postal takorekoč zgodovina. Zaradi asfaltiranja bodo preložili za eno nedeljo tekmovanje pomurskih rokometašev in predvidena sindikalna športna tekmovanja. V zvezi z novim športnim objektom pa se zastavlja vprašanje: mar ne bi kazalo odriniti še nekaj sredstev, da bi lahko asfaltirali tudi del Mladinske ulice — od odcepa s Kidričeve ulice do konca novega športnega objekta, ki bi tako še pridobil na svoji vrednosti, predvsem pa bi se izognili nevšečnemu zapraševanju objekta in naprav na njem. Toliko le v presojo merodajnim činiteljem in gradbenemu odboru. LEPI ZMAGI NA DVEH FRONTAH SOBOTA:DELAMARIS 7:1 (4:1) Pretekla nedelja je ljubiteljem nogometa v Murski Soboti spet pričarala »zlate« čase. Na nogometnem stadionu se je zbralo okrog 1500 gledalcev, ki so zadovoljili zapuščali igrišče, saj so bili naposled spet priče visoki zmagi domačega moštva nad novincem v letošnji slovenski nogometni družbi — Delamarisom iz Izole. Zmaga prve enajstorice Sobote je kljub temu, da se je tokrat srečala z moštvom, ki, kot kaže, v SCL ne bo igralo na prve karte, dragocena in tudi — zaslužena. Če bi čisto na kratko ocenili tekmo: domačini so se tokrat izredno razigrali in ves čas tekme prevladovali na igrišču. Ob večji iznajdljivosti napadalcev bi lahko bil rezultat še višji v korist domačega moštva, ki je imelo tudi več priložnosti za gol. Gostje so pri soboškem občinstvu zapustili ugoden vtis predvsem zaradi svoje borbenosti, saj niso popustili niti takrat, ko so domačini že močno vodili. Za nedeljski podvig je prav gotovo zaslužno vse moštvo Sobote, čeprav je kot posameznik najbolj izstopal Šarotar, ki je letos debutiral za barve Sobote in tokrat tudi prispeval tri gole. Omeniti kaže še to, da je imel tokrat srečno »nogo« tudi Maučec, ki je dosegel kar štiri gole in se tako uvrstil s 5 goli v treh tekmah na vrh lestvice strelcev v SCL. V predtekmi sta se srečali mladinski moštvi obeh klubov. Čista zmaga s tremi goli (Sobota : Maribor 3:0) je prav gotovo sijajen uspeh, ki prinaša mladim mnogo upanja za osvojitev prvega mesta v svoji konkurenci. Z dosedanjimi tremi zmagami so si trenutno namreč že zagotovili mesto na vrhu in če bodo tako nadaljevali jim ta primat tudi ob koncu tekmovanja ne bo mogel uiti. PRVA RUNDA TUDI V MM LIGI RADGONA:MEJNIK 2:2 (0:2) V nedeljo sta se v Gornji Radgoni razšli z neodločenim rezultatom enajsterici domače Radgone in gostujočega Mejnika iz Svečine. To je bila prva tekma za prvenstvo v okviru novoustanovljene ma-rborsko-murskosoboške nogometne lige. Obe enajsterici sta prikazali dinamičen nogomet, čeprav je bilo na obeh straneh tudi precej nervoze. Gostje so bili hitrejši, vendar pa so domačini kljub temu prevladovali na igrišču (zlasti v II. polčasu) in je neiznajdljivost domačega napada v glavnem pripisati, da niso odločili tekme v korist svojega kluba. Domači so namreč imeli precej več priložnosti za gol. Igro, ki se je končala v ugodnem športnem razpoloženju, je vodil prav dobro sod- nik Ljujič iz Maribora. V predtekmi bi se morali srečata mladinski enajsterici domačega kluba ih Planike iz Turnišča, vendar pa do srečanja ni prišlo, ker gostje sploh niso prišli v Gornjo Radgono. NAFTA : GRAFIČAR 2:1 (1:1) Nedeljska prva tekma za prvenstvo med moštvoma domače Nafte in gostujočega Grafičarja iz Murske Sobote se je v Lendavi končala z rahlo zmago domačinov. To je bila dokaj tipična tekma za prvenstvo. Domačini so bili tehnično boljši nasprotnik, gostje pa so to prednost nadoknadili z borbenostjo. Nafta je povedla že v začetku I. polčasa po Perši. Gostje so dosegli edini gol z enajstmetrovke. V soloakciji je namreč prodrl pred vrata Madjar in bil tam zrušen po obrambnem igralcu Nafte. Najtežjo kazen je izvedel Radulovič, vratar Nafte je žogo odbil, toda prekratko, tako da jo je Radulovič zopet prestregel in jo poslal v mrežo. Potem so se napadi menjavali, toda brez uspeha za obe napadalni vrsti. Moštvi sta se razšli v prvem polčasu z neodločenim rezultatom. Že v začetku II. polčasa so gostje povedli s strelom Kulčarja. V nadaljevanju igre bi lahko obe enajstorici dosegli tudi kaj več, toda napadalni vrsti sta bili premalo u- činkoviti. V tem polčasu so imeli gostje celo več priložnosti za gol. Pred okrog 200 gledalci je tekmo vodil sodnik Kološa iz Murske Sobote, vendar pa tokrat ni bil povsem kos svoji nalogi. Vsaj en gol, ki ga je dala Nafta, je bil dosežen z. offside pozicije, vendar pa ga je glavni sodnik priznal kljub reagiranju stranskega. V nedeljo bo v Murski Soboti tekma za prvenstvo v MM ligi med moštvoma Grafičarja in Branika iz Maribora. Gostujoče moštvo je najresnejši konkurent v borbi za osvojitev I. mesta v tej konkurenci, zato se gledalcem obeta zanimiva tek ma. POMURSKA NOGOMETNA LIGA SLUŽBENE OBJAVE NEDELJA, 9. SEPTEMBRA 1962 M. Sobota: 8. septembra 1962 ob 16. uri Pušča : Sobota B; Veržej: 9. septembra 1962 ob 10. uri Veržej : Šalovci; Bogojina: ob 10. uri Bogojina : Beltinci; Turnišče: ob 10. uri Planika : Bakovci; Lendava: ob 10. uri Gradbenik : Puconci; Dobrovnik: ob 10. uri Brazda : Rakičan. Vse tekme bodo dopoldne zaradi tombole v Murski Soboti. DISCIPLINSKE KAZNI: 1. Janez Horvat, NK Pušča, po 40. čl. DPFSJ s prepovedjo igranja za dobo 6 mesecev. Kazen poteče 10. februarja 1963; 2; Evgen Horvat, NK Pušča, po 30 čl. DPFSJ s prepovedjo igranja na 4 prvenstvenih tekmah. Kazen poteče 24. septembra 1962; 3. Franc Horvat, NK Pušča, po 30. čl. DPFSJ s prepovedjo igranja na 5 prvenstvenih tekmah. Kazen poteče 1. oktobra 1962; 4. Pavel Kakaš, NK Pušča, po 30. čl. DPFSJ s prepovedjo igranja na 2 prvenstvenih tekmah. Kazen poteče 10. septembra 1962; 5. Zdravko Horvat, NK Goričanka —Šalovci, po 34/11 čl. DPFSJ s prepovedjo igranja za dobo 6 mesecev. Kazen poteče 19. februarja 1963. Tekmovalna komisija KOŠARKARJI PRED NOVO SEZONO Pod koši na planem Že drugi občni zbor košarkarjev soboškega okraja je nakazal smernice za delovanje odbora za košarko v Murski Soboti za tekmovalno sezono 1962-63. V enotni košarkarski ligi bodo sodelovala le kakovostna moštva, medtem ko bodo ostala moštva tekmovala v občinskih ligah. Trenutno so že možnosti za ustanovitev občinske lige v Murski Soboti, v ostalih občinah pa še nimajo potrebnih pogojev. V okrajni članski ligi bodo sodelovala moštva Ekonomske srednje šole, lanskega prvaka Elana prvaka ljutomerske občine — TVID Partizan in Grafičarja, v konkurenci članic pa moštva Elana, Sloge in ESŠ. Tekmovanje v okrajnih ligah bo zanimivo še zlasti zategadelj, ker se bo prvak boril tudi za vstop v republiško ligo, zadnje moštvo na lestvici pa bo moralo vzeti slovo iz okrajne lige; nadomestil ga bo namreč občinski prvak ali pa zmagovalec v kvalifikacijskih tekmah občinskih prvakov. V soboški občinski ligi bo predvidoma sodelovali) šest do osem moštev. Odbor za košarko bo še posebej priredil tekmovanje za okrajno prvenstvo v košarki za mladince. mladinke in pionirje. Vse tekme v okrajni ligi bodo letos prvič na prostem — na novem igrišču pri soboški gimnaziji, tekme v občinski ligi pa v telovadnicah gimnazije, ESŠ, Osemletke II in SKŠ v Rakičanu. Tekmovanje v okrajni ligi se bo predvidoma pričelo že v sredini septembra, tekmovanje v občinski ligi pa ob koncu oktobra. 16. SEPTEMBRA — TUDI ODBOJKARJI Kmalu bodlo v svoji tekmovalni ligi startali tudi odbojkarji. V jesenskem delu tekmovanja bodo nastopala moštva, ki jih že poznamo: Puconci, Šalovci, Beltinci, Radgona, Moščanci, Apače, Videm, Krog in Dijaški dom (M, S.). Prvo kolo pomurske odbojkarske lige bo 16. septembra. Prvouvrščeno moštvo v tej' ligi se bo avtomatično plasiralo v II. republiško odbojkarsko ligo. Miro Steržaj: TRETJE MESTO Preteklo nedeljo je bilo v Zagrebu pregledno tekmovanje najboljših jugoslovanskih kegljačev in kegljavk iz Hrvaške in Slovenije. Nastopajoči bodo tekmovali na bližnjem tekmovanju za svetovno prvenstvo, ki bo od 23. do 30. sept. v Bratislavi (ČSSR) Tekmovanje je pokazalo, da so kandidati za obe državni reprezentanci v dokaj dobri formi. V konkurenci najboljših kegljačev je nastopil tudi Ljutomerčan Miro Steržaj in z 882 podrtimi keglji zasedel tretje mesto za Martelancem (Triglav) z 906 in Gromom (Ljubljana) z 905 točkami. Prihodnjo nedeljo bo pregledno tekmovanje kandidatov za obe državni reprezentanci v Ljubljani. O dokončni razvrstitvi posameznikov bo odločal seštevek podrtih kegljev z obeh preglednih tekmovanj. ____ (PRELOŽENA KOLESARSKA DIRKA Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec je preložil organizacijo letošnje medklubske kolesarske dirke »Po Pomurju« na 22. in 23. september. Tako bo tudi ta pomembna športna prireditev slovenskih kolesarjev vključena v program Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. NESREČE VOZIL BREZ VOZNIŠKEGA IZPITA V Dolini je minuli teden prišlo do prometne nesreče, v kateri Je bil lažje telesno poškodovan kolesar Janez Markoja iz Kapce. Do prometne nesreče je prišlo zato, ker Je traktorist Jože Horvat dovolil trgovskemu pomočniku v VG Dolina Jožefu Adrijanu, da je upravljal traktor brez vozniškega izpita. Med vožnjo pa je ob srečavanju trčil v kolesarja. Z MOPEDOM ZAVOZILA V OGRAJO 30. avgusta okrog 19. ure se Je pripetila prometna nesreča v Vanča vesi. Irena Mitnjek se je z mopedom peljala skozi vas in ko je pripeljala do hišne številke 43, je zaradi prevelike hitrosti zavozila v bližnjo ograjo. Na mopedu je poleg Mitnjekove bila še 17-1etna Jolanka Ratnik iz Rankovec. Pri padcu sta obe dobile lažje telesne poškodbe. Z MOPEDOM PADEL Dne 2. tega meseca je prišlo v Tropovcih do prometne nesreče med kolesarjem Ludvikom Farkašem in mopedistom Štefanom Zelkom. Do prometne nesreče je prišlo v času, ko je mopedist prehiteval kolesarja, ki pa je začel zavijati na levo stran in je tako oviral mopedista. Mopedist Zelko je začel naglo zavirati, zaradi česar ga Je zaneslo po cesti. Pri padcu je dobil lažje poškodbe in je bil prepeljan v soboško bolnišnico. Materialna škoda na mopedu znaša okrog 15.000 dinarjev. S KOLESOM SE ZALETEL V OSEBNI AVTOMOBIL 30. minulega meseca se je pripetila prometna nesreča na Apaški cesti v Gornji Radgoni. Kolesar Janez Kuzmič s Kapelskega vrha se je peljal s kolesom po levi strani cestišča in se zaletel v osebni avtomobil, katerega pa je upravljal Leopold Sukič iz G. Radgone. Kolesar je bil zaradi poškodb prepeljan v bolnišnico. Materialna škoda znaša okrog 10 tisoč dinarjev. Z AVTOMOBILOM SE JE ZALETEL V OGRAJO NA MOSTU 28. avgusta je prišlo do prometne nesreče na mostu na Tišini; zakrivil jo je voznik osebnega avtomobila Marjan Kokol iz Ptuja. Omenjeni voznik je z veliko hitrostjo privozil na Tišino do ovinka na mostu, katerega pa ni mogel zvoziti in se je tako zaletel v ograjo mostu. Materialna Skoda znaša okrog 90 tisoč dinarjev. Ker je voznik kazal zunanje znake vinjenosti, so uporabili alkostop in ga odpeljali na odvzem krvi. Vozniku avtomobila pa je bilo odvzeto tudi vozniško dovoljenje. TEHNOLOGIJA PITANJA MLADIH GOVEDI Z UPORABO VEČJIH KOLIČIN VOLUMINOZNE KRME Koruzna silaža, ki vsebuje 1 kilogram okroglo 120 š. e. zadovoljuje tem zahtevam. Na meji teh zahtev je tudi silaža pitaišča v Murski Soboti ,s katero so bili v poizkusu krmljeni biki. Zato so biki, ki so imeli po 0,5 do l kg močne krme manj po obrokih, dobivali približno enako količino hranilnih snovi v obrokih s tem, da so pojedli več silaže. Kolikor bi bila silaža bolj bogata na hranilnih snoveh, toliko bi bila ta zamenjava po škrobnih enotah bolj enakovredna. To kaže, da je pri krmljenju s kvalitetno koruzno silažo glavni namen dodatka močne krme izravnava razmerja med prebavljenimi beljakovinami in škrobnimi eno- tami, zraven pa še kot dopolnilo energetske vrednosti in pestrosti obroka. V skupini B je največji prirast žive teže na dan in najmanjša uporaba škrobnih enot za 1 kg prirasta žive teže pri skupini B 1, ki je dobivala po 3 kg močne krme na dan. Toda razlike v prirastu žive teže niso statistično značilne in so v mejah naključnih odstopanj med vzorci. V skupini C. kjer so vse živali v podskupinah dobivale enake količine koncentrata R 2 in to po 2,5 kg na dan, po 1 kg sena in silaže na voljo, znašajo razlike v količinah silaže med podskupinami C1 in C2 3 kg. biki podskupine C3 pa so pojedli le 1 kg silaže več kot v C2 skupini. Sorazmerno najmanjša uporaba škrobnih enot za 1 kg prirastka žive teže je bila pri podskupini C3, ki je dosegla tudi največji prirast žive teže na dan . Najbližje normativu 1 odst. žive teže plus 800 g so bili povprečni obroki v skupini C2, v kateri je količina škrobnih enot bila za 350 g izpod normativa. V skupini C1 je bila povprečna količina š. e. v dnevnem obroku izpod normativa za 480, v skupini C2 pa za 498 g. Povprečna poraba škrobnih enot za 1 kg prirasta žive teže v 8-tedenski dobi pitanja je znašala pri podskupinah A od 2624 do 2669 g. v podskupinah B pa od 2498 do 2594 g. Biki v podskupinah C so porabili za 1 kg prirasta žive teže v prvih 8 tednih trajanja po- izkusa 2724 do 2841 g škrobnih enot. Rezultati poizkusov pitanj s koruzno silažo kažejo, da poleg dobre koruzne silaže, ki jo živali dobivajo do sitosti ter 1 kg sena, zadostuje do teže 300 kg za izravnavanje hranilnega razmerja in izpopolnitev energetske vsebine obrokov 2 koncentrata za povprečni prirast žive teže 1150 do 1200 g na dan. Pri pitanju do okrog 400 kg žive teže pa je poleg dobre koruzne silaže dovolj 2,5 koncentratov na dan. Pri pitanju na večjo težo bo verjetno tudi do 400 kg žive teže dovolj 2 kg koncentrati za prirastke nad 1 kg na dan, ker bo verjetno bolj ekonomično krmiti živali na zmerno intenzivno rast do zadnje faze pitanja, da tudi takrat, ko so živali že težje priraščajo nad 1 kg. Vendar je to že problem nadaljnjega raziskovanja tehnike in ekonomike pitanja mladih govedi. Navedene rezultate smo dobili v poizkusih do konca maja 1962. V nadaljnem kontroliranem pitanju v juniju in juliju so dobivali biki v skupinah A od začetne povprečne teže 243 kg in začetne teže okrog 300 kg, skupine B na dan po 2,5 kg koncentrata, 1 kg sena in silaže po volji. Povprečno so dali nekoliko nižje priraste in to od 1000 do 1100 g na dan. V poletnih mesecih so bili verjetno prirasti manjši tudi zaradi pojavov vročega vremena. Podatki kažejo, da so v vročih dneh živali konsumirale manj silaže. Skupino bikov ,ki so v dveh spomladanskih mesecih priraščali pri dodatku 2,5 kg koncentrata po 1300 do 1500 g na dan, smo za zadnjo fazo pitanja na težo od 400 do 450 kg delili v tri podskupine z dodatki 3, 3,5 in 4 kg koncentrata na dan. Prirasti žive teže so bili na žival in dan 923 g. 955 g in 1093. Razlike med podskupinami niso statistično značilne torej so v mejah naključnih odstopanj med vzorci. Cenejši so prirasti pri skupini, ki je dobivala 3 kg koncentrata, kot v skupini, ki je dobivala 4 kg koncentrata. Glavni vzroki za nižje priraste žive teže v tej dobi kot v predhodni dobi so verjetno: zelo intenzivna rast v predhodni dobi ter s tem pojenjavanje intenzivnosti rasti in pojavljanje poletne vročine. Prirasti žive teže v dobi pubertete niso očitno padli in s tem tudi stroški za enoto prireje niso vidno narasli. Na osnovi poizkusa pitanja bikov z večjimi količinami koruzne silaže lahko zaključujemo, da je tako pitanje uspešno, ker dosežemo velike priraste žive teže in relativno nizke stroške krme za 1 kg prirasta žive teže Govedo je prežvekovavec in kot kažejo poizkusi da večje priraste pri primerni količini kvalitetne voluminozne krme dopolnjene s koncentratom, s katerim se dopolni energetska vrednost in doseže pestrost obroka ter izbalansira odnos med hranljivimi snovmi. Z ZELENO KRMO PRI GRADU: PITANJE BIKOV V kontrolnem pitanju pri Gra- du, ki je trajalo 8 tednov, so bile tri skupine po 10 živali. V vseh skupinah so bile živali težke v začetku povprečno 384 kg. Prva skupina je dobivala na dan po 2,5 kg koncentrata, druga po 3 kg in tretja po 3,5 kg koncentrata. Vse živali so dobivale po 1 kg sena in zelene krme na voljo. Povprečni prirasti žive teže so bili ugodni. — po 1300 do 1400 g na dan. Med skupinami ni statistično značilnih razlik. Ekonomika je zopet ugodnejša za skupine z manj koncentrati. Zanimiva so velika nihanja med količinami zelene krme, ki so Jo živali pojedle na dan. Ta se gibljejo od 16 do 35 kg. Ko so živali pojedle najmanj zelene krme, so dobivale ostarelo travo, največje količine pa so pojedle, ko so dobivale mlado deteljno travno mešanico. Na devetih vzorcih zaklanih živali iz poizkusa smo ugotavljali tudi količino in kakovost klavnega izkoristka. Kljub temu, da Je italijanski kupec odbral najboljše živali iz poskusov za izvoz v Italijo in so vzorci živali, ki smo jih klali bili izpod povprečja, smo dosegli povprečni klavni izkoristek vseh zaklanih živali 59,1 odst. Sedem zaklanih živali je odgovarjalo za export mesa za angleški trg. dva komada pa, ki sta bila nekoliko manj obložena z maščobo ,pa sta bila primerna za izvoz mesa v Italijo. Sklepamo lahko torej, da z emin in drugim načinom pitanja lahko intenzivno zpitamo živali, ki so primerne v teži od 400 do 450 kg za izvoz v živem stanju v Italijo, v večji teži nad 450 kg za izvoz mesa na angleški trg. Biki iz poizkusa v M. Soboti, za katere smo razpolagali s podatki o rojstvu, so dosegli z 12 meseci povprečno živo težo v sitem stanju 445 kg, živali iz poizkusa pri Gradu pa so v starosti 13,5 mesecev tehtale v sitem stanju od 450 do 500 kg. Rezultate, ki so dobljeni pri poizkusih, obdelujemo še dalje. Merili smo tudi telesne oblike živali. Po prvih izračunih odnosov telesnih mer s prirasti žive teže dobimo nekaj zanimiv, rezultatov. Med telesnimi merami v začetku kontrolnega pitanja pri živi teži okrog 180 kg in prirasti žive teže se pokažejo signifikatne korelacije med: a) višino vihra in prirastom žive teže, b) obsegom prsi in prirastom žive teže in c) globino prsi in prirastom žive teže. Podatki, ki jih bomo pri takih obdelavah materiala dobivali, bodo koristni tudi za selekcijo in sicer pri odbiri živali za pitanje, kakor tudi pri izbiri plemenskih bikov za osemenjevanje. Poizkusi pitanja, ki smo jih izvedli, so aplikativnega značaja, izvedeni v pogojih proizvodnje. Za izpopolnjevanje proizvodnih postopkov dajejo prav koristne podatke. Odpirajo pa istočasno tudi nove probleme, ki jih bo treba dalje raziskovati.. Konec Strokovni sestavek, ki smo ga objavljali v nadaljevanjih, je prispeval inž. Franc Zadravec, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda iz Murske Sobote. Pomurski vestnik, 6. sept. 1962 6