AAAa&AAAAAlfcAAAAAjH AAA AAUJ A A žžžžft&žžiit£ž&&žižžižiž&ž £&&£&£$&&£*;?&:>■ A ^jžAAAAŽMA AAi-ž A žž:AAjŽL^jSLit^^ži!.j!.ži:ž^žž&jž!.ii:ž^i!tž!^jtL&ž,^ iL^1 MUMMWIWim | II. mestne peterorazredne deške ljudske šole t«jw1>4ja»4 Založila II. mestna deška ljudska šola v Ljubljani. rr?TTTTTT?T?TT?TTrrTT?TTTTTTTTTTTrr?TTTTTTT?TTT!% Slavnostni govor pri slovesnosti GOOletnice, odkar je Kranjska združena z Avstrijo, dne 11. julija 1883. (Govoril ravnatelj gospod Leopold Belar.) Avstrija! tvojo preteklost venča slava — slava tudi krasi tvoj današnji dan. Kaj mora pač prihodnjost Avstrije biti, kakor zopet slava! Zvestoba in ljubezen spremlja Avstrijo na levej, a na desnej ji je sreča in hrabrost pajdaš. Cesarju Rudolfu I. se je pred bojem na moravskem polji 1. 1278. sanjalo to-le: „Videl je namreč v sanjah, kako sta se orel in oroslan borila. Po hudi bitvi premaga orel oroslana“. Te sanje so cesarju razložili in rekli, da orel pomeni njega, ker je premagal oroslana Otokarja. Rudolf, so rekli, jednak je orlu, kateri zelo visoko leta, ima zelo ojster pogled, dolgo časa živi' in se nazadnje še pomladi. Znauo vam je, da je Rudolf pri Stilfridu ošabnega in brezvestnega Otokarja premagal, da je on 4 leta pozneje v državnem zboru v mestu Avgsburg slovesno podelil svojemu sinu Albrehtu Avstrijo, Štajersko, Kranjsko in Primorsko z dovoljenjem vseh drugih državnih knezov. Današnji slovesni dan nam živo predstavlja sanje plemenitega Rudolfa habsburškega, katere so se po vsem uresničile. GOO let je preteklo in v Avstriji še vedno gospoduje preslavna habsburška rodbina s pondajeno močjo, enaka orlu, kateri po zračnih višinah mogočno dviguje svoji peruti. — Kakor zvesti otroci domovine praznujemo danes šeststoletnico rojstnega dneva Avstrije. — Našo Avstrijo je Bog za to namenil, da se polagoma povečuje in v vzgled drugim državam mogočna in na vse strani' vzvišena postaja. — Odmenjena ji je bila visoka naloga, v zadevah sosednih držav merodajno sodelovati za splošni mir in se svojim napredkom tudi druge države vnemati za občni blagor. Stala je vedno kakor nepremagljiva trdnjava proti vzhodnim barbarskim nasilnikom. Da pa ona more spolnovati to od nebeškega vladarja odmenjeno nalogo, ji je 011 postavil prestol na trdni podlagi neomejene ljubezni narodov in na njega posadil preslavno rodbino habsburško, katera že 600 let za dušni in telesni blagor svojih podložnikov v preobilnej meri skrbi. Vez, katera veže slavni habsburški prestol sč svojimi podložniki, je obdana z največjo, iskreno ljubeznijo in zvestobo, objema in drži' jo že 600 let nebeški blagoslov. Da bo pa ta vez za vselej enaka ostala, je neobhodno potrebno, da si prizadevamo po vsi moči za svoj in za blagor mile domovine delati in vse opustiti, kar bi nam, našim sobratom, ali še celo naši domovini škodovalo. Kako se to izpolnuje, uči nas 4. božja zapoved in pomenljivi pregovor našega presvitlega vladarja: „Zjedinimo vse moči k dobremu!“ 'Vzor in ogledalo našega obnašanja in delovanja naj nam bodo čednosti, katere so naši vzvišeni vladarji habsburški v svojem življenji gojili in v djanji kazali, te so: pravica, zvestoba, modrost, ljubezen do umetnij, ljubezen do bližnjega in posebno pri sedanjem svitlem cesarji, vzvišena želja, napredek po vsi moči pospeševati in tako svoje podložne osrečiti. To so pač dragi biseri, kateri venčajo zlate krone naših vladarjev Habsburžanov. Vsi narodi široke Avstrije, naj že bivajo po dolih ali hribih, pri rekah ali po gorah, so preveseli, ako bero ali čujejo, kako izvrstno so že 600 let našo domovino habsburžani vladali in koliko dobrot so podložni od njih že prejeli. Odredili so nam slavne in učene može, hrabre vojake in vojskovodje, kateri so se svojimi znanostimi pripomogli, da se je iznajdlo in vpeljalo veliko koristnega. Sanje početnika habsburške rodovine so se po vsem v teku 600 let uresničile, ravno tako njegove besede, katere je on svojemu sinu slovesno izustil, ko mu je izročil našo domovino. Rekel mu je: „Božji blagoslov naj spremlja tebe in tvoje potomce. Ne zabi, kaj si danes obljubil!“ S hvaležnim srcem se ozira danes srečna cesarska rodbina k nebeškemu vladarju in ž njo milijoni podložnih Avstrijcev na slavni prestol našega presvitlega cesarja in še višje k Bogu, da bi 011 kakor skoz 600 let še dalje obvaroval in ohranil nam predobrotljivega vladarja in njegovo preslavno rodbino. Ker pa Bog le svoje pokorne otroke usliši — nevrednim pa svojo pomoč odtegne, je torej neobhodno potrebno, da si pridobimo se svojim bogoljubnim dejanjem nebeški blagoslov. Preteklost naj bode naša učiteljica za sedanjost in prihod n j ost. Tla naše domovine, katera so naši predniki s potom svojega obraza v rodovitno polje preorali, in se srčno krvjo v boji za slavo in prostost namakali, v katerih tudi počivajo: ta naj nas opominjajo, da jih posnemamo. Kar je njim bilo drago in sveto — to naj bode tudi nam. Obljubimo torej današnji slovesni dan ljubezen, vdanost, pokorščino, zvestobo presvitlemu cesarju v vsem našem dejanji. Pri telesnem in dušnem delu, naj že bo za se ali za svojo ljubo domovino, bodimo vztrajni, da bomo to, kar so naši predniki z velikimi žrtvami učinili, tudi ohranili in po moči zboljšali. V svojih mladih letih pripravite se za slavna dela, da bo tudi prihod-njost tako srečna, kakor je bila preteklost naše predrage Avstrije! ne 14. julija 1883 popoludne počastilo je Nj. Veličanstvo presvitli cesar to šolo se svojim pohodom. Šolska mladina z učiteljstvom zbrana je bila v lepo ozaljšanej telovadnici. Pri vstopu pozdravil je Nj. Veličanstvo g. ravnatelj sä slovenskim in nemškim nagovorom; otroci so zapeli cesarsko pesem in slavnostno himno. Nj. Veličanstvo blagovolilo je ogovoriti vsacega g. učitelja posebej, si ogledati vse sobe v prvem nadstropji in izraziti svojo Najvišjo zadovoljnost. Šolsko leto 1883/4- pričelo seje s6 slovesno sv. mašo dne 16. septembra. Tudi v šoli na Mahu in v obrtnijskej pripravljalnici pričel se je pouk tega dne. God presvitlega cesarja dne 4. oktobra in isti presvitle cesarice dne 19. novembra praznoval se je svečano v cerkvi sv. Jakoba. Čestitanja povodom odlikovanja našega gosp. župana P. Grasselli-ja udeležilo se je vse učiteljsko osobje. Meseca aprila in maja je nadzoroval pouk v posameznih razredih in oddelkih c. kr. mestni šolski nadzornik gospod L. vitez G a r i b o 1 d i. 3. junija prevzel je c. kr. okrajni šolski nadzornik kočevski g. Blaž Hrovat, menjaje s c. kr. mestnim šolskim nadzornikom g. L. vitez Gariboldi-jem, nadzorništvo tej šoli. Visoki c. kr. deželni šolski svet je imenoval vsled ukaza dne 18. marca 1884, štev. 354, g. Anton Razingerja učiteljem I. vrste, gg. Franc Bahovca in Franc Pavlina učiteljema II. vrste. Sv. Alojzija due praznovalo se je prvo sv. obhajilo v cerkvi sv. Jakoba. Tekom leta opravili so učenci štirikrat sv. spoved in prejeli zakrament sv. Rešnjega telesa. Vsaki torek in petek po 10. juniji prisostovala je mladina sveti maši v cerkvi sv. Jakoba in se udeležila dne 15. junija procesije te cerkve. 28. januvarja udeležila se je mladina z učiteljstvom pogreba ljubljanskega knezoškofa milostljivega g. dr. J a n e z a K r i z o s t o m a Pogačar-ja. 6. maja spremilo je učiteljstvo preč. g. dr. Janeza Gogalo, voljenega ljubljanskim škofom, k zadnjemu počitku. Iz naše srede pa nam je vzela neizprosna smrt neumorno delavnega č. g. kateheta na Mahu Janez Kilar-ja, čegar pogreba dne 6. junija so se udeležili v polnem številu učenci se svojimi učitelji. Naj v miru počiva! Britko nas je tudi pretresla vest o smrti nenadomestljive šolske dobrotnice na Mahu gospe F. Matevže-tove. Ž njo je izgubilo mnogo ubozih otrok svojo skrbno mater, kajti v vsakej priliki jim je pripomogla s kakim velikodušnim darom in se jih je še v svojej oporoki se stalno letno svoto spominjala. Kazal je to tudi njen pogreb dne 26. junija. Smelo rečemo, da ni bilo učenca, kateri bi jej ne bil skazal zadnje toliko zaslužene časti. Tudi naše učiteljstvo se je udeležilo sprevoda. Blag jej spomin! 14. februvarja spremila je šolska mladež umrlega učenca Ignacija Kastelica k zadnjemu počitku. Navesti nam je še dobrotnike te šole: V prvej vrsti ranjko gospo Franjo Matevže-tovo; odbor slavne kranjske hranilnice, kateri je naklonil 250 gld. revnim učencem te šole, 50 gld. obrtnijskej pripravljalnici in 50 gld. šoli na Mahu; odbor dobrodelnih gospa ljubljanske čitalnice, kateri je 8. dec. 1883 27 učencev popolno oblekel; gospo Katarino Fröhlich-ovo, njeno hčer c. kr. učiteljico gospodičino Marijano Fröhlich-ovo in druge gospe in gospodičine, katere 'so preskrbele otrokom šole na Mahu obleko. Razven tega poučevala je gspdč. M. Froh 1 ich-ova brezplačno učenke na Mahu v ročnih delih. Slednjič dobivalo je 38 učencev brezplačno hrano, in sicer: v Collegium Marianum 5, pri čč. oo. Frančiškanih 6, pri čč. mm. Uršulinaricah 6, v deželnej bolnici 4, po dobrotnikih v ljudskej kuhinji 10 in v zasebnih hišah 7 učencev. Imenom obdarovanih učencev se ravnateljstvo vsem blagodušnim dobrotnikom iskreno zahvaljuj e. Šolsko leto 188%. se bode pričelo dne 16. septembra. Vpisovalo se bode 13., 14., 15. septembra v poslopji II. mestne deške ljudske šole na Cojzovej cesti. Učenci, ki se imajo na novo v to šolo vpisati, morajo seboj prinesti krstni listek. V Ljubljani, dne 15. julija 1884. Ravnateljstvo. Ime šole in čas ustanovljenja Število Število učencev leta 1882/3. Število učencev leta 1883/4. Začetkom leta se jih je vpisalo Med letom jih je vstopilo Med letom jih je izostalo Umrli so Koncem leta jih je ostalo razredov oddelkov Druga mestna petero-razredna deška ljudska šola, ustanovljena 1. oktobra 1870. 5. II. 28 23 22 i 4 — 19 i. 26 25 24 i 3 — 22 4. II. 45 79 74 5 6 i 72 4. i. 85 90 87 3 8 i 81 3. a — 76 87 85 2 6 81 3. b — 69 90 85 5 4 86 2. a — 83 90 82 8 5 — 85 2. b — 83 98 97 1 8 — 90 1. a — 81 89 83 6 4 — 85 1. b — 89 88 84 4 6 — 82 Skupaj . 9 10 665 759 723 36 54 2 703 Pripravljalnica za 2. 63 86 62 24 21 65 obrtnijsko šolo, ustanovljena 3. maja 67 1874. 1. ~ 54 33 21 Ib 39 Skupaj . • • 130 140 95 l 45 36 — 104 Ekskurendna šola, m. 14 9 7 2 3 — 6 ustanovljena 4. decem- 1. n. 29 30 24 6 | 3 — 27 bra 1873. I. 38 46 37 9 2 2 42 Skupaj . • • 81 85 68 17 8 2 75 Po n&rodnosti je bilo Solo jo obiskovalo Za hližigi višji razred (oddelek) O 'a Šolnino je plačevalo Slovencev > © O a 9 prav pridno pridno manj pridno zanikrno sposobnih '5 & Z a o 2 'p ■a '3 oj E > >N S 9 jC o > o a st o 'S oproščenih je bilo 21 2 21 i i — 15 4 — — 3 6 14 20 5 24 - - i 13 8 1 — 5 6 14 77 2 71 — 5 36 34 2 — 22 ,» 38 89 1 80 i 3 6 57 20 4 2 31 21 38 81 6 79 4 i 3 55 23 3 1 25 21 41 87 3 82 4 4 50 34 2 — 9 00 rH 63 86 4 81 4 3 •2 56 28 1 — 11 19 60 95 3 88 3 3 4 54 34 2 1 12 14 72 87 2 87 1 — 1 63 22 1 12 14 63 83 5 77 7 2 2 51 30 1 — 15 13 60 726 33 690 28 13 00 I